Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemali velja: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 g"ld., za četrt leta i gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne“. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/ 2 6. uri popoludne. Htev. IT. 7 Ljubljani, v četrtek 22. januvarija 1891. Imetnik XIX. Otroška zavetišča na Ogrskem. Malo je držav na svetu, ki bi tako dosledno po modernem kopitu vrejevale svoje javne razmere, kakor je ogrski država v Avstriji. Loža ima ondi popolno oblast in urnih korakov stopa, da je tem hitreje uporablja v svoje namene, ter da slednjič doseže svoj idejal, izražen z besedami: »Bog je — država!" In temu maliku treba, da se klanja vse, tudi katoliška cerkev. Kar sklene državni zakon, proti temu ni ugovora; kar zahteva državna korist, to je najvišji zakon za vsakega ogrskega državljana; ali pri tem trpi vera ali narodnost, na to ni nobe¬ nega ozira. Pri izvrševanju svojih namer pa zadevajo libe¬ ralni Madjari ob dvojno nasprotje. Katoliška cerkev jim je na potu in pa nemadjarski narodi na Ogrskem. Pred vsem treba torej odstraniti ta dva nasprotnika. Da v tem oziru Ma¬ djari delujejo brezozirno, to nam jasno spričuje zgo¬ dovina zadnjih desetletij. Cerkev katoliška je na Ogrskem vkovana v državne verige, kakor malokje. Ni sicer divjal po Ogrskem kulturni boj, a toliko vspešneje se je boril Tisza za državno vsemogočnost proti cerkvi z — rokavicami. Ogrska vlada ima v mnogih katoliških škofih svoje najzvestejše pod¬ pornike. Kako kruto da postopa ogrska vlada v na¬ rodnem oziru proti nemadjarskim narodnostim, tega nam pač ni treba še posebej navajati. A ogrskim fanatikom se še vse to zdi prepo¬ časna pot do kraljestva jedino zveličalne velike Ma- djarije. Zato hočejo začeti že z otroci. Materam jih hočejo nedorasle trgati iz naročja ter jih vtikati v otroška zavetišča, kjer bodo vzgojeni na brezverski podlagi v narodno madjarskem duhu otroci katoli- LISTEK. Zavkaški ujetnik. Pripovest, spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil J. Steklasa. III. Tako je živel Žilin s svojim tovarišem celi mesec. Gospodar se je vedno posmehljaval, rekoč: — »Ti dober, Ivan — jaz Abdul dober." Slabo ja je hranil — dajal jima je presno testo od prosa, prav slabo izpečeno. Kostilin je pisal še enkrat domov ter je vedno pričakoval denarja. Po cele dni sedi v staji in šteje dneve, kdaj bo pismo prišlo, ali pa spi. A Žilin — je razmišljal: »Odkod mojej materi toliko denarja, da zd-me plača. Saj je ona skoraj le od tega živela, kar sem jej jaz pošiljal. Pa ko bi mi tudi vkupe spravila teh pet sto rubljev, do kraja bi se upro- pastila . . . Dal bode Bog, pa se bom jaz sam iz te : nepriiike rešil." Po vasici je hodil po navadi sam žvižgajo, ali je pa sčdel in kaj delal od ilovice ali pa košarice od protja. Žilin je bil v vsem veščak. Enkrat napravi on čečo z nosom, rokami in z nogami v tatarski srajčici, pa jo dene na streho. Tatari so šli po vodo. Gospodarjeva hči Dinka, opazivši čečo, zbere Tatarke. One so pustile svoje vreče, zagledale se v čečo ter se smejale. Žilin vzame čečo ter jim jo ponuja. One se samo sme- kov, kalvincev, Židov, grkov itd., otroci ogrski, slo¬ vaški, srbski, rumunski in nemški. Nameravano osnovanje otroških zavetišč je najhujši udarec katoliški cerkvi in nemadjar¬ skim narodom. Ob vero in besedo svojih očetov pripraviti nedolžno deco, to je pravi namen teh zavetišč. Ta pomen spoznavajo tudi ogrski katoliki. Tako je objavil gledč nameravanih zavetišč grof Ferdinand Zichy pismo do svojih političnih somišljenikov, kjer pravi: »Predlogi, s katerimi se namerava ustanovi¬ tev otroških zavetišč, popolno prezira konfesijonalni značaj. Ta načrt ne dovoljuje nobene verske molitve, ampak le nekaj molitvi podobnih besedij; verouk je popolno izključen iz zavetišč. Po tem potu bomo vzgojili nesrečno generacijo in domovini bomo le slabo ustregli. Naša vera nam ne dopušča, da bi otroke v zavetiščih vzgajali brezversko. To je po¬ glavitni vzrok, ki nam brani vsprejeti te predloge. Sploh pa je katoliška cerkev v tem oziru toliko sto¬ rila v novejšem času, kakor preje stoletja ; z name¬ ravanim zakonom se stavijo v nevarnost vse te pri¬ dobitve. In vendar se to vprašanje more rešiti brez posebnih težav. Kjer je cerkev, tam naj ona skrbi za otroška zavetišča; ako sama ne zmaguje, pomaga naj ji država po svojih organih, ki naj se pa vsik- dar ozirajo na verstvo otrok." Ker je to pismo grofa Zichy-ja namenjeno udom gosposke zbornice, upati je, da bodo tudi škofe kot udje višje zbornice v tem oziru storili svojo dolžnost, pomneč besed Gospodovih: »Pustite male k meni!" Kak namen da imajo ta otroška zavetišča v narodnem oziru, povedal je na vsa usta grof Ozaky sam. Kot vzrok, da se osnujejo taka zavaro- vališča, omenja minister bogočastja veliko umrljivost otrok; pravi, da jih umrje pred petim letom po jejo, ali si je ne upajo vzeti. Žilin pusti čečo, gre v stajo, da vidi, kaj se bo ž njo zgodilo. Dina priskoči, ogleda se, zgrabi čečo in po¬ begne. Zgodaj zjutraj pride Dina s čečo na prag. Opravila je čečo z rudečimi krpicami ter jo zibala, kakor dete prepevajo po svojem. Na to pride starka, izpsuje jo, pograbi čečo pa jo razbije, a Dino pošlje nekam na delo. Žilin napravi drugo čečo — še lepšo — in da jo Dini. Enkrat prinese Dina vrč, postavi ga na zemljo, pa se zagleda vdnj ter s posmehom nanj pokaže. »Zakaj se ona tako veseli?" — pomisli Žilin. Vzame vrč in nagne. Mislil je, da je voda, a bilo je mleko. Izpije mleko, pa jej reče: »Aha, prav dobro je!" O kako se je vzradovala Dina! »Je li, Ivan, dobro je, dobro 1“ Skoči in v tem trenutku pozabi na vrč, prebrne ga in pobegne. Od tega časa mu je nosila Dina vsak dan na skrivej mleka. Tatari so delali iz kozjega mleka sir v hlebčkih ter jih sušili na strehi — in Dina mu je tudi tega na skrivej prinašala. Enkrat je zaklal gospodar ovna, in ona mu je kos ovnatine v rokavu prinesla. Vrgla mu jo je in hitro pobegnila. Enkrat je bila silna nevihta. Dež je lil celo uro, kakor da se je nebo razpočilo. Rečice so se vse skalile. A pri prevozu je drla voda tri aršine (sežnje) visoko in izpodjela kamenje. Povsod so statističnih poročilih blizo 50%. To pa se zgodi vsled vnemarnosti starišev, ki v teh letih premalo pazijo na njih telesni in duševni razvitek. Vzlasti pa bodo ta zavetišča važna, pravi mi¬ nister, z ozirom na materin jezik. Minister misli, da je v korist vsakemu, ki živi na Ogrskem, ; da se priuči državnemu jeziku. (Splošno ži- ; vahno odobravanje.) S tem pa nečemo kratiti pra¬ vice onim, katerih materin jezik ni madjarski, mar- : več jim hočemo nakloniti le prednost (!!), da se privadijo madjarskega jezika, kojega korist v deželi i pač vsakdo uvidi. — Tako frivolno je pač še redko- । kedaj kak minister norčeval se iz narodnih pravic i večine ogrskih prebivalcev. Minister pa pravi dalje, da hoče s tem tudi j pomagati k rešitvi socijalnega vprašanja, ker hoče ženstvu izročiti njemu odmerjeni delokrog; ženski oskrbi bodo namreč izročena otroška zavetišča. — To je pač čudno reševanje socijalnega vprašanja, trgati ljubečim materam iz naročja otroke, za katere skrbe vsled natornih in božjih zakonov gotovo naj- ; bolje le matere, ter jih izročevati plačanim ženskam, i da jim bodo vbijale v glavo madjarščino. S tem bi i se popolno razkosalo družinsko življenje; ženstvo bi 1 se popolno odtujilo svojim namenom in uzor spar- tanske države bi bil vresničen tudi na i Madj arsk em. K sklepu svojega govora sklicuje se minister ■ na liberalne določbe svojih predlogov, ki kako silo vporabljajo in zahtevajo le ondi, kjer to tirjajo dr¬ žavni interesi ter prosi zbornico, da vsprejme pri¬ poročene predloge. — Najbolje je označil namen tega zakona poslanec Cziser, ki pripada skrajni le¬ vici, katera ne vidi nikjer nič druzega, kakor Mad- jarsko kraljestvo ter prisega na Kossuthovo zastavo. Ta poslanec se je izrekel za zakon o otroških zave¬ tiščih zaradi tega, ker vstreza načelom zdra- šumljali potočici; šum se je razlegal po gorah. In ko je že tninola nevihta, tekli so potočici povsod po vasici. Žilin je prosil gospodarja za nožič, izdelal vre¬ teno, deščico in kolo, in kolesu dejal na oba kraja Čeči. Deklice so mu prinesle krpic — a on obleče svoji čeči: eno — moško, drugo — žensko, in pri¬ trdi ja, a kolo dene na potok. Kolo se je vrtilo, in 1 čeči ste skakali. Sošla se je cela vas: dečki, deklice, žene; tudi Tatari so prišli ter vsi z jeziki cmokali: »Glej no, Rusa a a, glej ti Ivana!" Abdul je imel potrto uro. Abdul pokliče Žilina ter mu jo pokaže. Žilin reče: „Daj jo sem, popravil jo bodem !“ In odnese jo; začne jo z nožičem odpirati, raz¬ loži jo in zopet zloži ter jo pošlje nazaj; in ura — I je šla. Gospodar se je razveselil. Tedaj mu dš, v dar ' svojo ponošeno suknjo. »Za nekaj bo že dobra"; in Žilin jo vzame, da se vsaj po noči pokriva ž njo. Od tega časa se je raznesel glas o Žilinu kot j veščaku. Dohajali so k njemu tudi iz daljnih krajev: i nekdo mu je prinesel puško, da mu popravi pete- ' lina, nekdo pištoljo, a drugi zopet uro. Gospodar mu je dal tudi orodje: klešče, svedrce in pilo. Žilin je začel počasi razumevati tudi tatarski jezik. In neki Tatari so se navadili n^-nj, a ko so v ega šovinizma, brez katerega noben narod ne more postati velik. Ta zakon o zavetiščih je zopet dokaz, kako se v Avstro-Ogrski umeva zakonita določba o verski in narodni jednakopravnosti. Kar namreč Ogri delajo očitno, zato se trudijo to stran Litave nemško-libe- ralni politiki bolj skrivaje z borbo za ohranitev brez¬ verske šole in za formalno vredbo nemškega držav¬ nega jezika. Politični pregled. V Ljubljani, 22. januvarija. K otrasa.| ® dežele, Mladočehi in Škardovci so se dne 18. t. m. vsled razgovorov, katerih so se vdeieždi bivši staročeški poslanci: dr. Trojan, Nemec, Adamek, in Mladočehi: Gregr, Tilšer in Engel, z realistom prof. Massarykom, združili v veliko s v o bo d orni sel no stranko na Češkem. Nasledek teh razgovorov ni le popolna spojitev Škardovcev z Mladočehi, mar¬ več tudi organizacija velike svobodomiselne stranke na Češkem, ki ima voditi prihodnje državnozborske volitve. — »Montagsrevue" poroča, da grof Taaffe pritiska na dr. Biegra, naj ne odstopi s političnega bojišča. Ta pritisk bo imel seieda le malo vspeha, ako je resnica, da ima sedaj Bieger samo petnajst zvestih staročeških zaveznikov-poslancev. Grof Taaffe bi bolje storil, da bi vplival na konservativne vele¬ posestnike, ki naj bi se tesneje oklenili staročeških poslancev ter vspešneje se branili združeni mlado- češki povodni; tako priliko bi bili imeli vele¬ posestniki pri zadnji staročeški izjavi, za katero jih dr. Biegru ni bilo mogoče pridobiti. — Pomenljivo za češke razmere je tudi to, da bo češka akademija vednostij pričela svojo delavnost brez slavnosti, ker je protektor nadvojvoda Karol Ludovik svoj dohod v Prago odložil na nedoločen čas. Češko vseučilišče in pouličnjaki. Rektor češke univerze je objavil razglas, v katerem odločno obsoja rogoviljenje pred dr. Riegrovim stanovanjem, ter izraža svoje obžalovanje, da so se teh pouličnih izgredov vdeležili tudi nekateri vseučiliščniki Trdno upa, da se to ne bode več ponavljalo; sicer pa da bi se proti izgrednikom postopalo najstrožje. Demokratično časopisje na Poljskem. Socijalistična stranka na Poljskem je zadnji čas jako delavna. Poleg lista „Praca“, ki izhaja že dvanajsto leto, se je ustanovil drug list: „Robotnik“. Od za¬ četka se je zdelo, da si bodeta imenovana lista na¬ sprotovala, ker prvi zagovarja socijalističen kozmo- politizem, drugi pa se je postavil na narodno stališče. A zadnji čas sta se spojila in se vrstita v izhajanju teden za tednom. Poljske tiskarne so jima pa odpo¬ vedale tiskanje; za nekaj časa se ju je usmilila neka hebrejska tiskarna, a se je tudi sedaj skesala, tako da bodo morali tiskarne iskati na Dunaji. Nadvojvoda Franc Ferdinand pojde v ( Peterburg, najbržo zato, ker je tudi ruski carjevič na svojem potovanji ustavil se na Dunaji. Listi se pričkajo med seboj, ali ima pohod avstrijskega nad¬ vojvode, ki bo morebiti kedaj nosil krono avstrijsko, na ruskem dvoru političen pomen, ali ne. Gotovo j.e, da brez vpliva na politiko ne bo. Mi le želimo, da bi se taki obiski med ruskim in habsburškim dvorom pogosto ponavljali, kajti prepričani smo, da bi se polagoma marsikaj izpremenilo v naši zunanji politiki, vzlasti z ozirom na Rusko. Ogrska državna ideja, to je sedaj geslo vseh Madjarov in madjarizacija njih prvi in glavni posel. Ludovik Moczary je jedini madjarski politik, ki obsoja tako krivično početje; izdal je brošuro, v kateri pravi: „Žalibog, da je madjarizacija dandanes poglavitno delo vseh strank. Pri tem se skrunijo najsvetejša čustva pravičnosti. Madjari so s tem prevzeli veliko nalogo, Kateri ne bodo kos, ker jim je pretežavna. Boj proti Dunaju in boj proti ne- madjarskim narodnostim v deželi, to sta dva mlinska kamna, ki sta nevarna za Madjare. Ogrska vlada mora najti neki „modus vivendi“ za vse svoje na¬ rodnosti, to je pogoj državnega obstanka." — Res¬ nične te besede bodo pač v sedanjih razmerah na Ogrskem le glas vpijočega v puščavi. VmsamJ© držav®. Ttuslja. Pred nekim časom so poročali listi, da je prišla ruska vlada na sled novi zaroti ter po¬ zaprla mnogo nihilistov. Pravda teče v Peterburgu in je stopila zdaj v novo stanje, ker so mnogi za- toženci izdali svoje tovariše. Zato se je pričela nova preiskava, ki se ne bo dovršila do vzpomladi. Vse zarote zatožene nihiliste imajo že pod ključem. Tako listi. Nemčija. Osemdeseti rojstveni dan vrlega nemškega katolika se je slovesno praznoval v vsej Nemčiji. Nemškim katolikom so se pridružili tudi vsikdar verni Poljaki, ki so videli v Wiudthorstu še zmirom svojega neustrašenega prvoboritelja in skrb¬ nega očeta. „Kur. Pozn." je izšel povodom omenjene slavnosti v praznični obleki z uvodnim člankom, po¬ svečenim slavljencu Wiudthorstu. Članek se glasi: „Srečna katoliška Nemčija, katerej je dal Bog, da praznuje tako slavnosten dan, ki spominja na dolge boje, težko borenje in velike trude, — sočasno pa tudi na večno znamenite zmage, ki pa ne zibljejo Nemčije v lahen mir in sladke sanje, marveč jo vzpodbujajo še k nadaljnemu neumornemu delovanju. Ko so v silnem kulturnem boju dušni pastirji izpol¬ njevali svoje dolžnosti po škofijah in farah, blago¬ slavljali ljudstvo in je poučevali v skrivnostih svete vere, vzbudil je Bog na politiškem odru boritelja, majhnega sicer na telesu, a velikega na duhu, ki stoji že dvajset let na čelu za sv. vero navdušenih borilcev. S svojo odločnostjo, navdušenjem in požrt¬ vovalnostjo elektrizuje in vleče na-se vse katoliške boritelje. Nj. vzvišenost prične jutri jedeninosem- deseto leto svojega velezaslužnega življenja. Koliko njegovih nasprotnikov je ostalo v tej dobi na boj¬ nem polji, koliko njegovih sovragov se je umaknilo z odra in se poskrilo jezno v svoje šotore, ali pa so že onemogli in ne morejo pričeti znova boja z vrlim prvoboriteljem Windthorstom. Njega navdu¬ šuje in podpira Gospod s svojo čudovito pomočjo, jači utrujene ude starega boritelja, da uči mlajši rod, kako se je boriti za sv. reč cerkve Gospodove. . . . . Navdušenim Nemcem se pridružimo tudi mi Poljaki, ne sicer z bogatimi darili, zakaj revni smo in zatirani, pač pa s hvaležnimi voščili, s katerimi mu čestitamo na njegovem dolgotrajnem vspešnem delovanji, ter prosimo Boga, naj ga še nadalje pod¬ pira v boji s cerkvenimi sovražniki; zahvaljujemo ga za zvesto pomoč, katere nam ni nikdar odrekel v naših težnjah ter se potezal za naše zadeve v de¬ želnem in državnem zboru.Njegovo geslo se je zmirom glasilo: „Justitia est fundamentum reg- norum", in pravica je samo jedna za Nemce kakor za Poljake. Čast in hvala Ti zato, veliki voditelj nemških katolikov! Naj Ti podeli Bog še dolgo či¬ lega duha, naklonjeno voljo, luč razuma v korist ga potrebovali, zvali so ga: Ivan, Ivan; drugi so ■ ga pa zopet po strani gledali. , . i Rujavobradati Tatarin ni trpel Zilina. Ko ga je ■ videl, precej se je namrgodil, obrnil od njega, dapač tudi zmerjal. Med njima je živel še neki starček. Ni stanoval v vasi, nego je dohajal izpod gore. Zilin ga je videl samo takrat, ko je šel v , mošejo molit. Bil je to nizek človeček; kučmo je j ovil z belim platnenim trakom; brado in brke je ■ nosil podrezane — bele kakor puh; lice mu je bilo ; nagrbančeno in rudeče kakor opeka. Nos je imel j zavit kakor jastreb, oči sivkaste in hudobne, usta j brez zob, samo dva sta mu štrlela iz čeljusti. Več- j krat je šel v turbanu svojem, podpirajo se s palico, ; ter se ogledoval kakor volk. In če je opazil Zilina, precej je zarežal ter se obrnil od njega. Žiiin gre enkrat pod goro, da vidi, kje ta i starček živi. Stopi na stezico ter opazi vrtič z zidom obzidan ; za ogrado . . . črešnje, azijske marelice in j koliba z ravno streho. Pristopi bliže — in tam stoje košnice spletene od slame, bučele lete iz njih na okolo brneče. Starček kleči, pa nekaj dela okoli košnic. Zilin se privzdigne, da bolje vidi in zaropoče s klado. Starček se ozre in zaječi; pograbi izza pasa pištoljo in ustreli na Zilina. Komaj je utegnil, da se je skril za kamen. Starček se potoži gospodarju. Gospodar pokliče Zilina pred-se, pa ga vpraša smehljaje se: n Žakaj si šel k starčku?" „Saj mu nisem nič hudega storil. Hotel sem samo videti, kako tudi on živi." In gospodar mu to pove. Starček pa se je na to strašno jezil, sičal, nekaj momljal, pokazal svoja dva zoba ter se zagrozil z rokami Zilina. Zilin ni vsega razumel, ali vendar toliko, da pravi starček gospodarju, naj vse Ruse pobije, ne pa da jih še trpi v vasi. Starček je odšel. „Kakov starček je to ?“ vpraša Zilin gospodarja. Gospodar mu odgovori: „To ti je slaven človek! On je bil prvi junak, pobil je že mnogo Rusov, a bil je tudi bogat. Imel je tri žene in osem sinov. Vsi so živeli v eni vasi. Prišli so Rusi, razdejali v4s in mu sedem sinov ubili. Samo jeden sin mu je ostal, in ta se je prodal Rusom. Za tem je šel tudi starček sam k Rusom ter se jim prodal. Pri njih je preživel tri mesece, med tem časom našel svojega sina, ubil ga ter potem pobegnil. Od tega časa je popustil vojevanje ter je šel v Meko poklonit se Bogu. Od tega ima čalmo. Kdor je bil enkrat v Meki, tega zdvejo hadži in nosi čalmo ... On ne trpi tvojih bratov. Zapovedal mi je, da te ubijem; ali jaz te ne morem ubiti; plačal sem za tebe mnogo denarja, pa znaj, Ivan, da te imam tudi rad; jaz bi te na noben način ne bi ubil, nego bi te celo tukaj zadržal, da nisem dal besede, — ruski je lomil smehljaje se: „Ti dober Ivan,-tudi jaz Abdul dober!" (Dalje sledi.) ; sv. cerkve in človeške družbe, v zasmeh i n por sovražnikov svetih resnic. Naj ti bo sreča mila, bi zmirom nove zasluge vpletal v svoj Javorjev’ ve. nec, naj ostane naša ljuba sveta katoliška in poljska stvar vedno predmet Tvojega čislanja in ljubezni Tvoje. ,Ad multos annos!‘“ Francija. Te dni so skušali pariški anar- histje prilepiti po oglih v nekej tajni tiskarni tiskane plakate, s katerimi poživljajo one delavce, ki so brez zaslužka, na javni shod dne 23. januvarija. Kakor drugod, tako je tudi v Parizu vsled nenavadnega mraza še večja beda med revnim prebivalstvom. I Q tako skušajo anarhistje porabiti to priliko za svoje namene. Da bodo stradajoče ljudstvo laglje dobili za svoje namene, umevno je vsekako. Anarhistom pride torej celo mraz prav. — Omenjali smo že na drugem mestu, kako silen mraz pritiska letošnjo zimo celo na južnem Francoskem. Z mrazom pa se je vselila pod revne krove tudi beda in pomanjkanje. Zato je francoski zbornici predlagal minister Con- stans nov kredit 4 milijonov frankov v pomoč vsled mraza pomanjkanje trpečemu prebivalstvu po deželi. Kredit je bil soglasno dovoljen. Tudi senat je odobril ta predlog, kakor tudi kredit 2 milijonov frankov, katerega je bila zbornica v ta namen do¬ volila. Italija. Italijanska zbornica je zopet pričela te dni svoje delovanje. Ministerski predsednik Crispi je podal več predlogov, mej drugim postavni načrt, naj se podaljša rok za odpoved med avstro-ogrsko državo in Italijo obstoječe trgovinske pogodbe, na¬ dalje italijansko-egiptovsko pogodbo glede na pet¬ letno podaljšanje delovanja preosnovnih sodišč, pred¬ log, naj pristopi Italija k prijateljski in trgovinski zvezi med Nemčijo in Maroko in naposled predlog, naj se podaljša trgovinska pogodba med Italijo in Bumunskim do 10. julija 1891. 1. Barzilai je umaknil že pred dlje časom vloženo interpelacijo zaradi za¬ porov v Trstu, ker je dobil od tu sporočilo, da je pisateljica Massai izpuščena iz zapora. Govornik je rekel, da je Avstrija kršila teritorijalno pravico. Na to pa mu je Crispi odgovoril, da je avstrijska vlada storila, kar je storiti morala. Tu se gre za kočljivo vprašanje. Krivi so pa oni, ki so to zadevo izživ¬ ljali iz Italije sem. Španija. Nedavno so v Saragosi socijalistje priredili shod, na katerem so govorniki poudarjali, da je revolucija jedino sredstvo, s katerim bodo mogli uresničiti svoje nazore. Da pa bi mogli priti do tega le skozi morje krvi in gore mrličev, kaj je to mari framasonskega duha prevzetim anarhistom. Turčija. Angleški listi dobivajo poročila iz Suakina, da je v arabskem Jemnu vzbuknila vstaja, ki je od dne do dnd hujša. Oblastva si prizadevajo, da ne bi prišla poročila o uporu v inozemstvo. Ne¬ davno je poslala turška vlada čete v Hodeido. Vzroka vstaji si ni treba iskati Bog ve kje; turški jarem žuli vse turške podložnike. Izvirni dopisi. Iz Idrije, dne 20. prosinca. Ne le za mesto Idrijo, temveč za celo Kranjsko je važno, da smo v dan 18. t. m. v slovesni, polnoštevilno zbrani mestni seji imenovali nj. eks. ministra grofa Falkenhayna častnim občanom idrijskim, kar se mu je tudi takoj brzojavno naznanilo; nj. ekscelenca je nato tudi brzojavno kaj laskavo odgovoril. To misel izprožil je v proračunski mestni seji dne 23. m. m. gospod V. Treven ter je v svojem obširnem govoru našteval velike zasluge zgoraj ime¬ novanega ministra. Med drugim omenil je tudi to-le: „Ako soštejemo mestne dohodke na direktne davke, so ti znašali pri 12 —15 °/ 0 občinskih dokladah od leta 1870 do 1880. leta 30.060 gld. 68’/ 2 kr., to je bilo pod ministroma Chlumetzkyjem in Mansfeldom. A od leta 1880—1890 znašajo pa 71.138 gld. 4*/ 2 kr., to je 41.077 gld. 36 kr. več, kakor prejšnjih deset let. In ako se oziramo na mesečne plače rudarskih delavcev, nam je dobro znano, da se je mesečno „dnarsko“ izplačevalo po 5—6, k večjemu 7000 gld., ko se sedaj izplačuje po 15 —- 20.000 gld., da še celo 24.000 gld. Prejšnji ministri so skoro celih deset let z vsemi izmišljenimi pripomočki delali na to, da bi stal¬ nost rudarskih delavcev odstranili, a minister Fal- kenhayn jih je že leta 1880 izdatno število zopet stalne imenoval, kar se je vsako leto zopet ponav¬ ljalo. Prejšnji ministri so nam pošiljali uradnike, kateri so delavce zatirali in preganjali, a ta nam je poslal uradnike, katere delavci spoštujejo in ljubijo in kateri so tudi v obče pri meščanih zelo priljub¬ ljeni. Pod ministrom Chlumetzkyjem sezidalo se je lepo šolsko poslopje, katero je ponos mesta, a kar bi imelo biti v šoli na prvem mestu, t. j. sv. križ, ta se ni smel obesiti; pod ministrom Falkenhaynom pa se je leta 1884 sveti križ zopet slovesno pri¬ nesel in obesil v šolske sobe. Koliko pa ima on zaslug za našo deželo kranjsko, za pogozdovanje Krasa, uravnavo vodd, za povzdigo živinoreje, za sadjerejo, vinorejo itd. itd., koliko bi bilo še govoriti in naštevati!" Mi pa le še to dostavimo, da je bil ta čin prav umesten in potreben ter da nam je vsem šlo to imenovanje prav iz srca. Iz Novega Mesta, 20. januvarija Prepoln pisker nazadnje vendar-le prekipi. Ge le katero, gotovo je Novo Mesto uradniško mesto. Zato je način, po ka¬ terem se postopa tu proti uradnikom, tem grši. Z zvezanimi rokami so prodani brezozirnosti novo¬ meški. Novomeščan ve, da mora služiti uradnik tam, kamor so ga poslala njegova oblastva, zato le mi-nj! In prav mu je! Zakaj pa si je izvolil poklic, da mu začne že glava siveti, predno dospe v da¬ našnjih hudih časih do gotovega kruheka, mej tem, ko si je novomeški mesar, ali gostilničar ali pek itd. sezidal že hišo, kar mu daje seveda pravico, znašati se o vsakej priliki nad uradnikom. Novo Mesto ne ponuja ničesar, kar sme za¬ htevati najskromnejši izobraženi človek od kraja, v katerem pušča zadnji, grenko prisluženi krajcar. Tu ga ni niti sprehajališča, kaj bi govoril človek li še o kaki drugi zabavi, kakor so n. pr. koncerti, gle¬ dališče, prijetne družbe itd. Pa je morebiti zato življenje cenejše, kakor v večjih mestih? Primerjajte le tržne cene ljubljanske in novomeške, pa se bodete prepričali, da je vse dražje in še to se dobi le vsake kvatre. — Meso je pa vendar le cenejše, kaj? — Lečujte! Prsti jedne roke, no, naj bo dveh, mi prav gotovo zadostujejo, da seštejem vse vole, kar jih novomeški mesarji tekom leta pobijejo in prebivalci seveda tudi po- vžijejo. Pa recimo, da jih je več, toda ne vprašajte me, kakošni so. Mesarji jih priganjajo najrajši s sejmov po noči domov in potem po skritih postran¬ skih ulicah v mesarnico. Ge je pa imel jeden ali drugi, da je kupil kje kakšno le količkaj vidno žt- vinče na pol zastonj, ovije mu roge z bršljinom in trakovi ter ga goni po več dni zaporedoma po dva¬ krat ali trikrat po trgu, češ: „Veselite se!“ Pa saj stanovanje je ceno? Uradnikov, z ma¬ limi izjemami vsi oženjeni, stanuje tu do 70, a zopet mi zadostujejo prsti jedne roke, obeh pa prav gotovo, da seštejem one, ki stanujejo saj toliko do¬ stojno, da jih ni sram, če jih obišče mimogrede kak popotni znanec ali prijatelj. Pomanjkanje stano¬ vanj je toliko, da porivajo uradniki drug druzega iz njih. Kaj bo pa še-le, ko se prične delati železnica! A ravno tega se tukajšnji hišniki vesele, kajti drli bodo lahko one, ki jih bode rjihov poklic držal v Novem Mestu, kakor se bo njim zdelo. Meščani so prekratkovidni, da bi razumeli, da mora biti že se¬ daj vsa njihova skrb na to obrnena, kako postreči stalnim prebivalcem, in tudi vsem onim, ki jih bo privedla železnica med nje. Tega ne morejo raz¬ umeti — odkod-li? —da kvarijo mestu ime. Novih zidanj je neizogibno potreba; mesto ima dovolj de¬ narja na razpolaganje in ko ne bi ga imelo, dobi ga na posodo, kolikor ga hoče, toda proti temu so mestni očetje, da ni govoriti besedice ž njimi. Se¬ veda, kdo bi potem hotel stanovati v njihovih po 200 do 300 let starih kolibah, po katerih je stano¬ vanje dražje, kakor po ljubljanskih palačah. Jeden sam izgled! V neki podrtiji, ki pa ji pravijo še hiša, stanuje žandarmerija, od katere se zahteva 900 gld. letne najemnine! Horribile dictu! Zavoljo tega se bo izselila ter porinila seveda nekoliko urad¬ nikov iz hiše, ki si jo bo izbrala zato. Toda, kam bodo šle vun potisnene reve stanovat, tega ne ve nihče. Preostajalo ne bo druzega, kakor da se uradi umaknejo kam drugam. Z nenasitljivostjo in brez- ozirnostjo so odpravili Novomeščani vojaštvo iz svo¬ jega mesta, zdaj pa se jim utegne to posrečiti pri uradih, kar se bo tem ložje zgodilo, ker se dosti¬ krat sliši: »Kaj pa nam jih treba. Beračit zavoljo tega ne bomo šli!" —i—. Dnevne novice. (Gospod deželni predsednik baron Winkler) vrnil se je danes zjutraj z Dunaja z blagor, gospo soprogo. (Družba sv. Cirila in Metoda.) Blagajniku šent¬ jakobske podružnice sv. Cirila in Metoda izročili so ljubljanski gospodje bogoslovci 70 gld. v društvene namene. Dalje je g. notar Ivan Plantan povo¬ dom svojega premeščenja iz Radovljice v Ljubljano doposlal družbi sv. Cirila in Metoda 20 gld. _ Srčna zahvala vsem vrlim domoljubom! (Službe okrožnih zdravnikov) so razpisane, in sicer v Senožečah z 800 gld., v Kočevski Reki z 800 gld., v Železnikih z 800 gld., v Šmariji z i 800 gld., v Ložu z 800 gld , v Bohinjski Bistrici j z 800 gld, v Trebnjem s 700 gld. in v Radovljici ' 1 s 600 gld. (Iz Vipavske doline.) Beremo tožbe o hudem j ' mrazu in velikem snegu. Naši ljudje se pa še bolj ' pritožujejo radi pomanjkanja vode. Mlini, pile (žage), i ' tovarne le po malem delujejo. Hribovcem pa se še i huje godi Te dni mi je pravil premožen kmet: i 12 glav goveje živine imam v hlevu in napajati jo ' moramo vsak dan dvakrat. A kako? Vodnjak smo izpraznili, ker že toliko časa ni bilo ne dežja ne južnega vremena, studencev nimamo, luže so usah- ' nile in zamrznile. Ne ostaje druzega, kakor topiti sneg. Slehrni dan imamo trije možaki nekaj ur i dovolj dela, da nanosimo snega v kotel in napol- 1 i nimo z vodo sod, da ima družina in živina za vsak- j danjo potrebo. Bog nam pošlji že kmalu jug ali ■ dež! Tako je vzdihnil kmet, katerega že mesec dni j zadržuje jednak posel od druzega dela. y. (Deželni odbor) je imenoval za člane okrajnih cestnih odborov, in sicer za okraj kamniški gospoda Andreja Mejača, posestnika v Komendi, in g. Karola Prelesnika, župana v Stahovci; za okraj brdski g. Feliksa Stareta, graščaka v Ko- lovci in gospoda Franca Cerarja, posestnika v Blagovici. (Domača umetnost.) Piše nam znanec: Gospod Ludvik Grilec, rodom Idrijčan, razpostavil jeza nekaj dni v knjigarni g. Giontinija sliko, predstav¬ ljajočo g. prof. Bezenška. Poleg prav naravne podobnosti je kaj lepo izražena harmonija barv. — Pri tej priliki si dovoljujemo zopet opozarjati naše občinstvo na tega mladega umetnika. Izmed nje¬ govih muogih del je mojstersko naslikan „Križev pot“ za cerkev Matere Božje v Novištifti pri Rib¬ nici. Dalje ste kaj lepi sliki „Prstan sv. Marka 11 in „Motiv v cerkvi sv. Marka", kateri ste bili razstav¬ ljeni v Giontinijevi knjigarni. V zadnji številki dela »Die osterr. - ung. Monarcbie in Wort und Bild" omenja se naš umetnik prav laskavo. G. Grilec je bil sprva učenec Wolfov, pozneje se je izobraževal na slikarski akademiji na Dunaji in dve leti v Be¬ netkah. Pred kratkimi leti se je stalno nastanil v Ljubljani. al. (Slovensko gledališče.) V nedeljo, dne 25. t. m. bode gledališka predstava na korist učitelju dra¬ matičnega društva g. Ignaciju Borštniku. Pred¬ stavljala se bode drama v dveh dejanjih »Trnje in lavor“, v začetku pa dramatična šala »Ni moj ukusl", katero je spisal g. Ig. Borštnik sam. Gosp. Borštnik je spreten režiser in najboljši igralec na slovenskem odru, ki zasluži priznanje za svoj trud. Kakor druga leta, bode gotovo tudi letos slov, občinstvo ta večer napolnilo prostore čital¬ nične dvorane in tako odlikovalo gospoda bene- flcijanta. (Ljudsko štetje.) Nekje gori na Gorenjskem ima kranjska industrijska družba tovarne in v to¬ varnah veliko slovenskih delavcev. Gospodje ravna¬ telji in nadzorniki pa si mislijo: »Cegar kruh ješ, tega pesem poješ" in po tem načelu so slovenske delavce zapisali za Nemce. Kakor se nam poroča, studi se celo nekaterim poštenim Nemcem tako brez- ozirno početje. — Jednake nepostavnosli se vrše tudi v Trstu in okolici. Tu zagrizeni kapovile zapi¬ sujejo nezavedne Slovence med Lahe in tako umetno množe število Lahov. Od jedne strani Nemci, od i druge Lahi! (Umrl) je v Trstu značajni rodoljub g. Jakob Gorup, posestnik v Slavini, knjigovodja pri Ka- listrovih dedičih, blagajnik podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Pogreb je bil danes. (O smrti) učitelja Josipa Hrastnika pri । sv. Martinu na Paki se nam danes dodatno poroča, . da šeni slučajno s samokresom ustrelil. Iz pisma, ■ katero je pisal zdravniku, je razvidno, da si je kon- : čal življenje zaradi neozdravljive bolezni. Ali je bil j v trenotku, ko si je nastavil samokres na čelo, pri zdravi pameti ali ne, o tem ne moremo soditi in ! govoriti. Učiteljsko službo je vedno opravljal do j zadnjega dne. (Ljudsko štetje na Radoviči) je pokazalo, da ima ta župnija 1166 domačih prebivalcev. Priču¬ jočih je bilo 954, odsotnih 212, od teh jih je v Ameriki 153. (Grillparzer in kranjski »Lehrerverein.") Kakor so minole dni Nemci uporabljali stoletnico Grill- parzerjevo za svoje veliko-nemške namene, istotako je povodom te slavnosti tukajšnji c. kr. gimnazijski učitelj g. Hintner v kranjskem »Lehrervereinu" svoje somišljenike navduševal za idejo nemškega državnega jezika. Tako je ta slavnost samo povod za velikonemške demonstracije, akoravno po krivici, ker znane so njegove besede: »Nisem Nemec, temveč Avstrijan, da — Dolenje-Avstrijan, in pred vsem Dunajčan." Zaradi tega je bil Grillparzer proti fran- kobrodskemu parlamentu in se še zmenil ni za do¬ godke 1. 1870. Neki nemški list piše: »Grillparzer war durch und durch k. k. Concipist." Znano je dalje, kako je on proslavljal maršala Radeckega, rekoč: „V tvojem taboru je Avstrija." (Akademično društvo »Slovenija" na Dunaji) priredi bodočo soboto v dan 24. januvarija t. 1. svojo sedmo redno zborovo sejo z nastopnim dnev¬ nim redom: 1. Citanje zapisnika; 2. poročilo od- borovo; 3. slučajnosti. — Lokal: „Wieninger’s Re- stauration", L, Naglergasse 1. — Začetek ob pol 8 uri zvečer. — Slovanski gostje dobro došli 1 (Delavsko bralno društvo v Idriji) priredi v nedeljo dne 25. januvar ja t. I. veselico Vodniku v spomin v pivovarni pri »črnem orlu" z naslednjim vsporedom: 1. Anton Nedved: »Pevčeva molitev", moški zbor. 2. Anton Foerster: »Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesnij", mešani zbor s sprem- Ijevanjem orkestra. 3. Hr. Volarič: »Kukavica", moški zbor. 4. Dr. B. Ipavec: »Narodna", mešani zbor. 5. »Dva gospoda pa jeden sluga", burka s petjem v enem dejanji. Med posameznimi točkami svira oddelek c. kr. rudniške godbe. Začetek ob pol 8. uri zvečer. K obilni vdeležbi uljudno vabi odbor. (Imenovanje.) Poštni kontrolor in začasni vodja poštnega in brzojavnega urada v Pulju, gospod K. Frank, je imenovan poštnim nadupravnikom. (Nekega sotrudnika pri »Slov. Narodu") je že nekaj dni srbelo zaradi znane njegove brezozirne in surove pisave. Ko smo bili toli predrzni, da smo ga opozorili na njegovo breztaktnost, čohal se je včeraj ob naš list, kar konstatujemo njemu v zadoščenje. (Popravek.) Iz Litije smo danes prejeli po¬ pravek oziroma dostavek k zadnjemu dopisu, da namreč »tudi okrajna cesta v enih krajih že več let ni bila posuta". (V Mariboru) je po zadnjem štetju 18.920 duš civilnega prebivalstva, z vojaki pa 20.003. (Nesreča na Sušaku.) V Koroščevi hiši na Su- šaku pri Reki je stanovala družina Braličeva, mož, žena in trije otroci; dalje družina Brazzoduro in neka Marija Miletičeva. Okolu 12. ure predvčeraj pade iskra v dinamit, katerega je Stjepan Bralic, nameščen v Justinovem kamnolomu kot nadzornik pri zažiganju podkopov, pri peči grel v posebnem aparatu. Dinamit se užge in vsed silnega poka strese se vsa hiša. Sosedje pribite ter vidijo grozen prizor. Ana Bralic je mrtva na mestu, Stjepan Bralic, žena njegova in hči Ivana so nevarno ranjeni, ostali pa lahko. Tri težko ranjene so prenesli v reško bol¬ nišnico. Raznoterosti. — Jeziki v angleških šolah. Tudi Angleži so začeli premišljati, ali naj še ostane gr¬ ščina na angleških gimnazijah, ah naj se nadomesti rajši z nemščino in francoščino, za kar se poteza mnogo angleških profesorjev. Ge se že popolnoma ne odpravi, vsekako pa bodo tudi v Angležih ome¬ jili pouk v grščini, kakor se je to tudi na Nemškem zgodilo. — P e s mu je rešil življenje. V Be- rolinu se je šel nedavno drsat na led dijak in vzel seboj svojega bernardinskega psa. Ko je drsal po gladkem ledu, prišel je na mesto, kjer je bil led prebit. Tu se je pogreznil in zgubil pod vodo. Da ni imel seboj psa, ki je brž za njim planil v vodo in ga privlekel izpod ledenih plastij, bil bi siromak našel smrt v mrzli vodi. — Lopovi v cerkvi. Iz Piacence poro¬ čajo listi, da so tamošnjo škofijsko cerkev okrali neznani lopovi, Odnesli so skoro vso cerkveno po¬ sodo in druge dragocenosti v vrednosti 30.000 lir. — Strahu umrla. V Niedergenzheimu je umrla mlada deklica, ko je segla v svoj žep in do¬ bila v njem miš, kamor se je bila mala živalica čez noč skrila. — Sneg in led. Iz Landava se poroča dne 19. t. m.: Plovba na Badenskem jezeru je premi- nola, v pristanišči pa zamrznil parnik. Kakor daleč oko seže, pokrito je jezero z ledom. — Iz Kiela se piše dne 19. januvarija: Baltiško morje je na daleč okrog zamrznilo. — V Turinu je kazal toplomer dne 19. t. m. 15° mraza, v Padovi pa celo 19 • pod ničlo. — Nenavadno hud mraz pritiska tudi na južnem Francoskem in v Španiji.— Celo v Al- gieru so dobili sneg, ki je ustavil celo vlak pri Tlemcenu (provincija Oran). Trije železniški čuvaji so zmrznili. K kr. oziroma n reka učeni D Vremensko sporočilo. tl Srednja temperatura —12 8°, za 10-8° pod normalom kr. (3-2) X^W^^^AAAAAAWAAAAAAP « „ - v --- Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik. iisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani. Izdajatelj: Matija Kolar. 60 60 65 25 35 35 55 25 20 91 108 102 995 307 114 se iz 28 150 Tujci. 2. januvarija. Pri Maliču : Kolin, Styasni, Schubert, Keil, Entz, Eisenstatter, Loffler, trgovci, z Dunaja. — Baron Lazarini iz Gradca. — Lion, potovalee, izFrankobroda.— Luska; Hoffmann, trgovec, iz Prage. — Miserovsky, tajnik, iz Gradca. — Perko in Beer, trgovca z lesom, iz Maribora. Praga, 21. januvarija. V deželnem zboru je bila danes živahna budgetna debata. Mlado- čeh dr. Podlipny je rekel, da obstane inlado- češka opozicija, dokler ne bo kronan češki kralj. Dr. Plener je pobijal sumničenje proti Nemcem in trdil, da so Staročebi z zadnjo izjavo prelomili svojo besedo in da je na podlagi češkega državnega prava sprava ne¬ mogoča. Inomost, 21. januvarija. Italijanska člana deželnega odbora dr. Gilli in dr. Bellat in oba italijanska namestnika odložili so svoje mandate. To je menda pričetek abstinence vseh laških poslancev, ker ni bil sprejet načrt o avtonomiji. Inomost, 22. januvarija. Deželni zbor je izvolil namestnika za odstopivša dva ita¬ lijanska deželna odbornika. Nato je predlagal Kordi, naj se pred drugimi točkami prične razprava o odsekovih predlogih glede na av¬ tonomijo južnega Tirolskega. Velika večina zbornice je priznala nujnost predloga, nato je cesarski namestnik zaključil deželni zbor. Pulj, 21. januvarija. Občinski zastop je soglasno sklenil podariti 1000 gld. za cerkev sv. Polikarpa. Budimpešta, 21. januvarija. Po ljudskem štetju šteje prebivalstvo 510.003 duše. — Na mnogih železnicah je promet ustavljen. Tokio, 21. januvarija. Novo državno¬ zborsko poslopje je pogorelo. Buenos-Ayres, 21. januvarija. Med chi- lenskimi četami je razpor. Več vojakov je prestopilo k vstašem. 9 5 56 Katoliškemu podpornemu društvu v Celji za vzdrževanje dekliške šole šolskih sester v Celji so v zadnjem četrtletju m. L blagovolili darovati, letnino plačati p. n. čč. gospodje udje: Družba sv Cirila in Metoda Ljubljani . . . . • Celjska posojilnica . . . . Občinski zastop celjske okolice Makolska posojilnica. Dr Križanič Ivan, korar v Mariboru Fluher Marija, posestnica pri sv. Petru .... Hribovšek Karol, korar v Mariboru. Hribernik Jakob, spirituval v Mariboru .... Erjavc Peter, župnik v Trbovljah. Herg Lovro, korar v Mariboru Gaberc Martin, kapelan pri sv. Križu Šlander Anton, župnik v Starem trgu .... Ribar Anton, župnik pri sv. Vidu. Arzenšek Alojzij, kapelan v Grižah . Mikuš Frane, dekan in nadžupnik v Konjicah Dr. Ipavic Gustav, zdravnik pri sv. Juriju ... Kržič Anton, katehet, za-se in iz zaloge »Detoljuba' Kmecl Franc, hišni posestnik v Celji. L. P., Braslovčan. Atteneder Josip, katehet v Celji Dr. Pajek Josip, c. kr. prof, veroz. v Mariboru . , Šelih Jurij, kapelan v Rajhenburgu . Kosar Frane, prelat v Mariboru . Majcen Josip, dvorni kapelan v Mariboru .... Rom Ignacij, kapelan pri Novi Crkvi. Planinšek Jakob, misarij v Algersdorfu Pfeifer Neža, kuharica v Celji Žiekar Josip, župnik v Vitanji Muha Josip, župnik v Skomrijah Karba Matija, kapelan v Dobrni ....... Jarc Frane, župnik v Mirni Kmecl Matevž, krojač Vošnjak Miha, državni poslanec Hočevar Milan, trgovec v Celji Vanič Dragotin, trgovec v Celji . . • Dr. Hrašovee Juro, odvetnik v Celji Selišek Seb., hišni posestnik v Celji Baš Lovro, e. kr. notar v Celji. Hudovernik Leopoldina Gobec Miha, posestnik na Babnem Janeseh Frane, trgovec . Lachnit Gustav, hišni posestnik v Celji Dr. Vrečko Josip, odvetnik v Celji Detiček Jurij, e. kr. notar v Celji . . . . • . . Zupane Janez, posestnik v Gaberjih. Voh Jernej, župnik v Št. Martinu v Rožni Dolini . Šijanee Alojzij, župnik v Negovi.• Glinšek Matevž, župan in posestnik v Gor. Hud. Lipovšek Josipina, posestnica v Medlogu. Kosi Anton, e. kr. gimn. profesor. Raneigaj Anton, kapelan v Celji Šah Karol, posestnik v Liseah Dr. Filipič Ljud., odvetnik v Celji (za božičnico 10 gl.) Ostrožnik Lucija posestnica v Sp. Hud. Dr. Treo, koneipijent v Celji. Rančigaj Marija, posestnica v Celji Kirbiš Ana, kuharica. Zadušek Marija, kuharica Koče Marija, posestnica na Ložnici Dr. Matek Martin, profesor v Mariboru Bratuša Alojzij, beneficijat v Ptujem Šmid Janez, bukvovez v Celji Krašovec Fr. nabral po mestu pri udih za podporno društvo. Za božičnico so darovali Bog povrni vsem! Udauo podpisani usojam si slavnemu občinstvu, cenjenim pisateljem in založnikom, trgovcem, podjetnikom in učiteljem itd. svojo popolno novo, z vsemi modernimi pripravami založeno tiskarno toplo priporočati za naprave tiskovin vsake vrste. Cene primerne. Delo fino, okusno, po najnovejših uzoreih. Postrežba točna. Ob jednem tudi vabim k nakupovanji papirja, pisalnega orodja, mašnih knjig itd, vse po zelo nizkih cenah. Z velespoštovaojem Dragotin Hribar. 50 „ gl- 1- „ 120 „ -.35 Piccoli-jevo esenco za želodec d —sfeBs- SfjŽL. prireja in razpoš : lja nje izdelovatelj lekarnar g”*!*. G. Pieeoli v Ljubljani v zabojčkih po 12 in več steklenic. 1 steklenica 10 kr. (2) -w CEBELN0-V0SCENE SVEČE prodaja in razpošilja PAVEL SEEMANN v Ljubljani. 100 gld. 100 50 20 30 10 o 5 10 5 5 5 5 5 5 5 15 5 5 5 3 5 2 3 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3 3 2 2 2 2 2 2 2 2 12 2 2 2 2 2 5 2 2 2 O4‘/ v 40 „ 12’/ a , Telegrami Dunaj, 22. januvarija. Kakor poroča „Presse“, ni upanja, dahi se v sedanjem za¬ sedanju tirolskega deželnega zbora izvršile šolske postave, pač pa je pričakovati, da se bodo nasprotja pozneje poravnala. 1 Sargove glicerinove specijalitete. !S Odkar sla izumila glicerinov, spe.ijalilele F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno Veličastvo cesarica in drugi udje cesarske naše rodovine, kakor tudi mnoge tuje knežje rodbine. Te speeijalitete priporočajo: prof, baron Lie! ig, prof. pl. Hebra, pl. Žeissl, cesarski svetnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zobozdravnika Thomas na Dunaji in Meister v Gothi itd. Glicerinov« milo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr., v škatljiei 65 kr., v deščicah po 3 koščke vkupe 90 kr., v škatljiei po 3 koščke Medeno glicerinov« milo v zavitku po 3 koščke W Tekoče glicerinov« milo v steklenici W (Najboljše sredstvo za razkave noge in nečisto polt.) W Gli eerinova ustna krema v steklenici /jj Glikoblastol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lišajev itd.) v steklenici W Toaletno karbol-glicerinovo milo v zavitku po 3 koščke . . . , . W 4 LOrMIlVnr gl* eer in°va zobna krema po. W (Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.) W F. A. Sargov sin & comp., c. in kr. zalagatelj na Dunaji. M Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerijah. (J4) I>unajska borza. (Telegrafično poročilo.) 22. januvarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16?« davka) 91 gld Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16% , n1 5% avstr, zlata renta, davka prosta . . Papirna renta, davka prosta. Akcije avstr.-ogerske banke ■ Kreditne akcije. London . i Srebro .... I Francoski napoleond. i Cesarski cekini. ■! Nemške marke — Kardinal-nadškof Mihalovič. Ka¬ kor pišejo iz Zagreba, ni se kardinalovo stanje sicer še nič izboljšalo, vendar je bolnik zadnje noči v naslanjači nekaj laglje prebil, kakor navadno. Iz njegove bolezni se pripoveduje ta dogodek: Kardinal je bral v „Magyar Allamu" poročilo, da ni upati na njegovo okrevanje in da se je tudi njegov zdravnik prof. Schlosser tako izrazil. To poročilo je pokazal kardinal svojemu bližnjemu osobju ter pripomnil, da ni prišel k njemu v Zagreb prof. Schlosser, marveč prof. Schrotter. Poročila o svojem slabem stanji pa ni obsodil. — Peterburg šteje 956.226 prebivalcev. — Slavni poljski slikar Jan Matejko dovršuje sedaj veliko sliko iz moderne poljske zgo¬ dovine. Slika bode predstavljala podeljenje ustave. — Zima na južnem Tirolskem. Iz Tridenta se poroča 18. t. m.: Nekaj dni sem pri¬ tiska tukaj hud mraz. Zjutraj kaže toplomer — 10° 0. in silen sever brije. Adiža je vsa pokrita z ledenimi plastmi. Ker tukaj ni po sobah navadno pečij in se okna in vrata slabo zapirajo, je po mnogih stanovanjih tako mrzlo, da se vlegajo ljudje še čez dan v posteljo, da si ogrejejo otrple ude. — Zima v južniEvropi. V Benetkah so pokrite lagune z ledenimi plastmi; boje se, da ne bi popolnoma zamrznile. S Sicilije poročajo, da tam silno mete. V Palermu je snežilo 12 ur ne¬ prenehoma. V Perpignanu je več oseb zmrznilo. Tudi na Portugalskem je začelo mesti, kar se še ni pripetilo od 1. 1854. V Madridu mete že dva dni. V Granadi in Sevili imajo debelo snežno odejo. Iz različnih španskih pokrajin prihajajo poročila o bedi in pomanjkanji, katero trpi ljudstvo zaradi ne¬ navadnega mraza. V Toledu je zamrznila Tajo. — Leto 1891 bode imelo, kakor trdi kroničar lista »Journal des Debats", suho in toplo poletje, ker je sedaj tako ostra zima. — Advokatsko mesto. Menda nikjer na svetu primeroma ni toliko advokatov, kakor v Bu¬ dimpešti. Leta 1889 je bilo tam 870 advokatov. — M o 11 k e j e v o berilo. Londonski list »Be- view of Reviews“ je objavil pismo grofa Moltkeja, ki našteva, kaj najrajši bere. On pravi: »Homerjevo Ilijado", »Liebigova kemiška pisma", Schillerjeva, Goethejeva, Lessiogova in Shakespearova dela in »Sveto pismo". — Iz Rusije v Pariz peš. Iz Pariza poroča 18. t. m.: „Ruski častnik, ki se je podal Rusije peš v Pariz, došel je danes dopoldne semkaj. Obilo zbrana množica ga, je sprejela z navdušenimi klici: »Živela Rusija!" Ta pa je odgovarjal s klici: »Živela Francija!" — Vojvoda propovednik. V karmelitski cerkvi v Parizu prepoveduje vsako nedeljo abbe Paul de Broglie, brat slavnega akademika vojvode de Broglie. Star je 56 let. Najprej je obiskoval poli- tehniško šolo, pozneje je postal pomorski častnik in bil odlikovan s križem častne legije. Mladi častnik pa je pustil vojaško službo in postal duhovnik.