The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
AKO
AVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
V0LUME XXII. — LETO XXII.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK j DECEMBER 21, 1039.
ŠTEVILKA (NUMBER) 29(3
Oljska vlada dela načrte za prihodnji režim
mora biti republika,
'doča Poljska demokratična
kateri se ne smejo po-Ovijati napakd preteklosti.
Besni boji med Finci in Rusi v metežu in mrazu, ki znaša 25 stopinj pod ničlo
SPOR V NARODNEM DEL. ODBORU
Rusi so vrgli v boj stotine tankov in nad 200 letal. —
L)-v _ .	... Finska kliče pod orožje nadaljne rezerve. — Po-
r?»M Poljska mora b.h . škodba bojne Iadje Qklobrskaje revolucije.
HELSINKI, 20. decembra. —. je poklicala pod orožje vse do 40 Na Karelianskem ozemlju se vr-1 let stare može. S tem vpoklicem še besne bitke med Finci in Rusi,' se bo pomnožila finska armada, ki so vrgli v boj stotine tankov, i ki je štela ob začetku vojne pri-1 »k	dočim nad 200 njihovih bombni-! bližno 400,00 mož, za okoli 15,- i
' decembra. ^>0^'; kov bombardira razne finske 000 mož. Ruska armada na Fin- j „ a a v Franciji je nocoj iz-1 icraje-	skem pa šteje baje poldrugi mi-1
Ske111^8^ vse^uJe	1 Grmenje topov se razlega lijon mož.
i0" ;	! milje daleč. V zrak so se dvigni- Sovjetski letalci že dva dni
i»a in neodvinsa Poljska, ki, ja ^udi finska letala, da se spo- i bombardirajo finske kraje. V j ^ a iz te vojne, bo demokra-. primejo z ruskimi.	kraju Laskeli je bilo ubitih šest-
_ epublika s svobodno iz-^ ]sja severu je bilo ustavljeno; najst, v Janiskoji pa enajst o-j Is Par^amen^om- Napake,: prodiranje po silnih snež- seb.
v preteklosti in ki j y^^rjih, ki divjajo v tem- HELSINKI, 20. decembra. — i za ^ posledico poljski; pg^aturi 25 stopinj pod ničlo. Po topovskim izstrelku obrežnih i
Dočim se vrše na vseh boji
- baterij je bila zadeta ruska boj-I ščih besne bitke, pa vlada mrzlič- na ladja Oktobrskaja revoluci-in neod- no 5eiuje za obrambo dežele ter ja, ki pa ni bila pogreznjena.
bele
se ne bodo več ponovile.
r' bodo več vladale ne-^lirane osebnosti ^ne skupine.
ava bo jamčila enakoprav- i lri avtonomijo vsem narod-manjšinam, ki so se v i ! 0jni borile s Poljaki ter s j
iski drživj6 Cil^vlade^je"0"1 ^^ar^es Coughlin in ostali reverendi se motijo, če mislijo, k
,
IPARNIK (OlUMBUS UNIČEN PO UKAZUJZ BERLINA
Moštvo, ki je bilo za to v naprej izvežbano, je natančno vedelo, kaj mu je storiti.
POSADKA PARNIKA NA ELLIS ISLANDU
NEW YORK, 20. decembra.*"—~
Francija bi dala Džibuti za 90 let Italiji v najem
Izgredi v zvezi z delavskim shodom v
Detroitu
Na desni je ta jnih Narodnega delavskega odbora Nathan Witt, čigar odstranitev je zahteval W. L. Leisersou, najnovejši član tega odbora. Na levi, je Fred Kirvonos (ne Kriconos!), NLRfe preiskovalec.
' itev Poljske in izgon oku-, h sil (Nemčije in Rusi-0l]ska armada se bo borila
1 ob
Samomor poveljnika razstreljene
da bodo uničili delavske unije, je izjavil George Addes.
nemške bojne ladje Admiral Spee
— Kapitan VVilhelm Daehne,
poveljnik nemškega luksuznega potniškega parnika Columbusa, j je izjavil, da je bil parnik za- <
žgan "po danih ukazih." To po- j meni, da je bil parnik Columbus i pogreznjen na ukaz Adolfa Hi- j I tlerja, ki je ukazal pogrezniti I ! tudi nemško bojno ladjo Admi-1 ^ r al Graf Spec.
i v. Izjava častnika
Nadaljnje potrdili; domnevea,
i da je bil parnik zažgan na ukaz RIM, 20. decembra. — An-iz Berlina, je bilo podano po d rem Francoise Poncet, franco-tretjem častniku parnika, ki je ski poslanik, ki se je vrnil sinoči
iz Pariza v.Rim, je prinesel s seboj predloge francoske vlade, na podlagi katerih je pripravljena zadnja dati Italija za devetdeset let v najem Džibuti, francosko pristaniško mesto v
Začasno ni še nobenih izgledov, da bi se Italija vmešala ob strani Anglije in Francije v vojno.
DETROIT, 20. decembra.
rami s francoskimi in pre(j poslopjem, v katerem se I Prntpef iimPri^kih armadami.	j j, vršfla v torek zvečer seja Ci-! r rULehL d III e F 1 b ti 111
v ~e	— ^ ^ vie Rights federacije, se je zbra-!
Cenikom in prija-1lo nad sto piketov, moških m
žensk. Ko se je med njimi poja-;
vil Rev. Owen A. Knox, sta i skočila k njemu dva mlada moža
teljem!
So zadnji dnevi pred bo-" prazniki, ko bo treba na-Se razne potrebščine in v kolikor se jih še ni na-ponovno priporočamo llaŠitn naročnikom, somiš-
republik bojujočim se državam
Kapitan Langsdorff se je pred smrtjo poslovil od vseh svojih častnikov, katerim je zadnjikrat stisnil roko. — Ladjo je razstrelil na izrecno Hitlerjevo povelje.
Telefonski pogovor s Hitlerjem
"Čim smo uzrli angleškega | rušilca, je bil dan alarm, nakar I je vsak mož natančno vedel, kaj ' mu je storiti."
i Častnik Lampe je dejal, da ko
I se je približal angleški rušilec | Somaliji, dalje delnice pri Sueš-| na pol milje parniku, je izstrelil j kem prekopu in nadaljne kon-preko njega topovski strel. Mož-! cesije v Tunisiji.
je na Columbusu so nemudo-1 Toda ob tej priliki je treba ma stekli na svoje postaje; e-1 naglasiti, da ni začasno nobenih na skupina je stekla v strojnico. | izgledov, da bi se Italija na stra-

se obrnite nanje, tako %er Za darila v draguljih lIll> za srajce, ovratnice,
M
lce. peči, itd., itd
obleko, pohiš-, JE,, . V ^ih trgovinah dobite tudi ln sveže meso kakor fek" ^0^re^no grocerijo

C. gostilničarji pa bodo
'i i,1 SVojim odjemalcem z rkaPljo.
'n prijateljem,, da pod-SVojimi nakupi naše slo-trgovce, ki podpirajo od . rani naše narodne, kul-i,1^ gospodarske ustanove, se dobi po zmernih ce-Ovrstno blago.
ISa darila, ki jih boste še
ter mu z udarci svojih pesti iz-1 Ameriške republike bodo
bila nekaj zob.
Rev. Knox je evangeljski duhovnik. Na shodu sta govorila,
ko so se primerili omenjeni izgredi, George Addes, tajnik in blagajnik United Automobile Workers (CIO) unije, in Spivak.
Peter McGavin, voditelj pike .. v.,	. . . . ....
tov in samozvani A. F. ot L. mož!se ^ kl ubijajo ame-
je izjavil, da so piketi tudi du-i™!10 ™.dovJe ^ SV0J« me^e-hovnika povabili, naj govori, če-' bojne boje. Resolucja bo zahte-sar pa slednji ni hotel.	' di ■""rajo bojujoče se dr-
Večina ljudi, ki so bili na sho-' respekhrat, amensko nev-
BUENOS AIRES, 20. decembra. — Kapitan Hans Langs-jdorff, ppveljnik i,rizstreljene .	i nemške bojne ladje Admiral
protestirale proti bojeva- Graf Spee, se je danes v tukaj-nju v ameriški nevtral- šnjem arzenalu, kjer je bil na-
nostni zoni.
WASHINGTON, 20. decem-| bra. — Nocoj se je pričelo dela-John j ti na osnovi skupnega' protesta 21 ameriških republik, ki bodo I protestirale pri evropskih boju-
du, je včlanjena pri CIO avtni i »alnostno zono, ki je bila delo-uniji Rečeno je, da so Se zbrali, Icena Panamsk, konferenc.
da slišijo govore v zaščito civil- i mt^eca '' 0 ra'
nih svoboščin v Ameriki.	j u V deklaracij, k. bo poslana
i bojujočim se državam, se bo zahtevalo, da se spoštuje v bodo-
fct med chamber-
ain0m in dala-. e>ier0m
le . ' 20. decembra. — Da-Posvetoval v francos-Cjj tm uradu angleški pre-it^berlain, ki je prišel o-Vr*ke čete v Francijo, V ministrskim pred-• a^dierom. V vojni u-\	tudi general Ga-
lan 0Vni Poveljnik fran-e^'h čet v Franciji, \ ^ rancois Darlan, po-aUcoske mornarice.
Spivak, bivši časniški poroče-1 valeč v Berlinu, je govoril proti delovanju župnika Coughlina. Addes pa je svaril članstvo pred "wold-be" fašisti in pred "would-be" diktatorji, ki delujejo na svojem tajnem načrtu, da strmoglavijo demokracijo v Detroitu.
"Predvsem mislijo na to, kako bi uničili organizirano delavstvo", je rekel Addes. "Oni ve-
če ameriško nevtralnostno. zono,
sicer bodo ameriške republike prisiljene, podvzeti še druge ko-
^ diplomatske j ^nje. Pismo ni bilo objav-Ijeno.
meščen, ustrelil. Truplo 45-let-nega kapitana je našel danes zjutraj ob 8:30 njegov služabnik.
Pripravljajoč se na svoj konec, je kapitan Langsdorff poklical sinoči k sebi vse oficirje razstreljene bojne ladje, s katerimi je govoril tri ure.
Slovo od tovarišev
Kmalu po polnočo pa je vstal ter stopil od častnika do častnika in vsakemu podal zadnjič roko. Nato pa se je umaknil vi svojo sobo k počitku, češ, da je truden in izmučen od zadnjih dohodkov.
V svoji sobi je kapitan napisal pismo nemškemu poslaniku v Buenos Airesu, kateremu je pojasnil vzroke, zakaj si je vzel
proteste.
Ameriške republike hočejo preprečiti v bodoče ponovitev takih incidentov, kakršnega je tvorila na primer nemška bojna ladja Admiral Graf Spee, ki
danes
Nov grob
je
lil . un preminil na
'C1U 1431 E- 51st St.
A ,.nani rojak Jakob Ko S] j d' 70 let. Pogreb se ■ ' ran'c ^akrajšek po-\»aVOda' 6016 St. Clai: ■ 0 priobčimo jutri.
No 7 Seja
k Zavedni sosedje St. (ieplma letno sejo v pe-iV^niljla v Slovenskem Sol	Pretek toč.
'"Wo >Ur' zvcčcr. Poziva ' 0a % gotovo udele-
, „ , . ..	so jo Nemci razstrelili v izlivu re-
do, da =e enkrat spravijo s po-,^ plata v izhodu h istani5ča
ta delavske organ,zac,je. Jim bo , Mont<,videll
vse ostalo lahka stvar.
"In zato sem danes tu, da o-pozorim Rev. Coughlina, Rev.
Geralda Smitha, Rev. Franka Norrisa in Rev. Homer Martina (bivši predsednik avtnega delavstva, ki spada k Ameriški delavski federaciji. Homer Martin je bil namreč kot znano, prej baptistični duhovnik), da se oni in korporacije, ki stoje za njimi,
zelo motijo, če mislijo, da jim bo uspelo uničiti unijski pokret."
Končno je Addes • pripomnil,
da ni komunist niti ne veruje v komunizem.
koruza v londonskem parku
LONDON, 20. decembra. — Stoletno trato v londonskem Bushe parku,-ki je izgledala kot žamet so preorali ter bodo brazde posejali s koruzo, kakor določa zadnja vojna odredba angleške vlade. Zadnjič je rastla v tem parku koruza v Napoleonovih časih.
Čitalnica S. D. Doma
Čitalnica Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. se iskreno zahvaljuje sledečim društvom, ki so darovala sledeče vsote:
Dramsko dr. Anton Verovšek S5.00; Socialistični klub $3.00; Progresivne Slovenke krožek 1. $5.00; Društvo Vodnikov venec $2.00; Društvo Svoboda št. 748 S N P J $2.00! Dr. V boj št. 53 SNPJ $5.00; Neimenovani $1.00 Odbor Čitalnice želi vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto. Iskrena zahvala E-nakopravnosti za prostor, katerega nam odstopi, kadar ga rabimo, ter ji želimo obilo uspeha za leto 1940. — Odbor.
Seja
Jutri, v petek, se vrši seja dram. društva Naša Zvezda ob 7:30 uri zvečer v Slovenskem
Pokojni kapitan je bil rojen dne 20. marca 1894 ter se je kot mlad pomorski kadet udeležil v svetovni vojni velike pomorske bitke pri Jutlandu.
BUENOS AIRES, 20. decern-"bra. —' Poroča še, da je imel
pokojni kapitan v nedeljo dolg telefonski razgovor z nemškim firerjem Hitlerjem, ki mu je u-kazal razstreliti bojno ladjo, čemer pa se je kapitan upiral. Kljub Hitlerjevemu ukazu je kapitan ukazal svojemu moštvu naj nadaljuje s popravili ladje, ker je do zadnjega upal, da se bo Hitler premislil ter ukazal, naj odpluje iz luke ter se na morju udari z zavezniškimi ladjami. Toda tega ukaza ni bilo, kar je kapitana silno potrlo, nakar je ukazal razstreliti ladjo.
Internacija Tacome?
MONTEVIDEO, Urugvaj, 20. decembra. — Angleški diplo-
kjer je pričela odpirati zatvo re, skozi katere je pričela vdi-
ni zaveznikov vmešala v vojno. Sicer pa je Italija dobila takoj.
rati voda, dočim so drugi priče- cim se je začela vojna, zagotovili polivati pohištvo z bengit^m^^žij^aaciLie^da.J3£-bo. kolikor tretja skupina pa je z gorečimi mogoče ustreglo njenim željam
plamencami v rokah zažigala.
Ko se je vse to dogajalo, pa so ostali mornarji spuščali na morje rešilne čolne ter v dva in dvajsetih čolnih odveslali parnika.
Kapitan je zadovoljen s posadko
Kapitan Daehne je izjavil, da je bilo postopanje njegove posadke "perfektno" in da je vsak mož vedel, kaj mu je storiti.
in zahtevam.
Italijani napadajo, vprav kakor Nemci, Angleže in favorizirajo Francoze v prizadevanju, od j da zasejejo mednje nesporazum | ter da jih razdvoje.
Kultura
vaje vprav za tak slučaj, kakršen se je zdaj pojavil.
Posadko parnika je pripeljala ameriška križarka, ki je rešila mornarje iz rešilnih čolnov, na Ellis Island, kjer bodo počaka-matski reprezentantje v Monte- j j; nadaljnega odloka ameriške videu so danes formalno zahte- j via(ie-
vali, da urugvajska vlada inter- j	_
nira nemški tanker Tacoma, j p0LETI preko oceana češ, da je Tacoma ladja nemške,
bojne mornarice. Tacoma je, j kakor znano, spremljala bojno .'adjo, ko je slednja "izvršila sa-i momor", nakar je vzela na krov nekaj sto mornarjev ter jih prepeljala v Montevideo.
VAJA "SLOGE"
Ker me je več članov vpraša-ker so se vršile že tedne poprej i0) ge jj0 vršila pevska vaja v
petek pred božičem, naznanjam tem potom vsemu članstvu, da se bo vaja vršila in prosim, da se vsi udeležite. — Tajnik.
DRUŠTVO ZVON
Vnedeljo 24. decembra se vrši ob 10. uri dopoldne letna seja vseh članov društva Zvon. Ta letna seja je zelo važnega pomena, in ijaj se udeleži sleherni NEW YORK. — Včerajšnji član. Sklepati je treba o mno-prilet letala American Clipper iz gih važnih zadevah, kakor tudi Evrope v Ameriko je zaključil ^ volitev novega odbora. Pridite.
ginljiva zgodba o ljubeči ženi
TULSA, Oklahoma, 20. de- njem.'
cembra. — Pred porotnim sodiščem je stal Carl Wolverton, ki je bil obtožen, da je vozil v pijanem stanju avto.
Njegov zagovornik si je prizadeval v potu svojega obraza, da izreže svojega klijenta, in je z namazanim jezikom apeliral na sodnika in porotnike: "Ne obsodite ga, temveč ga pošljite v tem
Porotniki so začeli že mrdati od gin jen ja in so bili ravno na tem, da bi se drug drugemu naslonili na ramena ter se zjokali nad to ginljivo ljubeznijo, ko je nenadoma pristopil h grešniku Wolvertonu neki mož, ga po-trepljal po rami ter mu izročil sodne dokumente, v katerih je stalo, da ga njegova žena zaradi
božičnem času nazaj v toplo na-! grdega postopanja ž njo in za-ročje njegove ljubeče žene, ki bo I nemarjenja toži za ločitev zakona ta sveti dan hrepenela po 1 na.
stoti polet v Evropo in nazaj 20. maja, ko so se ti poleti pričeli. Polete oskrbuje četvero letal, ki nimajo doslej zaznamovati nobene nezgode. Jutri odleti letalo zopet v Evropo, kamor bo poneslo 18 potnikov in 2,000 funtov božične pošte.
Odkar so se ti poleti pričeli, so prenesla ta letala med Ame-
Tajnik.
101-letna starka umrla
FINDLAY, O., 20. decembra. — Tukaj je danes umrla Mrs. Thomas, ki je bila stara 101 leto. Rojena je bila v Butler okraju ter je hodila v šolo, ki je ime-
riko in Evropo 1,800 potnikov : la samo eno sobo in ki je bila
ter 40 ton pošte.
- zgrajena z drevesnih debel, šola je stala na kraju, kjer je zdaj Public Square mesta Lima, O. Pokojna zapušča pet otrok, dalje sestro Mrs. Marto Realing, staro 97 let, 18 vnukov, 42 pra-
društvenem Ave.
domu na Recher
božičnica učencev šole s. n. doma
V nedeljo popoldne ob treh bo- val otroke, nato bo prijetna dodo priredili učenci Slovenske šo- mača zabava.
le krasno mladinsko igro "Re- Ker je slovenska šola ena poštev." Prireditev se bo vršila najkoristnejših narodnih institu-v Slovenskem narodnem domu I cij in ker so ji potrebna za vzdr-na St. Clair Ave., pod pokrovi- zevanje tudi gotova gmotna teljstvom Prosvetnega kluba sredstva, je zavedno slovensko Slovenskega narodnega doma. j Občinstvo vljudno vabljeno, da Po igri bo nastopil, kakor vsa- j v častnem številu poseti to mlako leto, Miklavž, ki bo obdaro-1 dinsko prireditev.
Seja Kluba društev SND
Danes zvečer se vrši v spodnji plesni dvorani S. N. Doma
letna seja Kluba društev S. ^ ^ vnukov in dva pra-pravnuka!1 Doma. Pričetek točno ob 8 uri,	_
zvečer. Zastopniki, stari in no- tt^vr^p nfmčkrpf a vo-izvoljeni sc prošeni, da se:	p * R Nilf a
polnoštevilno udeležijo in da so	raknika
točni.-Tajnik. '	MEXICOCITY,20.decembra.
— Nemški potniški parnik Co-Drustveni asesment lumbus je imel pri svojem od-Članstvo onih društev, ki po- hodu na krovu več stotisoč hirajo asesment v S. N. Domu, mehiških čevljev, namenjenih se opozarja, da se bo ta mesec za nemško armado. Poleg tega radi božičnih praznikov pobiral je imel tudi mnogo velikih tan-asesment v petek 22. decembra kov olja in gasolina, katere tan-v spodnji plesni dvorani ob na- ke je nameraval spustiti na do-vadnih urah. Ne odlašajte in po-; ločenih krajih v morje, kjer bi ravnajte vaše obveznosti, da vas se jih polastile nemške podmor ne zaloti nesreča. — Tajnik S. nice ter obnovile iz njih svoje N. Doma.	j oljne zaloge.
-------------
»ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by XHK AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PDBLISHINO CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
, Po raenaialcu v Clevelandu, ea celo leto.................................SSAC
i» 6 mesecev....................#3,00; za 3 mesece......................11.50
Po poŠti v Clevelandu, v Kanadi In Mextol xa celo leto.................$6.00
** 6 mesecev....................$3.25; ta, 3 mesece......................$2.00
ila Zedlnjene države la celo leto ........................................$4.60
ss 6 mesecev.;..................$2.50; za 3 mesece......................$150
Za Evropo, Južno Ameriko In druge Inozemske države:
«a celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00;
sntered aa Second Class Matter April 26th, itilS at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1870.
ANGLEŠKA INDUSTRIJA IN VOJNA
Moderna vojna pomeni veliko spremembo tudi v gospodarskem življenju, in treba je nekaj časa, dokler se gospodarstvo kake dežele prilagodi novim razmeram. Toda Anglija ni pozabila svojih izkušenj iz zadnje vojne in prehod iz mirovnega v vojno gospodarstvo se je izvršil mirno In brez velikih pi etresljajev. Glavni namen vojnega gospodarstva je:
1.	da preskrbi vso potrebno opremo in material za armado in da skrbi za dovolj velike rezervne zaloge;
2.	da kolikor mogoče vzdrži izvozno trgovino, da priskrbi državi tujo valuto, potrebno za neobhodne nakupe v inozemstvu;
3.	da omogoči industriji, da producira blago za domači trg.
i Anglija ima ogromno industrijo. Organizacijo vojne industrije vodijo ministrstvo za zaloge, delovno ministrstvo, trgovinsko ministrstvo in ministrstvo za gospodarsko vojno, ki so v stalni zvezi med sabo, da morejo svoje delovanje primerno koordinirati z ozirom na omenjene cilje.
Ministrstvo za zaloge, kakor pove že ime, ima nadzorovati vse zaloge in cene važnih surovin, da more preskrbeti armado, mobilizirati in organizirati proizvodnjo, da skrbi za zadostne zaloge in poveča producijsko kapaciteto. Vse zaloge važnih surovin, ki so bile v deželi ob izbruhu vojne, so bile izročene temu ministrstvu. Nič manj važna pa ni naloga organiziranja in razdeljevanja surovin tako, da more industrija normalno preskrbovati deželo in vzdržati izvoz.
Kar se tiče opreme armad, je ministrstvo že silno napredovalo. Oddalo je od začetka septembra pa doslej naročila v vrednosti sto milijonov funtov za municijo in bojno opremo. Več kot 700 tovarn izdeluje municijo in še drugih 9000 je bilo pregledanih in bi se dale prav tako porabiti za izdelavo streljiva, ako bi bilo potrebno. Razen tega je danes mogoče izdelovati isti tip granate šestkrat hitreje kakor pa 1914. leta. Zaradi tehničnega izboljšanja je potrebno za to povečano produkcijo le isto število delavcev, kar je važno, ker omogoča porabo ljudi za drugo delo.
Seveda ima opraviti ministrstvo ža zaloge tudi z delavskim vprašanjem. Strokovne organizacije so glede vojne popolnoma na strani vlade, ker vetujejo, da to ni le vojna proti napadalcem, temveč tudi vojna, ki naj vrne nemškim dplavcem njihove težko pridobljene svoboščine na gospodarskem polju. Tako pomaga delavstvo na vse mogoče načine, da more Anglija izrabiti svoje ogromne zaklade delovne sile in strojev. Organizirana je sedaj industrijska armada 22 milijonov delavcev in delavk, in sicer prostovoljno, ne po državnem ukazu, kajti to bi ne odgovarjalo britanski tradiciji, da more skrbeti za potrebe ljudstva in armade. Strokovne organizacije so dovolile, da se smejo manj kvalificirani delavci uporabiti tudi za dela, ki so bila doslej rezervirana kvalificiranim, in s tem se zelo poveča dosegljiva kapaciteta tehničnih industrija V teh industrijah in ladjedelstvu so bili izbrani kvalificirani možje za posebno važna dela; sporazumno s strokovno zvezo in z delodajalskimi organizacijami je bil sestavljen seznam takih važnih del, tako da so kvalificirani potrebni delavci oproščeni vojaške službe. To ni le zagotovilo za zadostno število mož za izdelovanje orožja med vojno, ampak tudi za to, da bo imela industrija po vojni podlago za rekonstrukcijo in napredek.
Da ne bi spori z delavstvom zavirali delovanja industrije, stopi v veljavo dalekosežni ustroj za pogajanja in razsojevanje, ki je nastalo v zadnjih 20 letih. Ministrstva bodo sprejemala nasvete predstavnikov strokovnih zvez, tako da bodo delavci prav tako kakor delodajalci s svo- i jim znanjem in izkušnjami pomagali organizirati pro- j izvod njo. V nekaterih industrijah se posvetujejo skupni j odbori strokovnih in delodajalskih organizacij, kako bi | ge dala kar najbolj povečati proizvodnja, kako razdeliti i surovine in določiti cene.
Ministrstva morajo skrbeti tudi za to, da dobe arma-l de primerno število kvalificiranih mož, ki so potrebni, za mehanizirane oddelke.
Kar se tiče izvoza, su sedanji izvozni krediti v ugodnem sorazmerju z onimi pred izbruhom vojne. V deželi sami je bilo ukrenjeno vse potrebno, da se onemogoči
Božična predstava Slovenske šole S. N. Doma
Cleveland. — Za letošnjo božično igro ki se bo vršila pod pokroviteljstvom Prosvetnega kluba v avditoriju S. N. Doma na St.. Clair Ave., v nedeljo 24. decembra ob 3. uri popoldne, je bila izbrana krasna igra REPO-ŠTEV, duh v Krkonoških gorah. Mladinska igra v petih slikah, češko spisal Anton Hamik; prevedel Albrecht. Vstopnina je samo 25c. Po igri nastopi Miklavž, ki razdeli darila mladini in vsem drugim, če bodo dostavljena v Dom pravočasno. Ves čisti prebitek od te predstave je namenjen za podporo in nadaljevanje te prekoristne narodne ustanove, Slovenske šole S. N. Doma. V igri nastopijo učenci in bivši učenci Slovenske šole SND, pod režijo učiteljice Mrs. Mary Ivanusch.
Z letošnjo predstavo se podaja 16-Ietne, zaporedne mladinske božične priredbe in igre v S. N. Domu. Prva božična igra, s številnim ansemblom učencev Slovenske šole in sodelovanjem igralcev Ivana Cankarja, se je vršila leta 1924 pod režijo gospe Avguste Danilove in pod pokroviteljstvom dramskega društva Ivan Cankar. Takrat se je vprizorilo Pavel Goliave "Poslednje Peterčkove sanje o kralju Matjažu," ki je bila zaeno ena največja igra po številu igralcev podana v vsem času po dramskem društvu Ivan Cankar ali Slovenski šoli S. N. Doma. Nastopilo je blizu 90 oseb. To so bile priprave s kostumi in scenerijo! še sedaj mi je v prijetnem spominu, ker je bila to res krasna predstava.
Mnogokrat smo imeli na odru že krasne igre in to po samo enkrat vprizorjene. če ste v pro-šlosti katero zamudili, ste jo morda za vselej zamudili in tako ste si mnogo prikrajšali na duševnem užitku, ker se veliko iger nikdar več ne ponovi.
Zato vas že sedaj opozarjem, pridite v nedeljo pogledat Re-pošteva, krasno veseloigro, ne bo vam žal. Povest, o tem dobrem gorskem duhu ste najbr-že že kdaj čitali v knjigi, v starem kraju ali tukaj. Sedaj imate pa priliko, da zrete enkrat temu duhu naravnost v obraz in se seznanite z vsemi njegovimi dobrimi nameni. Obenem boste spoznali Trpinovo družino, Tr-skovo družino, bogatega Petača in številne druge karakterje doli do vaškega šomaštra. Igra bo izvrstno podana in bo res vred-.ia, da jo pridemo pogledati.
Božična predstava Slovenske šole S. N. Doma je ena izmed Ustih njenih redkih priredb, od katere finančnega uspeha je veliko odvisen obstoj Slovenske jole. Zato, prosim vas. spomnite se sedaj o božiču tudi Slovenske šole S. N. Doma. Pridite na predstavo ali pa ji pošljite mali dar.
Pred seboj imam pismo "Tu rojene Slovenke," mi ga je svoj čas izročila, da ga smem objaviti. Ona pravi glede šole sledeče:
"Pridem v dotiko z osebami vseh vrat in še nikdar nisem slišala, da bi bil ta ali oni zaničevan, ker zna govoriti svoj materin jezik; pač, spoštovan je tak človek. Poštena oseba se ne sramuje svojega jezika, ampak je ponosna nanj. Znanje slovenskega jezika mi je še vselej hasnilo. čimveč jezikov človek zna, boljši je. Kdor se zanima,
da se jih nauči, se tudi za druge stvari zanima. Poglejmo malo | naokrog sebe in prišli bomo do zaključka, da kdor izmed naših ljudi, ki j e, prišel do kake vis j e stopnje, je pohajal v kako Slovensko šolo ter da ga je ponos in zavest slovenskega naroda , privedla do te stopnje."
i Tako in drugače cenijo naši mladi Slovenci znanje slovenskega jezika, katerega temeljni pouk so zajeli v Slovenski šoli. Znanje jezika je podlaga napredka v drugih panogah, tako ; v petju kot slikanju, ker brez znanja slovenskega jezika ne more nihče zajeti temeljnih vrlin Slovencev v takem obsegu, kot pa če se ga priuči in rabi. Zato pošljite svoje otroke v Slovensko šolo S. N. Doma. šoia se vrši vsako soboto v R. N. Domu in je prosta vsakomur, ki zanjo zanima is želi pouka. ■ Torej, v nedeljo se vidimo na ' predstavi Rep ošteva v S. N. Domu! — Za Prosvetni klub S. N. Doma:
Erazem Uorshe, tajnik.
Kam jadramo?
Oja, niso samo tehnokratje, ki vedo, kam drvimo, to vedo tudi razni državniki, ki so na krmilu vlade, najbolj dobro pa vedo ve-lekapitalisti na Wall Str. Ti fantje so to pri poznali že štiri leta nazaj, ampak so kot na smrt obsojeni kaznjenec, kaznjencu se ustreže z vsako podaljšano mi-1 nuto njegovega življenja, kapitalu pa sistema. Kapital bo ta-: ko dolgo držal, dokler mu ne o-; hrome roke, ker vrv drže že precej na koncu
| Vsak, pa naj bo kdor koli ho-! če, ne želi spremembo vlade, ker I smo iste vajeni. Zgodovina nam i pove, da so se spreminjavale i vlade, odkar pomnimo, in tako j tudi sistemi vlad, in ravno se-| daj se zgodovina ponavlja. Zgo-jdovina ne vpraša, ako je nam j ljubo ali ne, gre in ustvarja svo-! jo pot naprej, spreminja, kar je I zastaralega in nadomešča, kar ni dobrega, sistem kot ga imamo , danes, je zastarel in nadomestiti I ga je treba, in tega poteka ne , zaustavi nobena sila na vsem i svetu.
Tehnika je naredila čudeže na 1 vseh koncih in krajih, stroj je nadomestil delavske roke v vseh panogah, stroj se ne utrudi in ne štrajka, producira vsega dovolj, pa naj bo v industriji ah na kmetijah, povsod je ustvaril obilico, ni pa znal sistem razdeliti to o-I bilico med ljudi potom denarja. 1 Pred dvajsetimi leti kaj take-! ga kot je tehnokracija ne bi bilo mogoče, takrat še nismo imeli obilice ali izobilja, sedaj ga pa ! imamo, in to je tisti črv, ki razjeda denarni sistem. Videli ste j slike zadnjo spomlad, kako veli-i ke zaloge sadja se je pokončalo I samo zato, da so obdržali cene ; navzgor. V sedanjem času se go-I di žitu ravno ista krivica, cele j grmade očiščene pšenice leži kar 1 na zemlji, kjer ni strehe zanjo, I in milijone ljudi strada, nimajo i zaslužka, zato morajo trpeti po-: manjkanje. To je tista sila. ki • priganja vlado v to, da trosi de-i nar. Roosevelt ne troši denarja 1 %ato, ker ga rad, ali zato ker je ; Ivoosevelt ali demokrat, kaj še, i ampak radi gori omenjenega iz-Iobilja. Trošiti denar bi moral j vsak predsednik Z. D. pa naj bi | till katerikoli kova tudi najhujši 1 nasprotnik delavstva, ako bi ga - ne, bi bila že zdavnaj revolucija. 1 Današn ji sistem ne more pre-
dobičkarstvo, bodisi s strani producenta, prekupčevalca yli prodajalca. Ministrstvo za gospodarsko vojno seveda skrbi predvsem za blokado Nemčije, a prav s to blokado dobiva precej surovin, zaplenjenih z ladij.
| dalje.
Da ni tehnokracija bolj razglašena, je vzrok ta, ako bi bila razglašena, bi bila že v veljavi, in kadar bo razglašena, takrat jo bo zahteval sleherni. •— Tehnokracija je ena najbolj patri jotičnih organizacij na Ame-riškehi kontinentu, ni proti nobeni stranki, ni proti nobeni organizaciji, in ni proti nobeni veri. Mi smo samo za dobrobit ljudstva v Ameriki, mi smo pripravljeni braniti našo domovino do zadnjega zdihljaja. Smo pa proti temu, da bi umrl en sam vojak izven naših meja, ker mi verujemo na čistočo našega lastnega praga.
Mi smo zato, da Amerikanec dela za Amerikanca, mi smo zato, da stroji, ki smo jih mi naredili, delajo sa nas vse, ne samo za peščico profitarjev, sadovi naše zemlje naj uživajo vsi Iju-; dje, lavno tako naj uživajo vsi ; ljudje svobodo;
Postave naj bodo ene in iste za vse, 3an^B uživa svobodo m demokracijo samo tisti, ki ima -wenk v žepu Naša orgamza .ija tehnokratov še ni prelomila nobene postave, vse knjige ae vodijo v strogem redu, mi smo zato. da se spoštuje in upošteva vlada, dokler obstoji, ko pa vlada kot taka ne bo mogla več vršiti svoje dolžnosti napram svojim državljanom, in ko bodo mase zahtevale spremembo, in zahtevali nekaj takega kot je tehnokracija, takrat bomo prišli na pozornico, takrat bodeta ljudem na razpolago samo dve poti, in to sta, popolno uničenj^ civilizacije ali tehnokracija.
Zatorej sedaj ni več čas za u-gibanje, kaj je tehnokracija, pač pa pridite in se prepričajte.
Dobijo se ljudje, ki zelo dosti govore in cinično sodijo tehno-kracijo, rekoč, da smo mi komu kaj ukradli, kar se tiče idej, pa to je napačno, ker to je popolnoma Ameriška organizacija, ima dovolj učenih ljudi da so bili zmožni napraviti 53 tisoč točk dolg načrt, te točke pokrivajo do najmanjše potrebe za življenje in red Ameriških državljanov.
V Ameriki ni prostora za diktaturo ene ali druge vrste. Ameriški narod hoče biti bolj svoboden kot je kedaj bil.
Pridite in se prepričajte, berite in seznanite se, ako ste A-merikanec ali Amejikanka, posebno mladina je vabljena, ker le mladina bo to uživala, mi se bomo umaknili in dali prostor drugim.
A. Noč
Plesna veselica
V	soboto 23. decembra priredijo članice društva Svobodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ veliko plesno veselico ali Toy Town
i Jamboree v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave., ki bo vsa prepletena s času primerno atrakcijo. Saj so prireditve našega društva že znane po svoji privlačnosti in vemo, da bodo naši posetniki to pot zopet prijetno iznenadeni.
Zakaj imenujemo to prireditev Toy Towp Jamboree? Zato. ker bodo na izbero punčke, fantki, putke in petelinčki ter druga taka roba, ki ustvarja zidano voljo in veselo zabavo. To bo res Toy Town!
Skupina naših vrlih mladenk bo pri vhodu pazila, da bo vsaka i« vsak obdarjen z mičnim ročno izdelanim suvenirjem. Pri nas ne bo nobene izjeme, obdarile bomo vse.
V	tem času, ko vsi želimo biti veseli in razveseliti druge, ste lahko gotovi, da boste deležni najboljše postrežbe.
V	kuhinji se bo dobilo: kokošji paprikas, rast beef, štru-delni, krofi, itd. V točilnici pijača, vseh vrst. Igral bo Pecon or-
kester. Oddanih bo tudi narnih nagrad.
Članice društva št. 2 SDZ vabimo na obilo udeležbo naše gl. odbornike, člane bratsfeih društev in splošno občinstvo ter obljubljamo izvrstno zabavo in vsestransko postrežbo.
Josephine Petrič, tajnica
Vabilo na plesno zabavo
Kot vsako leto, tako tudi letos priredi Soc. klub št. 49 JSZ veliko in zabave polno plesno veselico in sicer na božični večer, to je v ponedeljek dne 25. decembra. Ta plesna zabava se vrši kot navadno v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 7. uri zvečer in konec pa zjutraj drugi dan.
Spominjam se še iz drugih let kako smo se izvrstno zabavali do jutranje zore. Članstvo sedaj reorganiziranega Soc. kluba št. 49 vas vse prijazno vabi, da pridete tudi letos na to veselico in zabave polno plesno zabavo.
Ko sem vas spodaj podpisani, pred. kratkim vljudno vabil na koncert soc. pev. zbora Zarja na minuli Zahvalni dan in obenem sem vam trdil, da bo koncert in zabava prvovrstna. In bila je prav res izvršena zabava. lu to ne trdim samo jaz, ampak to mi bo potrdil vsak, kdor je bil navzoč. Bila je velika udeležba veselih ljudi. Zato pridite vsi oni, ki ste bili na Zahvalni dan pri koncertu in opereti soc. pev. zbora Zarja.
In trdno upam, da vam ne bo žal, pa tudi dolg čas ne. Pozor članstvo soc. kluba št. 27, pevci in pevke soc. zbora Zarja so nam obljubili da pridejo kooperativno.
S tega stališča sem tudi gotov, da petja ne bo manjkalo.
Kot že omenjeno, da soc. klub št. 49 se je pred kratkim reorganiziral in ojačil. In še mnogi so obljubili, da pristopijo v klub. Vsi ti in vsi drugi prijatelji soc. pokreta in delavske ideje pridite na to zabavo. Igrala bo izvrstna godba.
V vseh ozirih bo vse preskrbljeno.
še enkrat vas vljudno vabim, da pridete na božični večer v ponedeljek 25. decembra v Slov. del. dom na Waterloo Rd.
Večnega popotnika najdete spet v kolibi ali v spovednici, kjer bo spovedal in grehe odpuščal. Pa ne brez capakov.
In železno vodo bomo tudi brez skrbi sukali. Pridite !
S pozdravom
Anton Jankovich
i.
Razno iz Euclida
"Mir ljudem na zemlji", kako pomembne besede in celo sedaj v teh kritičnih časih ko se narodi koljejo vse vprek, a samo v korist bogatašev. Kdaj bo mir med nami, da si bomo lahko podali roke z zavestjo v srcu, da smo vsi enaki ? A žalibog tega ni še v vidiku, še celo slovenski narod, dasi ma jhen po številu je razcepljen v več različnih grup, dasi samo nam v škodo, kaj bodo letošnji božični prazniki nam v pobudo, da bomo pozabili medsebojno sovraštvo in si voščili drug drugemu s ponosom, da nas je rodila slovenska mati. In da bo naš narod v ponos še ostalim narodom kaj smo in kaj lahko zmoremo, če smo složni.
še enkrat apeliram, da dobro preštudirate gori omenjene besede in držimo se zapovedi "Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe."
Da bomo lažje voščili božične praznike v večjem številu, se vrši seja vseh klubovih članov Slov. društ. doma v soboto 23. decembra ob 7:30 zvečer.
Dolžnost vseh članov je, da se polnoštevilno udeleže gori o-menjene seje, da se enkrat snidemo kakor ena sama velika družina. Seja je sklicana po
X
"Meni gre vse narobe v ^ Ijenju. Hotel sem hčerkin0 ko — pa sem' dobil očetovo n so."
Na neki slavnosti na ^vor..
WeiiD#% n»P^ Vojvoda i"11
kralja Avgusta v hotel nekdo izreči pesniku Schiller ju. wj,- ^ je segel v besedo in dejal-pijmo rajši nase. Schiller b0 (||
skupaj •
vel dalje nego mi vsi
ČUDNA ZAGONETK*
iiefl'-
Svet se je čudil, ko J6 ški luksuzni parnik "Bien ^ ob izbruhu vojne v
četkom septembra uspeSl'0 ^|_
begnil angleški mor
rnai'lCI
t^ni. ko je zapustil hiko v Po več tednih se 'e
Ne«'
m
Yorku. ru vet; leuiun del", da je Bremen na P0^ t(.i ko oceana vzel severno <■' ^ varno priplul v sovjetsk0 Murmansk. Nedavno ^ nemški ladji dovolili vl-zdaj se je zvedelo, da ^ u. nila v Nemčijo, akoravn0 la enkrat tekom vožje v ■
sredni bližini angleskilf"
iiih tor-
]o
'ji %
je " zal
Pe. (1! se spf kal
k\ %
% ste-
lo
ladij, ki bi jo bile z sto-pedirale, ampak tega n1'" rile. časopisje v Anglij1; ■ ^ VBlic vojnemu stanju 11 iiit cejšno svobodo, je ogoi'oC ^line brez vzroka, vprašuj6' šna vojna pa je to?
k
Mi 'l2i ov 0l(
Klubu društev in se tudi članske karte za let0 Ne pozabite biti navzoči- ^ Na starega leta večei ^
s pevskih zborom "Sl<3vall^0&tr pa pri nas po navadi ne ^
zopet običajna veselica, ^
Ml
je samo en dan za veseU6, ^ je
\fi
fi"
»di
nadaljevali še drugi c'an^n na Novega leta dan. pa posvečen vstoličenju " hodnje županje Mrs-
%
"ci 0
ib"
lu-
Julajlia.
Za v pomoč pri dotnu J1 ^ i-gno ^
tudi*
di ljublanjska gospodič11®, oSt;i
Godec. Na ogled bo Belo-ljubljanski štab
B
Kakor omenjeno
bo v'6'

II
zabave za vse, kar
dva
dP'
S
vem, da se bo cenjeno 0 odzvalo v kar največji lu, ker poznajo euclid^^0 ljubnost.	j,,;:
Ko bo dva-dnevno veS^eli ■' lo pojenjalo, 'je pa za1>' c^ en dan in sicer 28. ja^u ^yc'1 poldne in zvečer. Za lia dan se pa dram. društ^0 Zvezda že pridno vadi 0 v0 ,, dijo v treh dejanjih,	de (X
naš dobio poznani dvus lavec Mr. Peter S ter.
Več o tej igri pozneJc ■ ^^,,1
Za zaključek vošči'*1 ^ pii'" Doma prav vesele boži' $ nike, veselo Novo leto^^.^ f šim sotrudnikom,
ga lista in celemu skemu narodu sploh.
Za klub društ. Slov
StelM
jug0.
do^
gti'
Jol.n<
' —- .
liAKVE, ki i nk1 baktekij,!'
V nemčiji izdelujejo imajo sposobnost, ('a igg bakterije v človeškem gji da bi temu kaj škodo\ •'
niška znanost je iz V^uj1 delala novo vrsto ll( zdravil, ki so tem .na ker se dado upora jo bakterije proti katel1 ^ nes niso imeli učinkovi močkov.
21. decembra, 1939
8NAK0PRA«HQB1
STRAN 3
Zgodovina raka in borba z
Raka (bolezen)^ pozna clo-vfeštvo že več tisoč let. Prve vesti 0 tej bolezni izhajajo iz leta 2000 pred Kristusom. Takrat so zunanjega raka zdravili s posebnim jedkim mazilom. V 6. stoletju pred Kr. se je nekemu sužnju posrečilo ozdraviti s tem Mazilom kraljevo hčer, ki je %ela prsnega raka. Hipokrat je v 4. stoletpu pred Kr. dal tej tolezni ime "Karkinos/ 's či-^Gr je označil, da se ta bolezen em prej pozdravi, čim prej se j0 začne zdraviti. Poznal je že raka na poedinih udih. Hipokratov nauk je sporočil Klavdij Ga-enus v 2. stoletj u pred Kr. Ga-enus je poznal le zXmanjega ra-ia in njegovi spisi so merodajni Za poznavanje raka v nasledkih stoletjih. Galenus je že 0PeriraI raka na prsih, iztiskal glavne žile, žgal je rane in je '^el lepe uspehe, kakor je sam
Billroth je bih prvi,' ki je uspeš-	Napoleon se je za stvar zanimal,
nO operiral želodčnega raka.	čutil je vtem orožje, ki bi mu
Prvo uspešno operacijo je izvr-	utegnilo pomagati .y njegovih
šil I. 1881. Odtlej so želodčnega	načrtih proti Angliji. Stvar pa
raka zmeraj operirali in so	je morala Napoleona kako razo-
Ijudem večkrat rešili življenje,	čarati, kajti Fulton je odptoval
Nekatere vrste raka se da uspe-	na Angleško in ponudil svoj iz-
šno zdraviti z operacijo, druge z	um ministrskemu predsedniku
obsevanjem, tretje hkrati z ope-	Pittu. Angleži so iz Fultonove
racijo in obsevanjem. Z rent-	ideje napravili plavajoče mine,
genom in radijem se za več let	ki so jih s tokom spustili proti
odrine to bolezen, vendar zmeraj	francoskemu vojnemu brodov-
največ zaleže operacija. Drugi	ju pri Boulognu. Francozi so
načini zdravljenja doslej še ni-	zaslutili nevarnost in se umakni-
so pokazali uspeha.
Rak je še zmeraj bolezen, da-'
li. Nekoliko min je ob tej priliki vendarle eksplodiralo, čeprav . v V1 ,. . i ... v, niso napravile nobene škode, a si ze tisočletja stara, k, „ clo- ^ Angleže ie bilo dovolj, da so vek ne more prav do zwega. N,	ta sistem tem, ,,
se dognano, kaj raka povzroča. ^ Nis0	preprečiti.
Velikanske vsote so bile ze dolo- U^i Fulton kmalu potem ne od-cene za tistega k, bi razrešil; val v	kjer ga je
skrivnost raka, ki je dandanes
najbolj razširjena bolezen.
PAMETNA PREDSEDNIKOVA ŽENA
i vlada podprla za nadaljnje po-j skuse. Pri tem je imel nekoliko uspehov proti — angleškim vojnim ladjam.
Kot učinkovito orožje se je mina pokazala prvič 1. 1848. v vojni proti Danski. V krimski vojni je spreobrnila še zadnje neverne Tomaže. Rusi so svoja
HYDE PARK, 19. decembra.
Mrs. Franklin D. Roosevelt ZaPisal. V naslednjih stoletjihjje sinoči izjavila, da je ugotovila
' samo lajiki izvajali kirurgi-|V skupinah mladih ljudi "intelek- ^hodnomorskl pristamšča za 0 m za medicinca je bilo ža-1 tualen" komunizem ter je pri-jivo, da bi onegavil z nožem. To i pomnila, da je to samo nekaka Se je spremenilo šele takrat, ko bolezen odraščajoče mladine, ki 'e bila ustanovljena na univer-2ah v Salernu v Italiji, v Mont-kilier j u v Franciji in v Pragi '^48) tudi kirurgija. Takrat so
jo bo mladina z leti preživela.
Mrs. Roosevelt je dejala, ne da bi kritizirala Diesov odbor,
da Amerikanci ne smejo pasti j la za može, za žene, za fante.
Pridite, Miklavž je pri nas
On razdaja vsakovrstna dari-
Se bavili tudi z rakom in prvo na stopnjo, "ko bomo pričeli pre- dekleta, otroke in za matere Po
Prečilo u črevesnem raku in •ako ga s preiskavo doženemo, Nra iz teh časov. Toda šele,
bu iznašli mikroskop (v 16. uli0 ■ "letju), so mogli raka znan-
iš l^vno raziskovati.
Vsakršno življenje je naveza-)na celico, in tudi rak temelji
i"1 i in . vr-
5 bi-
ef
žati in oprezati za svojimi sose- mislite, kaj vse lahko pri nas do-di ter ugibati, če so prežeti ko- bite. Za vse te ljudi, ki so tukaj
ijlU" tof sto-ii*
IO"1'
delil6 1#
munističnih idej." — "Nikar ne verujte, da je vsaka organizacija mladine komunistična, — to je neumna misel!" je dejala predsednikova žena.
Pomorske mine
Med novejšimi pripomočki pomorske vojne je mina prav za prav najstarejše sredstvo, že v času borb za ameriško neodvis-
Z1vljenju in na rasti celice.
^ Je le bolezenska rast, ki se ^eje razraste tudi po drugih fenih in ne le ondi, kjer se je j Cei- Pot, po kateri se bolezen ^vija od izhodišča dalje po
,Veskem telesu, je natančno nost> torej v času ko ni bilo o v?ena P0 krvnih telescih. 1 o- pomikih še nobenega duha in
in"
doi
sirjeiije raka po telesu ima siu}ia) je Američan Bushell po-df!	me-ie' se uPiraj0 nudil nekakšnega primitivnega
V Jenju raka.	križanca med mino in torpedom
^samezne oblike raka je edi- za uničevanje sovražnih ladij. Mogoče ozdraviti z operacijo, iSvoJ poskus je hotel izvršiti *v starem in v srednjem veku' Proti neki angleški vojni ^opozarjali na to, da se o-i ladji. Sam se je odpeljal proti
omenjeni, lahko pri nas kupite lepu blago. Garantiramo, da boste zadovoljni Vi in vaši, za katerega boste kupili lepe moške srajce, kiavate, nogavice, za ženske lepe suknje ali obleke. —1 Ravno tako za otroke: suknje, obleke, lepa izbera. Imamo vsakovrstnega blaga, ki je pripravno za Vas ali za Vašo družino, ali za Vaše prijatelje. Pridite, se Vam priporočamo!
Voščimo Vam vesele božične praznike in srečno Novo leto.
L AHILOV AR
Vogal E. 62nd St. in St.
Clair Ave.
ščitli z minami in znatno poškodovali dve ladji angleško-francoskega brodovja. Med dogodki na Sredozemskem morju 1859. so bilfi aystrijska pristanišča zavarovana z minami. V ameriški državljanski vojni so uporabljali že privezane in prosto plavajoče mine.
V	Nemško-danski vojni se Danci zaprli Alsensund z minami iz stekla. Orožje je začelo učinkovati že operativno. Tako so Rusi v svoji vojni s Turki izenačili premoč turškega brodovja s tem, da so z minami zaprli dohod v Dunav.
V	rusko-japonski vojni, ki je preizkušala toliko orožja, ki je svoj pravi pomen pokazalo šele v svetovni vojni, n. pr. strojnico, metalce min in strelske jarke, je imela tudi pomorska mina veliko ulogo. Obe sili sta je
j uporabili, abe sta imeli zavoljo | nje izgube. Enajst vojnih ladij so mine popolnoma uničile, štiri nadaljnje oklopnice pa hudo po-škodovale.
V	svetovni vojni je bila mina eno najvažnejših orožij sploh. 25 odstotkov v tej vojni uničenih bojnih ladij, križark in podmornic gre na račun min več nego 50 odstotkov pa rušil cev. Angleži so v morje spustili okrog 75,000 min, Američani v Severno morje 57,000, Rusi 50,000. Največje uspehe so imele mine v Dardanelah. 10 odstotkov vseh trgovskih ladij ki so se pogrez-nile v svetovni vojni, gre na ra-
čun min. A tudi posredno so ki je kot rimski vazal uprav-mine imele znatne učinke. Za- Ijal neko severnoafriško koloni-
vezniki so morali zastaviti 4000 ladij samo za odstranjevanje min, ki bi pretile njihovi plovbi, in te ladje s svojimi posadkami vred za druge vojne namene seveda niso prihajale v poštev.
Razume se, da so se mine od svetovne vojne dalje zelo izpo-' polnile in da so danes še nevarnejše nego prej. O tem govore vsakdanja časopisna poročila. Videti je, da uporabljajo v sedanji vojni zlasti prosto plavajoče, mogoče celo magnetične mine v zelo velikem številu, to je tiste mine, ki so plovbi še posebno nevarne in ki bodo predstavljale veliko nevarnost še dolgo po končani vojni.
jo. Dobila je sina, ki mu je dala ime Ptolomej in ki je o njem sanjala da bo obnovil egiptsko neodvisnost. Na povelje nekega rimskega cesarja pa so ga ubili preden je mogel izvesti načrte svoje matere. Popolnoma mirni
pa so postali v Rimu šele tedaj, ko je umrla tudi hči častihlepne Kleopatre.
Kleopatra je imela hčer
O lepi Kleopatri smo kolikor toliko poučeni, a težko si jo predstavljamo kot mater in ču-varko družine. In je res, da je Antonij u in Cezarju rodila štiri otroke, tri dečke in deklico.
Dečki so umrli nasilne smrti, hči, ki se je imenovala Kleopatra Selena in ki so njeno življenjsko pot dognali šele sedaj po dolgih študijah, je pa umrla naravne smrti. V svojem desetem letu je postala ujetnica in v verigah so jo vodili skozi Rim.
Ko ji je bilo dvajset let, se je poročila z nekim Mavretancem,
HEnderson U139	Music for all Occasions
Lowest Price in Accordlans
PARAMOUNT
VODKA
Sedaj v Deluxe državnih trgovinah
13216 SHAKER SQUARE^ 933 CHESTER AVE.
FIFTH CODE 5038-1
Dobra Okusita
krat izčiščena,
90 PROOF
Najnovejše odkritje iz Južne Amerike
(št. 1) Edina tekočina, ki bo od-pomogla proti srbečici. črvom, odprtim in tekočim ranam, 'atletskim" nogam in otiskom na nogah kakor tudi za razne druge bolezni kože. Rezultati prav gotovo v desetih dneh. Ko je kožna bolezen en-se ne bo več pojavila. | (Nobene starostne meje.)
(št. 2) Sledi čistilec, ki pusti kožo 1 čisto in svežo.
(št. 3) Lasna tonika proti plešavo-| sti, prhljaju, oljni koži in preprečuje iz-j. padanje las. Ta tonika doprinesla že | čudovite rezultate. Garantirana, da bo i povzročala rast las do 45 let starosti. | (St. 4) Liniment za drgnjenje — proti raznim bolečinam in izpahlinam, kakor tudi proti revmatizmu, lumbagu, itd. (št. 5) Importiran evropski čaj. Izčiščuje sistem ter povzroča dober tek, dober je tudi proti naduhi, kataru, premogarski naduhi, proti zolčnim kamnom, nervoznosti, želodčnim bolečinam in bolečinam na ledvicah.
(št. 6) General Tonic & Conditioner, Dober proti plinom in kislinam v sistemu. Odvajalno sredstvo & Graditelj. Priporoča se c^trokom.
Peter Zeble, najmočnejši človek na svetu,
Samson Tonic & Tea Company
1285 EAST 79th STREET, Superior Ave.
Cleveland, Ohio
Corner
DISTILLERS, INC^ CLEVELAND,0
t Nobenih posebnih stroškov za obiske)
HOEDL'S MUSIC HOUSE
7412 ST. CLAIR AVENUE
Radios and Musical Instruments Pianos and Accordians at Half Price
t zer sVavljenje raka doseže z ope- njej, ni pa imel uspeha in se je
. ^ ICnV tx .........._	1_______i
stii- ;Cljo. Dunajski kirurg Gussen- j moral vrniti. Naslednje leto je ■Jo ,Jei' je dokazal to na prsnem | drug napad imel večji uspeh, 11 L 1872.	1 čeprav učinek še ni bil prav ve-
«0>j bolezni je napisal prvo : Hk. Ideja pa je ostala živa.
lstiko Billroth. Glede na že-] Izumitelj parne ladje, Fulton, "llega raka so dali prvo pod- .16 zgradil mino, ki jo je ponudil Poskusi na živalih, iz leta v nakup francoski mornarnici.
kl Jlh ie izv"jal Merrem' CHRISTMAS SEALS
BEST TIME TAVERN
15616 CALCUTTA AVE.
ANNA HOČEVAR, lastnica
Postreže vam lahko z dobrim pivom in vinom ter dobrim prigrizkom.
Vam želi vesele božične praznike in srečno Novo leto.
A?'1


m
He/p io Protect Your Home from Tuberculosis
Sezona za prašiče je tukaj. Mi koljemo s koruzo pitane pra- j šiče Jih poparimo ali z slamo! ožgamo. Z vsakim prašičem dq- j bite kri, jetra in čreva zastonj, i; Mi dopeljemo na dom brezplač- j no v mestu Clevelandu. -— Na | razpolago ob vsakem času! —1 Imamo vse vrste nasoljena čre- i va. Mi koljemo vsak torek, če-1 trtek, in petek.
JOHN A.TOMPKINS;
3979 WEST 25th ST. pod Brooklynskim mostom j SHadyside 3689
POSEBNOSTI ZA TRI DNI
Head lettuce------------------------------------5C
Fresh creamery roll butter__________-— lb. 30c
Walnuts, cleaned White raisins Prunes, size 40-50
lb. 44c 2 lbs. |9c 2 lbs. 15c
GORENC
7508 St. Clair Ave.
ENdicott 9186
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem!
MR. IN MRS. JOHN RENKO
955 East 76th Street
SLAŠČIČARNA
Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem!
Se priporočamo, da nas obiščete. Imamo vsakovrstne slaščice, cigare, cigarete, tobak in nekoliko grocerije. Postregli vam bomo najboljše.
MiNBiBffliNHNBnaiiaHBHiBfiSIBHilHHilMnMMtfBmBUBBS
s
v i<" ■ne
5
i
60^' £0?
ifj"
X
link11

Kadar si zaželite kozarček dobrega legalnega žganja, 'istnega vina ali 6% piva, pridite k nam. Vedno tudi "sen prigrizek.
GEORGE TUREK
16011 WATERLOO RD.
Oddajamo dvorano za svatbe, krsti je in ples.
Prav vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem!
SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM...

I
j! Zanesljiva popravila in postrežba
vliuwi.x v... j;;...... JI............I......... l^n »4 in >,n/v.
pralne stroje, peči in
a V1 jamo radije za dom in avto,
"cleaners."
NRMEK FURNITURE (0.
.biti,
0
d".
809
itiU
EAST 152nd ST.
MU. 9211
ponedeljek, četrtek in sobo!o večer. ' We«S6S$Si68B$$MmS)WSeeSi8SSKSX30MaS3S3aS$3t$30ti?
'Enakopravnosti'
Kampanja za "Cankarjev glasnik" sedaj v teku...
CANKARJEV GLASNIK
mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike!
AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE SE DANES!
NAROČNINA JE:
za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1
Kdor tekom kampanja posije en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev.
CANKARJEV GLASNIK
6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio
e MWmilllMmmMMMMMMMWIiMWimBWWlPMBMIIMT
5T?vAt^ ?
flNIKOPRAVNOST
21. decemlra, 1959


m
lil! m

%

VVXGtt
90 PROOF
85' PINI
Code No. 171-C
$4.63
1' QUART
Code No. 171-A
ni skladala z njegovo naravo. Še , nikdar v svojem življenju ni napravil tega lepega poklona in ni poljubil roke, da, niti ni poznal začetnih razlogov take umetni-
je.
"Deklica," je dejal s skrivnostnim tonom, "da si taka, kakor si, temu ne bom nikdar ugovarjal in nikdar ti ne bom branil, da postaneš to, kar si želiš ali kar se ti zdi nnjno. Moja žena si in tega se ne boš nikdar rešila, kljub vsem tem knjigam."
"Toda Tone! Kdo pa pravi, da sem kaj takega hotela! Kako moreš govoriti take stvari ?"
"Zaradi teh knjig!"
"Ne razumem te."
"No, ko jih boš prebrala, me boš morda razumela," je rekel.
"Ja, ali si ljubosumen na te knjige?"
"Na nikogar in na nič nisem ljubosumen."
Izbočil je svoja široka prsa in prijetno okrogel trebušček. Nato se je pričel igrati z veliko, v zlato vdelano koralo, ki je visela na verižici njegove ure. Eno nogo je postavil predse, medtem ko je vsa njegova teža slo-

STRAIGHT BOURBON WHISKEY • HIRAM WALKER & SONS INC., PEORIA, III.
= JOHN KNITTEL:
LJUBEZEN IN ZLOČIN
ROMAN
I
"Veš, da tega ne maram. Prosim, ne stori več tega."
Njegov glas je zvenel trdo. — Gottfried se je razburil.
"Ničesar slabega ne vidim v tem. Gibanje ji je neznansko koristilo."
"Nemogoče?" Oče je namršil obrvi kakor nezaupljiv mandarin.
Kolikor se je tikalo njega in Gottfrieda, je bila stvar zaključena. Toda Terezi je rdečica sramu žalila lica, brez besede je vstala od mizo. Za trenutek je o-klevala, nato je odšla bolj ponosno kakor ponižno iz sobe.
"Ženske so vse enake," je dejal Anton Jakob nekoliko zanič-Ijivo in jedel dalje.
Oče in sin sta govorila le malo in nazadnje je Anton Jakob snel izza ovratnika prtič, si obrisal usta in odšel iz sobe. Zunaj je vzel klobuk in plašč, da bi šel k "Medvedu".
Gottfried je slišal, kako so se zaprla vrata in nato je zavladala v hiši globoko tišina. Dolgo časa je sedel negibno pri mizi. Hedvi-ka je prinesla kavo.
"Gospod je jezno odšel," je rekla. "In gospa Mullerjeva je spet zagrenjena."
"Da, Hedvika, mladi poročen-ci! Ali se rada prepirata?"
"To ni navaden prepir," je pojasnila. "Skratka sramota je. Gospa Mullerjeva ne sme storiti ničesar, kar bi jo veselilo."
"Nikar ne pretiravaj, Hedvika! Oče tiči preko ušes v kupčijah, to je vse. Vedno je malce godmjav, kadar se loteva česa novega."
"'Toda gospod Muller bi moral pomisliti, da je Tereza mlada. Ni prav, da je tako pogosto sama."
"Da, neumnica!" je zaklical Gottfried. "Ne vtikaj svojega nosu v očetove zadeve!"
Prižgal si je cigaro in ogledoval Hedviko, kakor da hoče spoznati njeno namero. Za trenutek se mu je zazdelo, da vohuni pri Terezi. Toda hitro je opustil to misel. Mnoge čudne misli je mo-cal v-teh dneh zavreči. Hedvika je šla gori in se vrnila po nekaj sekundah s sporočilom, da gospa Mullerjeva ne bo prišla več doli.
"In to naj bi bil dom. Hm!"
I
je godrnjal Gottfried. "Grem gori, da vidim, kaj počne mačeha."
Odložil je cigaro, šel po stopnicah navzgor in potrkal na Te-rezinina vrata.
"Pusti me, Hedi, in daj mir!" je zadonel iz sobe Terezin glas.
"Jaz sem: Gottfried!"
"Kaj želiš?"
"Spregovoriti s teboj par besedi."
Sledil je kratek premor, nato je Tereza odprla vrata. Bila je razžarjena in še vedno jezna.
"Ti imaš prav, Tereza. Oče je bil zelo nespameten."
"Nič zato, nič zato!" je odvrnila in strmela v svoje noge.
"O, pač! Boli me in govoril bom z njim o tem."
"Ne bodi neumen," je naglo vzkliknila in ga prijela za roko. "Ti neumni fant, kaj pa vendar misliš!"
! "OČe misli, da nima razen nje-| ga nobeden drug človek ponosa! , Vedno mora imeti prvo besedo. Tega naj se odvadi! In ti. .. go-jvoril bom povsem odkritosrčno; I v svojih mislih te ne morem več | šteti za mačeho. Čutim, kakor bi bil tvoj brat. Oče sam mi je vzbudil ta občutek. Imenoval naju je svoja otroka, naju oba, tebe in mene." Obmolknil je in globoko zadihal. "Da, tako je. Kakor brat ti bom."
Olajšano jo je pogledal, jo prijel za roko in jo nežno stisnil. Dopustila je. , Nato ga je ' prosila, naj gre dol. Odšel je in zaklenila je vrata.
Naslednji dan je prebil Gottfried popolnoma sam. Bil je nezadovoljen z yeem svetom, bil je slabe volje in izogibal se je o-četu in mačehi. Zvečer pa je govoril nekaj minut s Terezo na samem.
"Odločil sem se, da se odpeljem nazaj v Basel. Bog vedi, koliko mesecev bo minilo, preden te bom spet videl. Prtelovil se bom zdaj od tebe."
"Gottfried, žalostna sem," je potožila; "ne vem, kaj naj rečem."
"Ali si žalostna, ker odhajam?"
"Tudi zaradi tega. In potem še zaradi onega dogodka."
"Pozabi ga," je rekel. "Jaz ga bom pozabil. Malenkostna
! stvar je. Toda nate, Tereza, ne ne bom pozabil. Da, zdaj te i-menujem Tereza."
"Koliko časa te ne bo?"
"Najmanj šest do osem mesecev."
t "Oh! — Ali boš spolnil obljubo zaradi knjig?" je nadaljevala po kratkem molku. "In mi boš pisal?"
"Gotovo."
"Tudi jaz ti bom pisala."
"Tereza," je dejal goreče, "vse dni bom mislil na tebe."
"Vse dni!" je ponovila.
Slišala sta korake Antona Jakoba; ločila sta se.
Prihodnje jutro je Gottfried Sixtus s prvim vlakom odpotoval. Tereza se ni prišla poslovit, oprezala pa je skozi zastore pri oknu in videla, kako se je odpeljal s sanmi. "Šest do osem mesecev!" je rekla. "Zelo, zelo dolga doba!"
Zdelo se ji je, da je nekaj ljubkega in lepega izginilo in obšel jo je občutek samote. Solze so ji visele na trepalnicah. Vpraševala se je, koliko pomeni Gott-friedu Sixtu. Morda ne posebno mnogo. Ni poznala navad njegovega sveta. Nezadovoljna s seboj je legla v posteljo in obrnila obraz proti opaženi steni.
Vsakdanjost Terezi ni bila več taka kakor poprej. Nenadoma se je zalotila pri sanjarjenju, gojila je čudne nove misli o sebi in o Gottfriedu in o vsem, kar ji je pripovedoval.
Pisal ji bo in ji poslal knjige! Zdelo se ji je, da skrivajo knjige vse skrivnosti sveta.
Gottfried Sixtus je bil Terezi neovrgljiv dokaz za to, kaj zmorejo knjige. Kako previden in vzgojen je bil Gottfried v primeri s svojim očetom! Gottfriedov nastop ji je ugajal. V njegovi duši je bilo nekaj mehkega, kar je vzbujalo njeno sočutje. Pogosto je obžalovala, da ni njegova prava mati.
Nekega dne se je zbudila z mislijo na Gottfrieda in vos dan je mislila nanj. Zvečer je pisala dopisnico: ''Hitro, hitro mi pošlji knjige! Ne morem čakati dlje."
Knjige so zdaj res prišle, poln velik zaboj, in Tereza jih je iz-ložila.
"Rad bi vedel, kaj to pomeni," je dejal Anton Jakob, ko je prišel slučajno mimo. "Kaj se je zgodila s teboj, deklica? Kakšen vrag te je nenadoma obsedel? Ali misli fant, da bo napravil iz tebe profesorja ? Ne, deklica, na napačni poti si."
"Razumeti me moraš, Tone,"
je prosila. "Ti imaš svoje delo, svoje prijatelje, ti hodiš ven, ti si delaven človek; jaz pa sedim tu v dolgih zimskih večerih in nimam ničesar početi. Ne vzdr-žim več, Tone."
"Aha!" je dejal in uprl očitajoč, skoraj žalosten pogled v Terezo. "Torej sem jaz tisti, ki te goni k učenju! Hm, da, Terezika povedal ti bom nekaj malega o knjigah, o vseh prekletih knjigah ; Lahko se jih vse naučiš na pamet in vendar ne boš niti za piko bolj pametna. Da, če se boš končno prežrla skozi nje, ne boš delj, kakor si bila v začetku."
Oči so se mu svetile v nenadni zadržani jezi.
"Nič ti ne bodo koristile, niti najmanj! Ne godi se ti tako slabo. Malo se spomni, kakšno je bilo tvoje življenje, preden si prišla v Gam, in bodi zadovoljna."
"Čemu si me poročil?" je vprašala, ne da bi ga pogledala. Njen glas je zvenel mučno. Z roko si je pogladil kratke, sive lase na glavi, oči so se oklevajoče upirale v njene boke, v njen pas.
"Hm, da, deklica," je dejal, "ne zato, da bi ravnal surovo s teboj, to je gotovo. Na kliniki, pod drevesom, sem ti povedal, zakaj te hočem imeti. Ne pozabi pa zdaj, da si predvsem poročila kmeta. Hočem še doživeti, da boš na to dejstvo ponosna. Le nikar ne misli, deklica, da ne vidim, kaj se godi okoli mene. Ničesar nimam proti temu, da si predvsem gospa vladnega svetnika, vendar me pa preseneča, da se nič več ne zanimaš za gospodarstvo. Že cele tedne nisi prestopila praga Rothlisberger-jevega domovja. Najbrže ti ne bo niti malo bridko, če govori vsa kmetija. Imam prav ali ne?"
Stopil je korak bliže k njej in ji položil svojo težko šapo na ramo.
"Poglej me, deklič," je rekel skoraj proseče in resno. "Ali bi šla zdaj doli in pomolzla kravo, če bi te prosil ?"
"Saj me ne boš prosil?" je vprašala nekoliko zmedena.
"Ali bi storila?" je vztrajal pri vprašanju.
"Najbrže," je odvrnila in postrani pogledala knjige, ki so se kopičile na mizi, "najbfže bi mi ne preostajalo drugega."
Spustil je njeno ramo. Molče je stal in opazoval njene roko. Bile so bole, vitke, brez žil, nohti rožnati od krvi, vroče krvi, prsti dolgi, izraziti, nekoliko oglati. Občutil je tiho željo, da bi poljubil te roke, toda ta želja, kakor je bila morebiti zapeljiva, se
nela na drugi. Bila je natančno | ona drža, kakor se je postavljal! v svetu, zlasti, če se je prepiral z drugimi svetniki. "Ponosno bi-itje si," je dejal, "in tudi jaz : som ponosen. Če morda kato; a j izmed teh knjig obravnava zgo-j dovino naše deželo, bcš brala v , njej, deklica, da smo mi kmetje ' z gorjačami razbili glave vaših prednikov. Od takrat smo demo-kratje. Vsi smo doma z iste ceste."
I
"Vsi smo doma z iste ce- i ste?" je skoraj grenko vprašala. "Ne verjamem. Tone. Tudi ti ne verjameš tega, pa naj so tvoji predniki razbili še toliko viteških glav! Niso vsi možje enaki. In tudi ne vse žene. To veš tudi ti."
"Jenjaj!" je zaklical.
"Ne, niso! Ne bi te bila poročila, če bi bil tak kakor so vsi ' drugi možje."
"Hm, aha!" Nekaj časa je stal molče, še vedno v isti drži.
Zdelo se je, da ga je ta opazka zadela. Na svoje lastne besede ni posebno pazil. Tereza pa je tehtala besede in merila njegov značaj! Z začudenjem je to ugotovil. Ta docela nova poteza na
njej ga jo zbegala. Spoznal je. da je samostojno, docela drugače ustvarjeno bitje in da povečuje to razliko vsak dan njunega skupnega življenja. Polastil se ga je nemir, sovražil jo nenadne spremembo.
"Deklič," jo dejal nazadnje i" zamišljeno nagrbančil čelo, bcš vsaj vedno odkritosrčna do meno, ali ne? Želim, da bi bil-1 srečna, teda od tebe pričakujem iste obzirnosti, kakor ti jo izkazujem jaz. Potem se bova vedno dobro razumela. Pošteno in odkrito življenje je vedno življenja vredno," je zamrmral, hodiva vedno poštena drug o" drugega!"
"Tone, Tone!" je rekla. Razumela je svarilo.
"Bodiva previdna, deklica," je še pristavil. "Vidiš, staram se in varčevati moram s svojimi silami. Sicer boš nekega dne vdova, še preden boš dobro vedel3' kaj se s teboj godi."
fDalje sledi.}
OGLAŠAJTE V -—
"ENAKOPRAVNOSTI
Vesele božične praznike in srečno Novo leto vam želi
National Beverages,
INC.
Distributors of Erin Brew — Burkhardt — Duquesne -Porter — Ale — Half & Half
JOE PULZ
4621 DENISON AVE.
WOodbine 6080
mrn'mmrq
THE MAY COMPANY'S
Priporoča sledeča darila
DARIL____OKROG »I
Za ženske
□	IMPORTIRANE VOLNENE SALE, bele ali v barvah .....
(Street Floor)
□	VOLNENE ROKAVICE IN "MITTENS", v živih barvah
(Street Floor)
| | COPATE — Kid ali Rayon crepe D'Orsay, črne ali druge barve ... (Street Floor)
□	SURETY NOGAVICE, crepe 40-Thread Chiffon, mere 8Vi do 10'/2 ...... (Street Floor)
□	PERT 'TEA APRON" iz
"crisp novelty fabrics" . ..... (Tretje nadstropje)
^.00 4.00
4 25 4.25 4.00
Za otroke
□	RAYON CREPE D'ORSAY S
ki se zlaga z njenim domačim plaščem. (Drugo nadstropje)
□	BOMBAŽNE OBLEKE ZA DEKLETA v živih vzorcih in solidne barve. Mere 7 do 14.
(Tretje nadstropje)
□	BOY'S "HUGGER" CAPE s Laskin Lamb ear-muffs". Popularne^ barve. (Drugo nadstropje)
□	TOM SAWYER IN KAY-NEE SRAJCE s "set-up" «-vratnice bele in druge
(Drugo nadstropje)
□	NA ROKO NAREJENE "CREEPERS" Lepo narejeno in našito. Rele in druge barve
1 in 2 ................................ -
j.19
I'15 j.00
1.00
j.25
DARIL____OKROG »2
Za ženske
Q ZEN SKENE ROKAVICE— Kid, .suede, ali Pigskin različnih vzorcev (Street Floor)
□	BUFFALO LEATHER ROČNE TORBICE, črne ali rujave	(Street Floor)
□	VANITY FAIR SLIPS ALI GOWNS, Radia rayon............
(Street Floor)
□	VOLNENE JOPICE, "Button" in "Slipons" modeli; lepe barve (Tretje nadstropje)
Q PRINTED COTTON HOUSECOATS, zipper ali wraparound (Tretje nadstropje)
7.35 7.50 2-00 2-29 2-00
Za može
□	LEATHER BILL FOLDS. pravo usnje v različnih modelih ............ ................._
□	GREYHOUND GOLF BALLS. Liquid center balls Z with touch covers Q (Drugo nadstropje)
□	'KID" COPATE v udobnei" "opera" modelu. Črne in druge barve (Drugo nadstropja)
□	TIE SETS, gold plated tie chain and collar clip. LeP model. (Drugo nadstropja)
□	WINDSOR PIPE. Importi-rane Sasieni pipe v različni
modelov. (Drugo nadstropja)
4.95
j.98 ^.95
2
2-29
fmmam