GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 2. septembra 1960 -¿r POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI -fr LETO IX. — ŠTEV. 3G
V NEDELJO SO V VSEJ OBČINI SLOVESNO PROSLAVILI 28. AVGUST
Krasu
V nedeljo so probivaloi sežanske komune praznovali svoj občinski praznik, ki je posvečen spominu na prihod prve partizanske skupine na Kras in prvega sestanka Osvobodilne ironte v Novi Branici pred 19. leti ter ustanovitvi prvega rajonskega odbora OP za Sežano, ka je bila leta 1943.
Ob tej priložnosti se je sestal občinski ljudski odbor in njegovi
■iji so prisostvovali tudi števil-_ 'i gostje, med njimi podpredsednik OLO Koper inž. Peter Aljan-čič, da bi pregledali dosedanje uspehe sežanske občine. Predsednik ObLO Sežana Janko Va-lentinčič je govoril o doprinosu prebivalcev v borbi za svobodo in za ustanovitev nove socialistične domovine, pri tem pa omenil, da je med zadnjo vojno izgubilo življenje več ko 800 domačinov in da so bile požgane številne vasi. Po osvoboditvi so zato prebivalci začeli z veliko vnemo obnavljati svoja naselja in se vključevati v proizvodnjo. Danes je na primer izmed 19.000 prebivalcev sežanske občine v rednem delovnem razmerju več kot 5200, od tega jih je 1000 zaposlenih v industriji. Samo industrijska proizvodnja te občine pa daje letno 2.600,000.000 dinarjev celotnega dohodka in blizu 700,000.000 dinarjev narodnega dohodka.
»Perspektivni plan razvoja gospodarstva bo moral,« tako ¡je
med drugim dejal tovariš Janko Valentinčič, »dati še večji poudarek usposabljanju strokovnega kadra v raznih gospodarskih panogah in omogočiti povečanje storilnosti dela. Zato bo treba razširiti in modernizirati industrijo marmora, proizvodnjo radijskih sprejemnikov, izdelkov Tovarne pletenin in črnega premoga, v kmetijstvu pa posvetiti več skrbi vzreji plemenske živine, gradnji hlevov in naoajališč, obnovi vinogradov in sadovnjakov, itd. Vzporedno s tem pa bo treba tudi izboljšati poslovanje trgovine na drobno in gostinsko turističnih obratov.«
Po slavnostni seji so odborniki položili venec na spomenik padlih partizanskih borcev in popoldne so na Vrabčah odkrili spominsko ploščo na skupni grobnici partizanov in talcev.
Na Vrabčah je zbrani množici govoril sekretar občinskega komiteja ZKS Sežana Alfonz Grmeflc o partizanskem gibanju na Krasu in o življenju narodnega heroja Mihaele Škauin-Drine, katere posmrtni ostanki so tudi v tej grobnici. Sledil je kulturni spored, v katerem sta sodelovala pevski zbor Bojan iz Dornberka in godba na pihala DPD Svoboda iz Divače.
To nedeljo popoldne pa so otvorili tudi vaški vodovod in javno kopališče v Dolenjah pri
Stjaku. Vodovod je dolg približno poldrugi kilometer in so ga gradili leto dni. Čeprav je v Dolenjah le 32 prebivalcev in od njih samo devet sposobnih za težja fizična dela, so opravili 6068 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti več kot milijon dinarjev, medtem ko je skupna vrednost vodovoda in kopalnice ocenjena na 3,200.000 dinarjev. Seveda je va-ščanom nudil izdatno pomoč ObLO Sežana, občinski odbor Rdečega križa pa je poskrbel za opremo kopalnice.
No, konec je brezskrbnih počitniških dni, polnih igranja in vesele zabave po počitniških kolonijah, pod taborniškimi šotori, po kopališčih in drugod — doma, pri sosedovih ali pri sorodnikih v drugem kraju, s kolonijo ob vodi pod planinskimi očaki. Bilo je lepo in minilo je kot sen. Zdaj pa je ves ta mladi svet, ki je včeraj še brezskrbno frčal »cikllste« kjerkoli po Kopru ali se na drug način igral po Sežani, Postojni, Ilirski Bistrici in drugih krajih, zdaj torej vsa ta mladež čaka, da se ji te dni odpro šolska vrata. Spet bo na vrsti učenje, učenje — da bodo zadovoljni starši in učitelji in da bomo vsi skupaj ponosni na uspehe naše mladine
S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V KOPRU
J
Pomanjkanje stanovanj je največja ovira za ureditev kadrovskega vprašanja v zdravstveni službi na Koprskem — Kljub vsemu pa se je zdravstveno stanje prebivalstva znatno izboljšalo, ker daje družba velika sredstva za preventivno zdravstveno službo
PRIHODNJIČ — M A VRET ANI J A
Maroko je zahteval, naj bi Generalna skupščina Organizacije združenih narodov na prihodnjem zasedanju razpravljala o sedanjem položaju v Mavretaniji. Maroški kralj Mohamed V. je namreč izjavil, da skušajo onemogočiti bodočo združitev te dežele z Marokom. Mavretanija leži jugovzhodno od Alžirije in meji tudi na Špansko Saharo, Senegalijo in Sudan.
ATENTAT V AMANU
V ponedeljek je eksplodiralo v palači jordanske vlade v Amanu več sto kilogramov eksploziva neposredno pred prihodom jordanskega kralja Huseina na sestanek s predsednikom jordanske vlade Maj ali jem. Na tem sestanku naj bi bilo govora o rezul->.tih konference arabskih zunanjih 'inistrov, ki se je v ponedeljek zaključila v Libanonu glede obnovitve palestinske države. To pa bi pomenilo odvzeti Jordaniji dve tretjini njenega ozemlja in 05 odstotkov prebivalstva. Pri eksploziji je bilo ubitih 11 ljudi, meti njimi tudi E1 Majali. Kralj Husein je razglasil obsedno stanje v državi.
MOLOTOV V NOVI SLUŽBI
Nekdanji prvi podpredsednik vlade in zunanji minister Sovjetske zveze Vjačeslav Molotov, ki je bil po Stalinovi smrti odstavljen In se je moral umakniti iz Moskve, je bil pred kratkim imenovan za stalnega sovjetskega predstavnika pri Mednarodni agenciji z aatomsko energijo, katere stalni sedež je na Dunaju.
LUMUMBA ZA SOŽITJE MED BELCI IN ČRNCI
vanja in izkoriščevanja. Predsednik Lumumba je tudi napovedal zmanjšanje sedanje oblasti plemenskih poglavarjev v vzhodnem delu Konga in ustanovitev občinskih uprav.
Ko je zadnji četrtek v avgustu zasedal Občinski ljudski odbor Koper, sta bili na dnevnem redu poročili sveta za zdravstvo in sodnika za prekrške. Predsednik občinskega sveta za zdravstvo Leopold Liipovšek je odbornike seznanil o uspešnem razvoju zdravstvene službe v koprski občini in opozoril, da se je kakovost zdravstvenih storitev kljub vsem objektivnim težavam znatno zboljšala. Med drugim je omenil, da je na področju koprske občine sedem zdravstvenih ustanov, da se je število postelj v bolnišnicah v zadnjih štirih letih povečalo od 580 na 760, število oskrbnih dni od 161.262 v letu 1956 na 260.322 v lanskem letu, da je hospitalizacija v koprski občini nad okrajnim in celo nad republiškim povprečjem, nadalje, da je bilo lani v primerjavi z letom
1956 za 110% več pregledov on storitev v zdravstveni službi, medtem ko se je število stalnih zdravnikov v zadnjih štirih letih povečalo za 33 %, honorarnih pa za 50%. Predsednik sveta je tudi omenil, da koprski občini primanjkuje ambulantnih zdravnikov in morajo zato preventivno zdravstveno službo opravljati honorarno zaposleni zdravniki,- katerih storilnost pa je znatno manjša od storilnosti stalnega zdravnika,- kljub temu, da so njihovi honorarji večji, kot bi bile plače za namestitev novih ambulantnih zdravnikov.
IZBOLJŠANO STANJE
Odborniki so tudi razpravljali o zdravstvenem stanju občanov, ki je dokaj zadovoljivo. Lani je namreč iskala zdravniško pomoč
•a o
m
Okvirni podatki: Prirejena v soboto, 27. avgusta 19G0. Vreme odlično. Spored: 17,30 povorka vozičkov z oslovsko vprego in statisti filma »Ka-rolina Reška« skozi Piran v Portorož, promenadna koncerta izolske godbe na pihala v Piranu in Portorožu, 21,30 četrt ure ognjemeta, 22,00 izbira portoroške vile izmed kandidatk, izbranih prejšnje dni na vseh pomembnejših plesiščih od Ankarana do Pirana. Ljudsko rajanje, dokler kdo vzdrži.
Splošna ocena: spored pestrejši in bolj organizirano izvajan kot v preteklih letih, še vedno pa ni to elitna prireditev, dostojna mednarodno slo-večega letovišča. Priznanje Turistič-
nemu društvu Portorož oziroma tistim nekaterim članom njegovega upravnega odbora, na katerih je bila vsa teža priprav ter izvedbe programa te tako množično obiskane prireditve; čudežev pa še tako priden človek samo z dvema rokama ne more narediti.
Omembe vredne podrobnosti: Zamisel povorke z oslovskimi vpregami z vključitvijo Pirana je zelo dobra. Prav tako uporaba slikovitih noš filmskih statistov. Čestitati je kolektivu vrtnarskega podjetja »Cvetje« iz Portoroža, ki je talco čudovito »maskiral« svoj kamion v weekend-hišico s parkom; le več živahnih de-
i»
m
- lip ll $®t: šaf ■mmmGmsr

Jgg|§;

Ministrski predsednik Konga Pa-ice Lumumba Je na zborovanju v l3tanleyviUu med drugim dejal, da mora vladati med belimi in črnimi ljudmi sožitje, kajti le tako bo možno ustvariti v. državi red in se složno boriti proti vsem poskusom zasužnje-
klet, ki bi prikazovala letoviščarke, je manjkalo na vozilu.
Začetek bi kazalo premakniti na 16,30, najpozneje na 17,00 in vsa povorka bi se morala odvijati hitreje, brez zastojev, da ljudje ne čakajo in se dolgočasijo In da je dovolj svetlobe za vse tiste številne foto- in filmske aparate, ki so prežali na zanimive motive v spomin na svoj dopust v Portorožu. Ker je bila priložnost uporabe filmskih statistov samo slučajna, je treba za bodoča leta poskrbeti za istrske narodne noše, da bo povorka prikaz domače folklore. Poživilo bi jo razne alegorične skupine ali pa primerno opremljena vozila posameznih kolektivov, ki bi na ta način lahko izvedli prav uspešno reklamo za svoje izdelke.
Glede godbe ni pripomb. Toda kje so nekdanje uspešne godbe s področja piranske občine?
V Portorožu se je zbralo preko tri tisoč ljudi, kar je preveč za prostor, kjer so izbirali vilo, premalo pa za prireditev, kakršna naj bi bila »portoroška noč«. Vzrok je pravzaprav predvsem ta, da ni bilo prave pro-
(Nadaljevanje na 2. strani)
a v
3
ISM
Minulo nedeljo so v Kopru slovesno sprejeli in pozdravili predstavniki pomorstva ter javnega življenja koprskega okraja in Slovenije prelepo novo motorno ladjo »KOROTAN«, s katero je, kot smo poročali, naše pomorsko podjetje Splošna plovba Piran doseglo 100.000 BRT svojega ladjevja. Na sliki: na m/l »Korotan« nakladajo v novem koprskem pristanišču tovor za New York
Čeprav so bili nekateri hoteli v začetku ietošnjega julija slabo zasedeni, se je stanje potem talco odlično popravilo, da so končni rezultati za prvih sedem mesecev letošnjega prometa nadvse razveseljivi. Vsaj za piransko občino velja tako. Po pravkar seštetih podatkih je bilo v tej občini letos od 1. januarja do konca julija že 38.919. gostov, kar je.za 19 % več kot lani v istem obdobju, ter 259,017 nočitev, kar je 11 odstotkov več kot lani v prvih sedmih mesecih. Domačih gostov je letos celó' 31% več- kot lani,
le slaba tretjina socialnih zavarovancev, kar gre na rovaš ne samo preventivnih akcij, marveč tudi na račun izboljšane kakovosti zdravstvenih storitev.
Zanimiv je tudi podatek o prispevku občine v sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev, ki je znašal 27 milijonov 397 tisoč dinarjev, 12 milijonov dinarjev pa bodo morali prispevati kmetijski proizvajalci sami.
POTREBEN JE NOV ZD
Po obširnem poročilu predsednika sveta za zdravstvo so odborniki sklenili priporočiti, naj bi za nadaljnji razvoj zdravstvene službe v koprski občini upoštevali predvsem potrebo po gradnji novega zdravstvenega doma v Kopru, namestitev novih ambidantnih zdravnikov, ureditev zdravstvene službe v pomožnih zdravstvenih postajah in v ordinacijah specialistov, kakor tudi pravočasno zbiranje denarnih sredstev za preventivno zdravstveno službo.
DELO SODNIKA ZA PREKRŠKE
Nato je sodnik za prekrške Hinko Štepihar seznanil odbornike o pomenu in vlogi občinskega sodnika za prekrške, kakor tudi o svojem delu v minulem letu. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da se je merilo kaznovanja v minulem letu znatno poostrilo v težnji, da 'bi povečali samodiscipliniranost državi j anov. Lani je bilo z denarno kaznijo kaznovanih 941 fizičnih ter 6 pravnih oseb. v skupnem znesku 2,109.468 dinarjev. Največ prekrškov so lani prebivalci koprske občine zagrešili v prometu na javnih cestah in največ je bilo tistih, ki so bili kaznovani z denarno kaznijo do 1000 dinarjev.
pač pa je padlo število inozemskih gostov za 7 %. Počitniški domovi so imeli letos 39 % več gostov in 25 % več nočitev kot lani v istem obdobju. Tudi v finančnem prometu je bil dosežen lep porast v primerjavi z lanskim letom; celotni v turizmu ustvarjeni dohodek je namreč 32 % večji kot leta 1959 v prvih sedmih mesecih. Največji porast v primerjavi z lanskim letom je dosegel kolektiv hotelskega podjetja »Metropol« v Piranu, namreč za 35 °/o.
Jule

NA V. REPUBLIŠKEM FESTIVALU KMETIJSKEGA STROJNIŠTVA V MURSKI SOBOTI

o o
M o
■h

Parnik »Kostrena« v koprskem pristanišču. To Je ena izmed najstarejših potniško-tovornili ladij na Jadranu, saj bo prihodnje leto praznovala 70-Ietnl-co. »Kostrena« je last Jadrolinije in pot od Kopra do Iiotora ter nazaj prepluje v tednu dni, saj ima daljše postanke v raznih pristaniščih vzdolž naše obalo
Na V. republiškem festivalu kmetijskega strojništva, ki je bil med 26. in 28. avgustom v Murski Soboti, je tekmovalna skupina starejših traktoristov koprskega okraja zasedla šesto mesto, kar je brez dvoma zelo dobra uvrstitev, saj so naši najboljši traktoristi zbrali 921,4 točke in to le 27 točk manj kot drugoplasirano moštvo.
Koprski okraj so zastopali Jožko Kante, KZ Sežana, Karel Ražrnan, Kmetijski kombinat Koper in Janko Gril, Kmetijsko-živinorejski kombinat Postojna. Ti so po zaključnem 6-dnevnem
tečaju v Prestranku 23. avgusta osvojili prva mesta na okrajnem tekmovanju in Karel Ražman je za to prejel pokal OZZ Koper.
(Nadaljevanje s 1. strani) pagande za prireditev. Ni dovolj, če se sporoči javnosti enkrat okvirni program prireditve, živimo v času, ko je vsaka reklama uspešna samo, če se ponavlja v vseh mogočih oblikah. Tako pa niti prodajalke vstopnic niso vedele povedati, kaj vse je na sporedu in kdaj.
Gostinstvo je potegnilo nekolikšen nauk iz škandala preteklih let, ko so
številni gostje morali žejni in lačni zapuščati Portorož, ker jim natakarji zaradi velikega navala gostov niso utegnili postreči. Letos je bilo postavljenih že precej pomožnih točil-nic-stojnlc. Vendar je počasnost postrežbe še vedno glavna hiba portoroškega gostinstva. Večjega obiska enostavno ne prenese in ne prenese. Ali na take dni ne velja plačilo po učinku — prometu?
Boris Koljčicki napoveduje lepo jesen in kratko zimo
Osnova vremenskih napovedi, •ki jih že dalj časa daje meteoro-log-amater Boris Koljčicki iz Beograda, je primerjanje najvišjih in najnižjih temperatur zraka med posameznimi letnimi obdobji, še posebej pa primerjava razlik med maksimalnimi v poletju ter minimalnimi pozimi. Boris Koljčicki je povedal nekaj svojih mišljenj o vremenu med prvim septembrom sm ®1'. (decembrom letošnjega leta. Iz razgovora našega sodelavca z njim povzemamo naslednje: V glavnem bodo tudi v zadnjih
MOSKVA: Ameriški vojaški obveščevalec v Zahodni Nemčiji Vladimir Svoboda je zaprosil za politični azil v Sovjetski zvezi. Ob tej priložnosti je izjavil, da je prebegnil zato. ker je obveščevalna služba ZDA osnovana na totalnem vohunstvu in izzivanjih.
LONDON: Londonski časopis Daily Express je te dni objavil članek, ki trdi, da so ameriška letala RB-47 ponovno začela odhajati iz britanskih letališč na iz-vidniške polete okrog meja vzhodnoevropskih držav. Ta časopis tudi navaja sodelovanje britanskih letal z ameriškimi na teh poletih ter pripominja, da so ta letala opremljena z elektronskimi napravami za snemanje.
WASHINGTON: Prihodnje leto bosta 0dD0t0vali na križarjenje po Antarktiki dve ameriški znanstveni polarni odpravi, ki ju bosta spremljala po en sovjetski in japonski znanstvenik. Sodelovanje tujih znanstvenikov v ameriških odpravah sodi v okvir mednarodne izmenjave in zato bo tudi nek ameriški znanstvenik sodeloval v sovjetski polarni odDravi.
MOSKVA: Sovjetska zveza in Gana sta se sporazumeli o gospodarskem in tehničnem sodelovanju, Obe državi bosta proučevali rudna bogastva v Gani, gradili hidrocentrale in SZ bo pomagala Gani pri organiziranju državnih kmetijskih posestev, Za izvedbo teh načrtov pa bo Sovjetska zveza dala ganski vladi dolgoročni kredit v višini IGO milijonov dolarjev.
štirih mesecih letošnjega leta občutna nihanja temperature zraka kot posledica aktivnosti sončnih peg. Krajši poletni vroči dnevi, ki bodo često prekinjeni s krajevnimi nalivi in grmenjem, bodo trajali do prve polovice septembra. Vendar ni s tem rečeno, da ne bi bilo tudi v septembru več lepih din topli hclni. V drugi polovici septembra pa bo vreme nekoliko slabše in ohladilo se bo. Pričakujemo lahko veter in dež. V oktobru bo zopet lepo in toplo vreme .in bo lepa jesen, ki foo trajala vse do urve polovice novembra.
Proti koncu novembra bodo nastopili vetrovi, slana, jutranja zmrzal in ponekod tudi prvi sneg.
Prav takšno vreme bo tudi v decembru, seveda pa bo takrat vreme nekoliko hladnejše in bo tudi več snežnih padavin. Ver- . jetno je, da bo v drugi polovici decembra zaradi vdora tropskih zračnih gmot postalo nekoliko topleje. Prava zima bo šele po Novem letu, je zaključil svoje napovedi Boris Koljčicki, in bo kratka, ostra, snežena in vetrovna.	S.
Kljub zvišani vstopnini in povečanemu številu sedežev in stojišč na prostoru med kavarno »Jadran« in morjem je bilo pri izbiri vil spet vse prenatrpano. Reditcljska služba je bila prešibka; gostje so spet trgali številke miz in si odnašali stole. Namesto vrste vaz s cvetlicami v okras odru in predstavljanim »vilam« so žarometi obsevali nekaj-stoglavo množico predvsem otroških in pubertetniških glavic, ki so z odprtimi usti strmele v bedresa lepotic.
Pokazalo se je, da predizbor kandidatk nekako ni bil v redu; prav gotovo je bilo med navzočimi gledalkami kar lepo število deklet, ki bi žele večji aplavz in tudi večje število točk, kot so ga nekatere kandidatke, ki so si upale pojaviti na odru. Kaj je najbolj zbodlo v oči: razen dveh, treh ni niti ena znala hoditi, kot se spodobi ženski, če naj se ji da vzdevek »ljubka« ali »prikupna«. S 170 točkami je zasluženo postala »Vila portoroške noči 19G0« 20-letna študentka Simone Sittig iz Diissel-dorfa v Zahodni Nemčiji. Njeni družici sta bili Ljubljančanki, prav tako študentki, in sicer 19-letna Antonija Durini in 20-letna Draga Potočnik s 159 oziroma 154 točkami. Se pred izvolitvijo je bil prirejen ognjemet, ki je popolnoma zadovoljil. Z vrta »Vesne« in s stolpa žičnice za vodno smučanje (končno je postal uporaben za nek namen!) je natančno 13 miput švigalo v zrak na stotine pisanih raket — in niti ena ni zatajila, kot predlanskim, ko je šla v zrak komaj vsaka tretja pripravljena. Lep je bil tudi pogled na razsvetljeni Portorož: barvane žarnice in žarometi v parkih in vzdolž pomola, lampiončki na čolnih in ladjah obalne plovbe na nočnih vožnjah, razsvetljena okna nekaterih Portorožanov, ki so razumeli poziv Turističnega društva kot je treba. Toda prav pri tem spet zade-nemo na tisto — namreč da se prebivalstvo Portoroža še vse premalo zaveda, kolikšne koristi ima ali še lahko ima od turizma in ne sodeluje pri akcijah, ki so za turistični kraj, posebno za kraj, ki želi imeti mednarodni turistični sloves, nujne. Ugotovitev, da je portoroška noč iz leta v leto boljša, vzbuja tudi upanje, da bo v bodoče tudi prebivalstvo z večjim razumevanjem sodelovalo pri tej in podobnih prireditvah.
JULE
Traktorist KZ Sežana Joško Kante je v skupni razvrstitvi na V. republiškem iestivalu kmetijskega strojništva v Murski Soboti zasedel deveto mesto
Najbolj razveseljive tekmoval ne uspehe pa je imela pionirski ekipa našega okraja z okrajnim prvakom Adolfom Rebcem iz Hrašč, ki je postal republiški pionirski prvak, medtem ko je Janko Otoničar zasedel drugo mesto in četrto tudi predstavnik našega okraja, Jurij Može.
TABOR KRPANOVEGA ODREDA V ANKARANU
Taborniki Krpanovega odreda iz Pivke so taborili letos v Ankaranu, Taborjenja se je udeležilo 50 tabornikov. Gmotno pomoč sta jim nudila le podjetje Javor in krajevni odbor Rdečega križa. Z denarno pomočjo jim je priskočilo na pomoč tudi okrajno starešinstvo.
Člani odreda so prirejali več tekmovanj s sosednjimi taborniki. V šahu in namiznem tenisu so premagali tabornike iz Divače. Pa tudi na pravo taborniško življenje niso pozabili. Vadili so se v signalizaciji in se pripravljali na veščine.
Zal pa so imeli smolo z vremenom vendar kljub temu gospodarski moralni uspeh taborjenja nista izostala. Disciplina je bila vseskozi dobra, prav tako pa tudi ureditev tabora. To so pohvalili tudi načelnik okrajnega starešinstva in komisija starešinstva iz Ljubljane, ki so si ta-
H. J.
bor ogledali.
V Novi Gorici bodo v okviru letošnjega občinskega praznika odkrili 11. -t. m. spomenik prvemu jugoslovanskemu letalcu Edvardu Rusjanu, Goričanu, ki je že leita 1910 poletel z letalom lastne konstrukcije na Roj ah pri Gorici, kasneje pa se smrtno ponesrečil pri poletu v Beogradu.
Spomenik bo stal v parku ob Magistrali, izdelan pa bo po osnutku ljubljanskega akademskega kiparja Janeza Lenassija, medtem ko okolje spomenika' urejujejo po načrtih inž. arh. Draga Umeka. Spomenik bo 10 in pol metra visoka moderna plastika iz belega uvoženega cementa. Kipar Lenassi jo je zasnoval v obliki dveh vitkih kril, ki simbolizirata davno Ikarusovo težnjo
iz
Na sejmu ribištva in pomorstva, -ki je bil pred nedavnim v Zadru, je bilo tudi posebno posvetovanje o uporabi atomske energije na ladjah pri nas. V ta namen je bila sestavljena posebna komisija strokovnjakov.
človeka, da bi premagal .tudi višine.
Izdelava te cementne plastike, vlite iz dveh dedov v lesen opaž, je bila dokaj trd oreh za delavce Splošnega gradbenega podjetja Gorica, ki jo bodo kot kaže uspešno opravili do roka.
12. t. m. bodo v Novi Gorici, v mestnem parku, svečano izročili svojemu namenu tudi lepo novo poslopje gimnazije.
RENATA VIGANO:
^ ^ a
(Odlomek iz knjige NEŽA GRE V SMRT, ki je te dni izšla pri Zavodu »Borec« v Ljubljani. Iz italijanščine prevedel Leopold Vrbovšek, opremil Vlasto Kopač)
NOVI UPRAVNIK ZD KOPER
Na 36. redni seji ObLO Koper so odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora sklepali tudi o nekaterih trenutno najbolj perečih gospodarskih vprašanjih, razen tega pa imenovali za novega upravnika Zdravstvenega doma v Kopru dr. Serge j a Ceplaka.
OTROK IN DRUŽINA, štev. 5
Ančka Cerln: Kako premagujemo v Mariboru težave samohranilk, Jo-vita Podgornlk: Izbira poklicev, Gi-tlca Jakopin: Pesem, Roman Ober-lintner: Kako pomagati mladoletniku pri Izbiri poklica, Branka Jurca: Konec šolskega leta, Marija Vogelnik: Mestece Peyton, V znamenju nove mature; Janez Bltenc: Glasbena vzgoja otroka v predšolski dobi, Jovlta Podgornik: Ob Muskovi kratki zgodovini filmske umetnosti, Ela Pcrocl: Ob 60-letnicl mladinskega pisatelja Toneta Seliškarja, Dr. Milica Bergant: Rejenci; Pomenek s starši, Midva, NaS kotiček, Moda.
Komandant je stal spredaj in krepko zamahnil s sekiro. Tanka plošča se je razklala in čoln se je znatno pomaknil naprej. Za hip se je nasmehnil in dejal: »Oba imata prav. Pogum, fantje!«
Na gladino se je pripodil oblak megle. Bila je bela, suha, mehka kot vata. Komaj so še razločili obrise nasipov.
»Dajmo, fanta!« je rekel komandant, ko je vnovič zamahnil s sekiro.
Med zaporedne, glasne udarce, ki jim je odgovarjal žvenketajočl odmev, je silila mrtva tišina megle. Slišati je bilo pljuskanje vode, udarce z veslom in zadevanje mokrih čevljev ob leseno dno. Le Disperata je polglasno popeval, da bi lahko veslal v taktu.
»Stojta!« je nenadoma velel komandant. Prisluhnili so. Slišali so čuden šum, nekakšno drsenje in škripanje železja, ki ga vlečejo po ledu. Močvirja vajena fanta sta napeto poslušala z vzdignjenimi vesli v rokah. Ko je ponehalo pljuskanje ob straneh čolna, jima ni bilo težko spoznati čudnega šuma.
»Sani so,« sta rekla, se naglo obrnila in segla po brzostrelkah pod sedežem,
»Obrnlmo čoln počez!« je zašepetal komandant.
Z golimi rokami so se odrinili, da se je pločevinasti kljun zarezal v led. Čoln je zavil in zagozden obstal. Legli so na dno v zavetje stranic in pripravili brzostrelke. Co bi čoln zagledali od daleč, bi mislili, da je prazen. Iz megle se je prikazala vrsta sani. Bile so čisto navadne sanke, kakršne je uporabljalo okoliško prebivalstvo. Ljudje jih uporabljajo že kot otroci, sprva za sankanje, potem pa za prevažanje drv, za ribolov In
za druge potrebe, kadar zmrzujejo kanali. Tokrat pa so služile Nemcem za lov na partizane.
»No, vsaj poguma ne manjka temle,« je rekel Clinto.
Nemci so se počasi bližali in potiskali sanke pred seboj z dvema okovanima palicama. Prvi je neprestano tipal po ledu v strahu, da ne bi popustil pod težo, drugi pa so mu sledili v gosjem redu. Sani so bile najbrž zvezane med seboj. Dobro izvež-bani vojaki so se varno pomikali naprej.
Partizani v čolnu so gledali prizor. Srca so jim nestrpno utripala, zakaj priklenjeni so bili na nepremični čoln. »Ne streljajta!« jima je velel komandant.
»Počakajte, da se približajo s Čelom ali z bokom: Pokositi jih moramo že s prvim rafalom, sicer nas bodo oni.«
V naslednjem trenutku so zaslišali dolgo povelje v zoprnem nemškem jeziku. Vrsta se je razklenila. V fron-talni črti so se Nemci postavili pred čoln. Gledali so ga in mislili, da imajo pred seboj razbitino. Stali so tam, kot da bi se prostovoljno nastavili pred cevi partizanskih brzostrelk. Ko je bila črta zravnana, so znova začeli lesti naprej. Tedaj je komandant ukazal:
»Pall!«
Vsi trije hkrati so spustili prvi rafal, potem pa še in še. Streljali so in kosili sovražnika. Odmev se je izgubljal v daljavi. Nemci so padali, zdaj eden, zdaj drugi, vznak, na trebuh in na bok. Eden med njimi je telebnil ob saneh, ki so prebile ledena tla, se prekucnile in z njimi vred izginile med razmetanimi ledenimi ploščami. Drugi se je počasi in pre-
vidno sesedel, kot bi legel k počitku. Padali so vsak po svoje, toda ena in ista smrt je doletela vse.
Meglena zavesa se je razblinila. Na belih tleh so negibno ležale temne postave.
V starem koprskem pristanišču pripravljajo železobetonske bloke za drugo etapo izgradnje novega pristanišča. Na ustreznem podaljšku operativne obale že čistijo tla v morju in pripravljajo teren za pilote, na katerih bo stala nova obal; Dela izvaja Gradiš iz Ljubljane, bi ke na sliki pa bo na mesto prenese' v svojih ogromnih čeljustih Veli Jože
.u-
PRIPOMBE K OSNUTKU ZAKONA O SLOVENSKEM ŠOLSTVU
Tržaški Slovenci te dni razpravljajo o vladnem osnutku zakona za slovenske šole in dajejo več pripomb. Tako med drugim ugotavljajo, da ta osnutek ne upošteva Slovencev v Beneški Sloveniji, nadalje, da osnutek ne upošteva spomenice o sporazumu iz leta 1954, ko govori o ustanovitvi in morebitni ukinitvi osnovnih šol, o čemer naj bi odločal šolski skrbnik, medtem ko Posebni statut določa, da sta pristojni le obe vladi odločati o obstoju šol na Tržaškem in Goriškem.
NAPOVED VREMENA za čas od 2. do 9. septembra 1960
V tem tednu bo lepo in toplo vreme, le okrog 8. septembra lahko pričakujemo kratkotrajne plohe, ki bodo znanilec jesenskih deževnih dni. Kijub temu pa ne kaže, da bi bilo v septembru pretežno slabo vreme, kajti napovedani zračni tokovi z Atlantika ne bodo imeli dovolj moči, da bi vplivali na stabilnost za jesen dokaj visoke temperature zraka,
NOVA KEMIČNA TOVARNA
V Trstu so osnovali novo delniško podjetje Adria Chemie, ki bo izdelovalo in prodajalo sintetično smolo, plastično-sintetične vrste firneža, fir-než iz nitro celuloze ter razne vrste kleja in lepil za pohištveno- industrijo. Sedež podjetja bo pri industrijskem pristanišču in tovarna bo začela obratovati prihodnje leto.
Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din, za tujino 1300 dinarjev ali 3,5 am. dolarja. — Bančni račun 002-70-1-181. Rokopisov In fotografij ne vračamo. — Tisk In kllšejl tiskarna CZP »Primorski tisk«
PRIDELEK ODKUP PRODAJA -jV PRIDELEK -¿r ODKUP ^ PRODATA PRIDELEK -fc ODKUP
&5
lovolj jesenske in zimske zelenjave — Težave s cenami nastajajo šele v trgovini — Izboljšana preskrba preko zadružnih stojnic povzročili splošen padec cen kmetijskim pridelkom
Pred odkupnimi postajami kmetijskih zadrug koprskega obalnega področja je zadnje čase živahen promet, saj je bilo v avgustu dovolj krompirja, paradižnikov, paprike, fižola v stroč-ju in drugih kmetijskih pridelkov. Vse pa kaže, da bomo imeli dovolj jesenske in zimsko zelenjave, ker je je na prdmer KZ Bertoki posejala na 10 ha, KZ Šmarje na 4 ha itd.
Zato so torej skladišča polna, so pa bile težave zaradi nevskla-jenosti odkupnih in prodajnih cen. Odkupne cene so se že pred časom približale ekonomskim cenam pri pridelovalcih, prodajne cene pa niso »ekonomske«, ker so čestofcrat pretirano visoke zaradi togosti v trgovini s kmetijskimi pridelki, neupa-avieenih marž in zaslužkov itd. Razen tega jpnetijske zadruge, ki so v večini rimerov edini neposredni odku-povalci tržnih viškov, še vedno v premajhni meri nastopajo skupno s kmetijskimi posestvi in kombinati na maloprodajnem tržišču.
Taltšno trenutno stanje je bilo povod, da je občinski ljudski odbor v Kopru na pobudo družbenih organizacij predlagal nekaterim zadrugam in Kmetijskemu kombinatu Koper, naj bi v koprski tržnici odprli svoje prodajalne sadja in zelenjave. Predlog je bil sprejet in že nekaj dni koprski potrošniki z zadovoljstvom izbirajo kakovostnejše blago ipri povečanemu številu ponudnikov. Zato smo naprosili kmetijskega tehnika KZ Bertoki Milana Babica za krajši razgovor, v katerem nam je med drugim dejal:
»Res je, da smo predolgo zanemarjali domači trg in sedaj opažamo. kako prav je, da smo kot
5
NOVA TOVARNA AKUMULATORJEV V MARIBORU
Konec oktobra bo v Mariboru dograjena nova tovarna akumulatorjev. ki bo sestavni del podjetja Avtoobnova. V tej tovarni bodo izdelali letno 1500 ton akumulatorjev, medtem ko jih je Avtoobnova v dosedanjih prostorih izdelala le okrog 300 ton letno.
NOV SILOS V BRCKEM
V	Brčkem so zgradili silos, v katerega bodo lahko spravili 500 vagonov žita. Silos ima 20 celic in v vsaki izmed njih je prostora za 20 vagonov.
TAM 2000
Tovarna avtomobilov Maribor bo v kratkem začela izdelovati lahke in hitre tovornjake TAM 2000. V proizvodnem programu pa ima med drugim tudi 7500 tovornih avtomobilov in avtobusov, od katerih jih bo letos izdelala 3200, medtem ko jih bo prihodnje leto dostavila po že sklenjenih pogodbah raznim domačim interesentom še 1300. Ta vozila so opremljena z nieslovimi motorji in imajo zračno hlajenje.
100.000 ŠTUDENTOV V JUGOSLAVIJI
Letošnjo jesen bodo jugoslovanske univerze odprle 15 novih fakultet. Podatki iz naših univerzitetnih centrov pričajo, da se bo število vpisanih študentov od do-! sedanjih 83.000 povečalo na preko : 100.000. Zanimivo je, da bodo večino novih fakultet osnovali v krajih, ki so oddaljeni od univerzitetnih središč. Tako bodo posamezne fakultete v Novem Sadu, Subotici, v Nišu, Prištini, itd. Za podobno organizacijo razširitve fakultet so se vneli tudi na Hrvatskem in v Sloveniji, v Bosni In Hercegovini ter v Makedoniji. Povsod snujejo fakultete izve f glavnih mest. To bo ugoclno za mnoge slušatelje, razen tega pa bo razbremenilo pretesne prostore na fakultetah v centrih.
»ENERGOINVEST« IZVAŽA V ZAR IN JORDAN
V	okviru obsežnih del, ki so predvidena za namakanje in iz-suševanje velikih zemljiških površin v delti Nila, je sarajevsko podjetje »Energoinvest« sklenilo pogodbo za dobavo kompletnih električnih naprav za notranjo montažo. Naprava bo služila za prenos električne energije, visoke in nizke napetosti do posameznih črpalnih motorjev na predvidenem kompleksu v okolici Alek-sandrije. Vso opremo bodo proizvedli v tovarnah podjetja »Energoinvest«. Pred nekaj dnevi pa je »Energoinvest« dobavil kompletno
i opremo za trafo postajo, ki jo i bodo montirali v tovarni usnja v I Jordanu.
neposredni pridelovalci vrtnin in sadja dali potrošnikom naše blago mimo posrednika. Samo berto-ška zadruga ima letos 54 ha njivskih površin zasajenih z vrtninami in v kratkem bomo obirali
sadove s plantažnih nasadov. Pridelkov je dovolj, 'le nekaj več elastičnosti nam je manjkalo, da bi dali Kopru še več kakovostnega sadja in zelenjave po primerni ceni.«
ov ziiizane ceni
Kako koristna je bila intervencija kmetijskih zadrug, pa nam najbolje dokazujejo podatki, ki jih je te dni zbral oddelek za gospodarstvo ipri ObLO Koper, ko je primerjal sedanje maloprodajne cene sadja in zelenjave s cenami, ki so veljale v Kopru pred dvema tednoma. Tako je veljal kilogram krompirja sredi avgusta 30 dinarjev, danes le 20 dinarjev, kilogram grozdja prej 80 do 120 dinarjev, sedaj 60 do 80 dinarjev, zelje prej 50 dinarjev, zdaj 25 dinarjev kilogram itd. Skratka, odkar so začele prodajati KZ Bertoki, KZ Koper-okolica, Kmetijski kombinat Koper svoje pridelke v lastni režiji, so se cene vrtnin v Kopru znižale tudi za 40 odstotkov.
Vendar bi ob tej priložnosti, ko vsak potrošnik pozdravlja odločni nastop kmetijskih zadrug na tržišču, predlagali še, naj bi prodajalci poskrbeli tudi za (Prodajo sadja in zelenjave po kakovest-
Stanovanjska izgradnja
Ljubljansko podjetje Slovenija-projekt izdeluje investicijski program za gradnjo 12-stanovanjske hiše s 5 nadstropji. To stavbo bo gradil ObLO Sežana v bližini poslopja Komunalne banke nasproti stare šole, kjer bo tudi sežanska Mlekarna zgradila 5-nadstropno stanovanjsko hišo in njima se bosta pridružili še dve manjši stolpnici.
nih stopnjah. Sortirano blago je sicer nekoliko dražje, vendar ga vsak raje kupi, posebno še, če je primerno zavito, kot je v samopostrežnih trgovinah.

Novo poštno poslopje v Kopru na Muzejskem trgu, v katerem so minuli ponedeljek poštni uslužbenci že pričeli z delom
USLUŽBENCEM OKRAJNE POŠTE JE ODLEGLO, KO SO SE PRESELILI V V
Brez slavnostnih govorov, zastav in cvetja, brez posebnih vabil na otvoritev je Koper doživel minulo nedeljo prijetno presenečenje: dograjeno je bilo poslopje Okrajne pošte na Muzejskem trgu in v njenih sodobno urejenih prostorih bo poštno-te-legrafsko-telefonska služba lahko stopila v korak s hitrim gospodarskim razvojem našega okraja. Ob tej priložnosti je upravnik Okrajne pošte v Kopiti Leopold Lipovšek v razgovoru z našim sodelavcem povedal nekaj zanimivih podrobnosti:
»Novo dvonadstropno zgradbo Okrajne pošte je zgradilo gradbeno podjetje Gradbenik iz Izole po načrtih arh. Eda Mihevca, Gradbeni stroški so veljali okrog 160 milijonov dinarjev in približno toJdko bodo stale tudi telegrafske in telefonske naprave.
Te dni že vključujemo v avtomatsko telefonsko centralo naše naročnike, ki bodo preko nje po-
Pred kratkim so v Komnu imenovali pripravljalni odbor, ki bo poskrbel za ureditev novih nasadov teranove trte. Ti nasadi naj bi bili na zemljiščih privatnih kmetov, ki bi jih ali prodali ali pa jih zamenjali za zemljišča, ki so sedaj last splošnega ljudskega premoženja. Kmetje si namreč
želijo, da- bi obnovili sajenje teranove trte, ki so jo v zadnjih let'h precej zanemarili, ker so raje pridelovali druge vrste grozdja. In lco bodo vinogradništvo razširili, bodo morali zgraditi večjo klet za vskladiščenje terana, po katerem je veliko povpraševanje.
1. r.
vezani z naročniki drugih avtomatskih central, kakor so v Ljubljani, na Gorenjskem in v Trbovljah, prav tako pa tudi z naroč-. ni-ki v tujini. To avtomatsko telefonsko centralo urejuje podjetje Iskra iz Kranja in >bo lah-ko že letos nanjo priključenih najmanj 600 naročnikov. Te naprave bodo omogočile neposredne zveze ne samo s kraji oib slovenski oba-li, pač pa tudi z drugimi predeli naše države brez posredovanja telefonistk, ki morajo trenutno vezati najmanj 100 pogovorov na dan med Koprom in Ljubljano.
In ko je že govora o velikih prednostih, ki jih borno imeli z izboljšanjem PTT službe v našem okrajnem središču, je treba poudariti, da nam še manjkajo denarna sredstva za to, da bi z uvedbo telefonske avtomatizacije povečali tudi število telefonskih zvez. Telefonski pro-met z Ljubljano bo za nekaj časa zadovoljiv, ker je že naročen 12-kanalski visokofrekvenčni vod. Splošni načrt izgradnje PTT službe v Kopru pa predvideva tudi položitev koakvialnega kabla med Ljubljano in Trstom z odcepom do Kopra. ki bo šele dokončno odpravil ozka grla na teh relacijah."Zaradi izredno povečanega turizma in hitrega gospodarskega razvoja obalnih krajev pa bo treba takoj položiti nov kabel med Koprom in Portorožem. Ker pa je poštna uprava že sedaj vložila visoke investicije za rešitev najbolj niujn;h problemov PTT službe, bodo nuj-
NAŠ TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR V o o u	o o o
anem in
Zaradi prevelikega pritiska gospodarskih organizacij na bančne kredite je Narodna banka zajezila dviganje teh na ta način, da je postavila kot mejo stanje na dan 30. aprila letos. Preko te meje banke in hranilnice ne smejo odobravati kreditov za obratna sredstva. Ta ukrep je znan in tako je bilo preneseno težišče na gospodarske organizacije same, ki morajo odslej iskati tudi same vire za sredstva, ki so jim potrebna za redno obratovanje. Ukrep je imel še druge posledice, kot je potreba po večji previdnosti pri investiranju, zlasti pa je ukrep važen za ljudske odbore, ki morajo skrbeti, da bodo shajali z izdatki v okvirih, ki jim jih določa proračun, in da ne bi iskali stranskih virov.
Moramo reči, da so v gospodarstvu omenjeni ukrep sprejeli z razumevanjem, čeprav so se mnoga podjetja znašla pred težavami, ki jih prej niso imela. Naenkrat se je namreč skoro popolnoma zaprl vir sredstev, na katerega so bila navajena in kjer so bila tudi skoro vedno uslišana. Vendar se prizadeti >zavedajo, Ida M taka pot, če bi jo nadaljevali, privedla do težkega gospodarskega položaja in bi zlasti s prevelikim pritiskom na sredstva iz emisije vplivala na vrednost dinarja. Tako pa je bil razvoj v tej smeri ustavljen in sedaj morajo v go-
spodarskih organizacijah pa tudi pri politično-teritorialnih enotah iskali poti za reševanje predvsem v lastnih virih.
Ukrep je bil preračunan na to, da bodo podjetja v prvi vrsti razčistila vprašanja svojih neporavnanih terjatev, obveznosti do dobaviteljev, da bodo skušala razčistiti vprašanja zalog, zlasti ne-kurantnih, da bodo okrepila svoj sklad obratnih sredstev iz lastnih virov in drugo. V prvi vrsti pa so se morala temeljito seznaniti z namenom in pomenom tega ukrepa, da jim ne bi bito težko voditi v prihodnje pravilno politiko. To velja tudi za občine. Moramo reči, da je bil v tem pogledu dosežen uspeh in delavski sveti obravnavajo sedaj tudi vprašanja kreditov oz. obratnih sredstev, kar je bilo doslej zadeva računovodje podjetja in banke.
Če govorimo v tem pogledu o uspehu, ki bo pokazal ugodne posledice šele v prihodnje, saj je čas še prekratek, da bi jih lahko že sedaj, ker je treba odstraniti še marsikatero težavo, moramo ugotoviti, da doslej v nekaterih pogledih uspehi še niso najboljši. Tako se še vedno višajo neporavnane terjatve in dobavitelji, čeprav je število tožb pri gospodarskih sodiščih rekordno narast-lo, dalje da se podjetja le nerada ločujejo od neidočega in nepo-
trebnega. blaga, ki jim leži po skladiščih, in zlasti, da vlagajo v lastni sklad obratnih sredstev samo tisto, kar morajo vanj vlagati po predpisih. Za to imajo opravičilo: za vlaganje v sklad obratnih sredstev ni tj.o'bene vzpodbude, saj morajo potem za ta sklad plačevati znatne obresti. Torej bo treba za to spremeniti politiko obrestoiianja pa tudi delitve dohodka, ki naj bi omogočila podjetjem večje sprostitve.
V prihodnjih mesecih se bo še bolj pokazalo, če in kaj bo treba še spremeniti. Vsekakor pa je treba upoštevati, da je težišče preneseno iz bank in hranilnic na gospodarske organizacije in avtonomne ¡.enote, ki morayy 'iskati rešitve tudi v svojem okviru.
-dt-
Ze več let razpravljajo v Sežani o gradnji industr jske apne-nice in sedaj so že izdelali investicijski program, ki ga je pripravil kot glavni projektant Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS, gradbeni del programa pa Projektivni biro gradbenega podjetja Tehnika v Ljubljani. Predvideno je, da bodo to apnenico gradili v prihodnjih
no potrebna tudi družbena finančna sredstva vseh obalnih občin, da bi modernizirali telefonsko mrežo med Koprom in Piranom.«
V novi poštni zgradbi, ki je ena izmed najlepših v državi, je tudi nekaj razveseljivih novosti. Tako je n-red glavno halo nameščen avtomat, ki prodaja znamke in dopisnice. V njegovi bližini so tri javne telefonske govorilnice za krajevni promet, 'ki bodo začele obratovati, brž ko bo dograjena avtomatska telefonska centrala. Razen teh javnih govorilnic so v prostranem vestibulu tudi štiri govorilnice za medkrajevne razgovore.
Za zaključek naj še omenimo navdušenje poštnih uslužbencev, ki so z novim poštnim poslopjem dobili vzgledno ure i ene poslovne prostore in 'bo lahko odslej niiho-vo delo potekalo bolje in hitreje.
Uspešna kooperacija
Kmetijska zadruga »Tone Tomšič« iz Kncžaka pase 133 glav goveje živine na Milanji. Pašnik, ki zajema več desetin hektarov in je v celoti last zadruge, so letošnjo spomlad po<-gnojili z umetnimi gnojili, za kar so porabili 30 ton raznih vrst umetnih gnojil. Investicija, ki so jo vložili v pašnik, se je že začela (obrestovati ne samo s tem, da ima živina dovolj paše, ampak je tudi prirastek dovolj visok.
Na pašo so vzeli tudi nekaj živine privatnih kmetov, ki so stopili z zadrugo v kooperacijo. Od vsake glave plača kmet za celotno pašno dobo po 1.500 dinarjev. Prirastek, ki bo dosežen, pa bodo delili na polovico.
Camping Pivka jama
Neka.i kilometrov iz Postojne, pri Pivki jami, je podjetje Postojnska jama uredilo lep camping prostor. Do sedaj iona camping le pet \veekend hišic, vendar se jim jih bo priključilo kmalu še več. Vsak večer je prostor poln šotorov. Največ obiskovalcev cam-pinga je Nemcev. Camping je opremljen z vodo in elektriko. Poleg camp-inga pa je lapo urejeno gostišče, kjer se lahko turisti hranijo. Tu jim je tudi na razpolago vodič, ki jih popelje v Pivko jamo.
Sežana se naglo veča
Sredi Sežane bodo v kratkem dogradili stanovanjsko hišo z 12 družinskimi stanovanji in dvema garsonjerama, v pritličju te stavbe pa bodo prostori za lekarno, manufakturno trgovino in prodajalno kruha. Celotna vrednost tega objekta bo znašala' okrog 55 m'lijonov dinarjev. Prvi stanovalci se bodo vselili že ta mesec, lokali pa bodo odprti do konca letošnjega leta.
letih v skladu z načrti o petletnem planu razvoja gospodarstva sežanske občine. Gradnja tega pomembnega gospodarskega objekta bi veljala približno milijardo dinarjev in se bo hitro obrestovala, ker so v Sežani odkrili velike zaloge visokovrednega apnenca, katerega izkoriščanje bi odprlo nov vir dohodkov sežanske komune.
mam
Minuli ¡teden je kmetijska zadruga »4. junij« v Ilirski Bistrici začela s kopanjem krompirja, Računajo, da so ga letos pridelali okrog 30 vagonov, medtem ko so za nadaljnjih 70 vagonov sklenili kooperacijske pogodbe. Tega bodo začeli odkupovati takoj ko bo povsem dozorel.
Da bodo lahko pridelek krompirja hitreje spravili na trg in do potrošnikov, so se odločili, da bodo v Kopru s sodelovanjem nekaterih zadrug postavili lastno pro-
Več nočitev kot lani
V piranski občini se res ne morejo pritožiti, da bi bila letošnja turistična sezona slabša od preteklih. Po dokončnih podatkih za prvih sedem mesecev letošnjega leta je razvidno, da so imeli v letoviščih te občine letos do 31. julija že 33.919 gostov, kar je 11 °/o več kot lani v istem obdobju. Domačih gostov je pri tem celo 31 % več kot lani v tem času in so dali skupno 20 % več nočitev kot lani v prvih sedmih mesecih. Inozemskih gostov pa je bilo letos 7 manj in so dali 9 "/o manj nočitev kot lani. Podrobnejši pregled gostov po narodnostih pokaže, da se je zmanjšalo pravzaprav samo število gostov iz Avstrije in Švedske, medtem ko je iz skoraj vseh drugih držav število gostov celo naraslo .Kakor je znano, je bila lani Avstrija zaradi Južne Tirolske v sporu z Italijo in tako so se mnogi avstrijski turisti odločili rajši za naše kraje. Seveda pa to ni edini vzrok manjšega inozemskega obiska pri nas.
Po še nepopolnih podatkih s stanjem do konca avgusta je bilo v piranski občini letos doseženih že nad 400.000 nočitev, pri čemer so računane samo registrirane.
Še več novih stanovanj
Te dni je ObLO Ilirska Bistrica prejel potrjene načrte za 12 stanovanjski 'blok, tki iga bodo zgradili za upravne in prosvetne delavce. Po predračunu bo celotna gradnja stala okrog 38 milijonov dinarjev. Z gradnjo bodo začeli še letos, ko bo porabljenih okrog 15 milijonov dinarjev. Te je občinski sklad za gradnjo stanovanj že stavil investitorju na razpolago. Izvajalec del pa še ni1 znan, ker ga bo dala šele bližnja licitacija.
f ftfeztttfft dmgod ...
SE ZDAJ STRELIVO IZ PRVE SVETOVNE VOJNE
Na Kostanjeviški. gmajni je pred dnevi našel Anton Mozetič iz Kostanjevice z napravo za iskanje železa v zemlji dve granati iz prve svetovne vojne. Prva je visoka 1G5 cm, v premeru meri 42 cm in tehta 1135 kg, druga, manjša, tehta 330 kg in meri v premeru 35 cm. Oče Anton je pred leti našel v isti gmajni tudi eno granato s premerom 42 cm, ki jo sedaj hranijo kot okras pri »Odpadu« v Solkanu.
NARAŠČAJOČA MOTORIZACIJA
V našem okraju je registriranih 5500 motornih vozil in okrog 1500 mo-pedistov. Vseh dvokoles je nekaj nad 50.000. Leta 1957 je bilo na Gorenjskem 1932 motornih vozil, leta 1958 že 2707, lani 3561, letos pa, kot smo že rekli, kar 5500, Te številke nam dovolj zgovorno pričajo, kako hitro raste število motornih vozil v našem okraju.
niso pozabili članov
kolektiva
Delavski, svet rudnika Kanižarlca se je na predzadnji seji spomnil tudi članov kolektiva, ki služijo vojaški rok. Vsem enajstim rudarjem-vo.ia-kom je poslal pozdravno pismo ter jim v njem opisal izpolnjevanje planskih nalog, potek investicijske izgradnje rudnika in življenje v rudniku oziroma kolektivu na sploh, vsakomur so poslali tudi nekaj cigaret in darilo v denarju, razen tega pa bodo redno prejemali tudi bilten podjetja »Belokranjski rudar«. Tako bodo tovariši tudi v času, ko nosijo vojaško suknjo, povezani z življenjem v kolektivu.
dajalno. Prostor so si že preskrbeli. Razen tega pa bodo seveda krompir prodajali tudi drugam, predvsem na Reko, ker računajo, da je letošnji pridelek ¡izredno bogat.
Zaprta cesta
Cesta od Postojne do Predjame preko Zagona je zaprta zaradi asfaltiranja. Končan je le odsek, ki veže Postojno s Pivko jamo.
Urejeni nasadi
Postojnčani in tudi turisti so zdaj zadovoljni z lepo urejenimi nasadi v mestu, Zavod za komunalno dejavnost je letos dobil kvalificiranega vrtnarja, ki svoj posel v redu opravlja ter tako mnogo prispeva k lepši podobi turističnega kraja. Pred dnevi so cvetlične nasade opremili še z napisi, da bi jih zavarovali pred morebitnimi skrunilci.
Nov javni organ ObLO
ObLO Sežana bo na prvi prihodnji seji razpravljal o ustanovitvi samostojnega zavoda, ki mu bo poverjena služba za zaposlovanje. S tem bo prenehala dosedanja posredovalnica za delo kot organizacijska enota uprave

lw
a t/
Naši izseljenci so se poslovili in spet odšli na svoje domove, ko so se po dolgih letih spet nagledali svojih domačih krajev in svojcev v stari domovini. Skupaj je bilo na obisku letos nad dva tisoč izseljencev — od teh okrog 600 iz ZDA, drugi pa iz Zahodne Evrope. Na sliki: Kompasov avtobus »počiva« na Autocommercovi servisni postaji v Kopru med izletom z izseljenci
AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV V KNEŽAKU
11. avgust, praznik AMZ in kmečki praznik, je že za nami. Nanj smo se prizadevno pripravili. Program se je začel z zborovanjem pred KZ Tone Tomšič v Knežaku ob 9. uri. Zbrane so z govorom pozdravili nekateri vodilni možje AMZ in KZ. Po nagovoru se je začel sprevod motoristov, mopedistov, traktorjev z raznimi priključki in kamionov skozi vasi Kne-žak, Koritnice in Bač ter Zagorje. Vozila so bila okrašena z zastavami
Pričakovali bi, da se bodo transportna podjetja vključno z železnico dobro pripravila na turistično sezono. Mnogo je bilo že pisanega o ustrežljivosti našega osebja na avtobusih in železnicah. Mnogo dobrega, mnogo pa tudi slabega, ki prav gotovo ne dela časti jugoslovanskemu turizmu.
Dne 25. avgusta 1960 sem se vračal iz službe. Kolega me je prosil, naj mu kupim železniško vozovnico od Postojne do Pivke. Prišel sem na kolodvorsko postajo in se napotil proti blagajni. Blagajna je bila odprta, toda blagajničarke ni bilo nikjer. Čakanju so se pridružili še drugi potniki in dokaj glasno izražali svoje nezadovoljstvo, ker ni bilo blagajničarke. Končno je po 22 minutah prišla. Zahteval sem vozovnico do Pivke in hotel plačati s stodinarskim bankovcem.
»Nimam drobiža, pojdite menjat!« mi osorno odgovori in mi porine denar nazaj. Pred blagajno ni noben napis označeval, da morajo potniki
pripraviti drobiž, vendar sem stopil do trafike in menjal ter nato plačal vozovnico z drobnim denarjem.
»Tako, vidite, tako je prav,« me je pohvalila blagajničarka. Pripomnil sem, da pravzaprav ni naloga potnikov, da skrbe za drobiž, ampak ga mora sama dovolj pripraviti. Tedaj pa so je njena dobra volja v hipu sprevrgla v jezo in me pričela obkladati z zelo neprimernimi in žaljivimi izrazi. Hitro sem se odmaknil od blagajne; usedel sem se na klop in začel razmišljati:
»Draga vljudnost do potnikov, kaj so naredili s teboj. Zaprli so te v hram, ki je zakopan štirideset lclafter globoko. Zaprli so te, kakor so zaprli hlapcu Jerneju pot do njegove pravice.«
In sem še dalje premišljeval: »Kaj bi se zgodilo, če bi prišel tujec in ne bi imel drobiža, pa bi plačal s tisočakom (jaz sem s stotakom!). Ali bi tudi njega tako nadrla?«
Hotel sem jo vprašat, toda nisem se upal. MARIO CANTARUTTI
in parolami. Popoldne je bilo tekmovanje v spoznavanju kmetijstva iz panog travništva, živinoreje in poljedelstva. Nekateri mladinci so se pomerili v šahu. Posebno navdušenje pa je bilo nad kolesarskimi dirkami. Pri vseh tekmovanjih so bile podeljene bogate nagrade za prvo in drugo mesto. Rezultati so bili zelo dobri. Zvečer pa je AMZ priredil prosto zabavo.
V nedeljo, 28. t. m., so se mladinke in mladinci, člani AMZ, v velikem številu udeležili delovne akcije, ki jo je organiziral kmetijski obrat KZ Tone Tomšič v Knežaku. Posebno prizadevni člani bodo na prvem sestanku pohvaljeni in teh ne bo ravno malo.
AMZ si je tako s svojim praznikom in uspešno delovno akcijo obogatil svojo blagajno. S pomočjo KZ bo aktiv v bližnji bodočnosti organiziral poučno in zabavno ekskurzijo za svoje člane ob istrski obali. T. T.
»SLOVENSKI JADRAN«
v vsako primorsko hišo
Nova cisterna za gasilce
Gasilsko društvo v Ilirski Bistrici je dobilo novo avtocistemo domače izdelave (TAM). Za il skobistriške gasilce jo je na| vila okrajna gasilska zveza Kopru iz sklada za gasilstvo. Cisterna je bila na tem področju nujno potrebna, ker je v ilirsko-bistriški občini več vasi, v katerih nimajo vode za gašenje ¡morebitnih požarov. Razen tega pa bo še posebno prišla prav pni morebitnih gozdnih požarih.
Nova izletniška točka
Postojnčani so veliki ljubitelji narave. Vsako nedeljo odidejo iz mesta na deželo, tako da je ob nedeljah Postojna precej mrtva. V zadnjem času so dobili novo izletniško točko. Lepo urejeno gostišče sredi gozda pri Pivki jami privabi mnogo skupin dz mesta. Posebej še sedaj, ko je s Pivko jamo povezana avtobusna proga na kolodvor mimo Postojnske jame.
Nista bila kriva voznika
V 22. številki našega lista s: objavili vest o hudi prometni nesreči na križišču ceste v bližini železniškega prelaza pri Tovarni lesovinskih plošč v Ilirski Bistrici. Preiskava je zdaj zaključena in je ugotovila, da nihče izmed obeh voznikov ni zakrivil nesreče, marveč je ta nastala zaradi višje sile. Zato tudi proti nikomur ni bil uveden kazenski postopek, zadeva pa odložena ad aeta.
Svetovno šahovsko prvenstvo gluhih
V soboto je prispel v Portorož ožji odbor, ki pripravlja II. svetovno prvenstvo gluhih v šahu. Tekmovanje bo v prostorih »Ljudskega doma« v Portorožu od 4. do 16. septembra. Prijavljeno je večje število udeležencev iz 22 držav. Tekmovanje organizira Zveza gluhih Jugoslavije.
sprehajalCevizapiski
Nekaj o manjvrednostnem kompleksu
Aktualna parodija na filozofsko teorijo z vidika sprehajalca, ki zaide v naše gostinske lokale
Pravijo, da kultura povzroča degeneracijo. Kdor tega ne veruje, naj vzame v roko knjigo o zgodovini, pa bo brž spoznal, da so postali mnogi narodi prav na višku kulture nesposobni za obrambo pred zdravimi barbari. Kultura je namreč tisto, kar člo-

V okviru akcije za dvig prometne discipline sem večkrat slišal prigovore, češ da odvzem krvi pri šoferju ali drugem, če gre za sum o prl-pitem stanju, ni obvezen in da lahko šofer tak odvzem odkloni. Pri tem nekateri celo govore, da je to le samovolja organov za notranje zadeve, ki ni nikjer zakonito urejena.
Kako je s tem?
Pri prometnih nezgodah so pač organi za notranje zadeve (miličniki sploh in posebej nezgodna komisija) navadno prvi strokovnjaki, ki zbere-
jo v okviru svojih splošnih zakonitih pooblastil predvsem tiste dokaze, ki s časom zbledijo ali zginejo. Med take vsekakor spada ugotavljanje, ali je šofer bil »pijan« ali ne. Razumljivo je, da je marsikdo močno zainte-reserina na tem, da mu kri ne bi bila vzeta, a drugi spet na tem, da bi jim bila ali da bi šoferju bil vzet vzorec krvi. V poštev pride seveda tudi vsakdo drug, torej kolesar, vprežni voznik, pešec itd. Glede odvzema krvi navajam 2. odst. 247, čl. zakona o kazenskem postopku, ki se glasi dobesedno;

¡S

■'X ,>■ ■ '.v.v: -L .
..	. .-M ¿



M




i' *>.v<

it-
mi
fi3f
Sitfii
■-S*-:'*:
; - ' ■ ' ..'M
BÉiÉi
"--V:,
•vt
ifk ^tiMš
Malo pozno, toda vendarle, so tudi letos nastopili »pasji dnevi« in vroče pozno-avgustovsko sonce ni po moči nič zaostajalo za julijskim v najbolj jasnih dnevih. Vročina je prisilila tudi otroke na Krasu, da so si poiskali ohladitve v vaških kalih. Se najbolj so prišli na svoj račun v Petrinjah, kjer imajo ob glavni cesti veliko inlakužo (na sliki)
»ODVZEM KRVI IN DRUGA ZDRAVNIŠKA DEJANJA. KI SE PO PRAVILIH ZDRAVNIŠKE ZNANOSTI OPRAVIJO ZAKADI ANALIZE IN UGOTOVITVE DRUGIH DEJSTEV, KI SO POMEMBNA ZA KAZENSKI POSTOPEK, SE SMEJO OPRAVITI TUDI BREZ PRIVOLJENJA TISTEGA, KI SE PREGLEDA, razen če bi zaradi tega nastala kakšna škoda za njegovo zdravje.«
Jasno je torej, da odreditev odvzema krvi nI nilcaka samovolja organov za notranje zadeve, temveč v izkazanih primerih njihova dolžnost. Menim celo, da bi morali v primerih, ko pride ponesrečenec v bolnišnico, tamkaj redno odvzeti vzorec krvi, četudi ni odredbe preiskovalnega organa, Vem pa, da se zgodi, da vzorec ni bil odvzet, ponesrečeni voznik pa trdi, da je bil absolutno trezen, čeprav dejanja in priče govore nasprotno.
Pri tem še omenjam, da mora biti vsakemu vozniku znano, da alkohol vpliva na sposobnost varno voziti motorno vozilo. Ce se torej ob tej zavesti ali pa, ko bi se mogel tega zavedati, voznik vseeno opije, pač nima izgovora, češ da je nezgoda nastala pod vplivom rflkohola in da on sam sicer tega ne bi napravil. Pijanost se lahko upošteva le kot obremenilna, nikakor pa ne kot olajševalna okolnost. Opozarjam na 3. odst. 6. čl, KZ, ki pravi:
»Storilec je kazensko odgovoren, če si je z uporabo alkohola ali kako drugače sam povzročil duševno motnjo, čeprav se je zavedal ali bi se bil moral ali mogel zavedati, da lahko v takem stanju stori kaznivo dejanje.«
Kdor ima opraviti z nevarnim orodjem ali orožjem ali z motornim vozilom, ta se mora, še najbolj pa zaradi tega, ker ima poseben izpit za to, zavedati, da je uživanje alkohola v zvezi z uporabo tega sredstva nevarno.
Ker se nezgode zaradi alkohola stopnjujejo, bo treba temu posvetiti vso pozornost.	Cafl
veka omejuje kakor jarem bika, sedlo svinjo in krona osla. Jemlje mu lastno- voljo in ga po Freudovi ^psihoanalitični teoriji vodi do manjvrednostnega kompleksa.
Vse preveč nas je že tako hudo kulturnih, da si celó v gostinskih lokalih ne upamo počenjati, kar bi se nam zahotelo. Tako n. pr* hlapčevsko ponižno poprosimo človeka, ki že sedi pri mizi, če smemo prisesti ali če smemo vzeti stol in ga odnesti k drugi mizi. Če pa že prisedemo, pokažemo svoj manjvrednostni kompleks s tem, da pozdravimo in odzdravimo. Ne upamo si pljuvati po tleh, ne upamo si odmetavati križem-kražem cigaretnih ogorkov in vsega ostalega, kar nam je po žepih odveč. Ne upamo se hrabro prerekati z natakarji in gladiti natakaric po vabljivih o^rogíssag. nah. Ne upamo si kruleče prepWB vati. Skratka: celó umazanih roTP^ si ne tipamo brisati v namizne prte, ki so brez tega nepotrebni.
Če bi bili vsi taki, bi bil to dokaz, da je napravila kultura iz nas ljudi z manjvrednostnim kompleksom ali kratko in malo zajce. Na srečo pa je med nami še znatno število takih, ki jih kultura še ni tako hudo oplazila, da bi kronično 'bolehali za manjvrednostnim kompleksom. Ves navdušen jih zato opazujem, kako zdravo uveljavljajo svojo individualno voljo. K mizam priseda-jo brez klečeplaznih prošenj, stole jemljejo kar izpod tebe in počno kratko in malo vse tisto, česar si mi z manjvrednostnim kompleksom ne upamo.
S ponosom |SÍ trato lob takih trenutkih pravim: »Glej, ti, za kuiVturo in •manjvrednostnim kompleksom kronično bolehajoči slabič, to so tvoji še barbarskaff*& zdravi rojaki in najsvetlejše po^y roštvo, da naš narod še ne bo postal »podlaga tujčevi peti«. Mogoče je celó, da bo kdaj podjarmil kako kulturno ljudstvo na Marsu.	R- R-
KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA KULTURA PROSVETA * ECULTURA PROSVETA -k KULTURA PROSVETA * KULTURA
LETOŠNJI ŠOLSKI VOZEL V KOPRU
o v preteklem šolskem letu je bilo v koprskem okraju skupno 140 osnovnih, srednjih, strokovnih in posebnih šol s skupno 17.457 učenci. Vse šole so imele 732 stalnih učnih moči. Kazen teh je delovalo v našem okraju G glasbenih šol s skupnim številom 622 gojencev in 25 rednih predavateljev, medtem ko je v devetih dijaških domovih stanovalo okrog 1.110 gojencev.
o v šolskem letu 1953/60 šolska mreža ni bila bistveno spremenjena, pač pa je uspelo usmeriti večino učencev iz višjih razredov nižeorga-niziranih šol v popolno razvite osnovne šole. Taka organizacijska struktura zagotavlja otrokom ob prehodu na šole druge stopnje solidno znanje, kar velja zlasti za vajenske šole.
o Relativno najboljše uspehe so imele v minulem šolskem letu šole s praktičnim poukom. Na piranski Ribiški šoli, na novo ustanovljeni šoli za gozdarske delavce v Postojni in na Šiviljski šoli v Ilirski Bistrici je bil uspeh ob zaključku šolskega leta 100-odstoten. Ze v letošnjem šolskem letu bodo začeli z reorganizacijo strokovnega šolstva v skladu z resolucijo ZIS o izobraževanju strokovnih kadrov. Sem sodi tudi naloga o višjem strokovnem izpopolnjevanju kadrov. Za oboje je pristojen Zavod za prosvetno-pedagoško službo pri OLO Koper. V pojasnilo: bivše Tajništvo za prosveto in kulturo pri OLO Koper je razdeljeno na dva odseka
Za sodobnejše
V torek je trgovsko podjetje Soča odprlo v Čevljarski ulici v Kopru v nekdanjih prostorih lekarne sodobno urejeno poslovalnico. S tem je to podjetje začelo vsklajevati zahteve hitrega gospodarskega razvoja mesta ter njenih prebivalcev in sodobnejšega načina posredovanja blaga potrošnikom. Soča je v novih
— na že omenjeni zavod in na odsek za šolstvo.
o Ker smo o šolski reformi in njenih ciljih že večkrat pisali, samo potrditev že znanih izsledkov: z novo vsebino učnega programa in vzporedno z novimi oblikami učno-vzgojne-ga dela smo vnesli v naše šolstvo dejansko povsem nove oblike in izboljšane metode dela, ki zagotavljajo otroku ob vsestranskem razvijanju in oblikovanju sposobnosti ter nagnjenj pravilno usmeritev in uspešno
V Ljubljani je v nedeljo umrl 82-letni slovenski skladatelj in član slovenske Akademije znanosti in umetnosti Anton Lajovic. Gimnazijo je ■študiral v Ljubljani, na Dunaju pa pravno fakulteto in konservatorij.
Lajovic je pisal vokalne kompozicije, pri čemer se je v glavnem naslanjal na elemente slovenske folklore, ter tudi daljša orkestralna dela. Napisal je več zborov, dvo- in trospevov ter samospeve, ki se odlikujejo po klenosti in izredni glasbeni dognanosti.
prostorih uredila prodajalno perila in tekstila, v sedanji manu-fakturni trgovini v Čevljarski ulici bo prodajalna električnega materiala, medtem ko bo v elek-tro-trgovini prodajalna z oblačili ter perilom za otroke.
ii izmenah
izbiro poklica. Omeniti velja predvsem svobodno aktivnosti, ki so dobile v minulem šolskem letu močan vzgojni in izobraževalni poudarek.
Ne samo dotok novih učencev v prve razrede osemletk, predvsem uresničevanje načel reformirane šole z ustanavljanjem popolno razvitih osnovnih šol v občinskih središčih ter nagel gospodarski razvoj občinskih centrov sta glavna vzroka, da so bodo letos morali v Kopru, Postojni, Pivki, Hrpeljah in Izoli spoprijeti z nič kaj prijetno nalogo: kako rešiti vprašanje šolskega prostora? Sicer so povsod preuredili vse razpoložljive prostore — kabinete itd. — v učilnice, vendar se kljub temu v omenjenih krajih ne bodo mogli izogniti pouka v treh izmenah. Predvidevajo, da bo zaradi tega prizadetih 17 učilnic z 51 oddelki.
Tudi vprašanje kadrov še ni povsod v celoti rešeno, vendar upajo, da bodo s spretno kadrovsko politiko znali pristojni činitelji tudi to vrzel zamašiti. Sicer pa je vprašanje prosvetnega kadra problem v državnem merilu in je znano, da so nekateri okraji zaradi tega še bolj prizadeti.
IN UČNE KNJIGE . . .
Vprašanju učbenikov, posebno tistih priročnikov, ki po svoji ožji strokovnosti ne pridejo v poštev za tisk zaradi nizke naklade, se je tudi letos pridružil že znani problem okrog nabave šolskih knjig. Naše knjigarne in papirnice so resda iz leta v leto bolje založene s šolskim materialom in učenci že lep čas pred začetkom pouka oblegajo trgovine s temi predmeti. Težava je le v tem, ker dobijo učenci natančna navodila, katere knjige in druge šolske potrebščine naj si nabavijo, šele ob prvem srečanju s svojimi učitelji. Menimo, da bi bilo prav, če bi dobili učenci in dijaki te napotke že ob zaključku šolskega leta — seveda, če lahko sploh govorimo o stalnosti in trajnejši veljavnosti šolskih knjig na splošno.	(bb)
Ženske plašče, kostume in obleke letošnje jesenske mode karakterizi-rajo veliki gumbi ob strani. Rokavi pa so kimono in nikoli ne sežejo do zapestja. Oglejte si sliko
NASA SODOBNOST, štev. 8—9
DANILO LOKAR: Pogozdovanje Krasa — ALOJZ GRADNIX: Poslednja želja — BRATKO KREFT: Marx in Engels o besih — TONE PAVCEK-KAJETAN KOVIC: Prevodi iz novejše ruske poezije — KARI GORCA-NEC: Lok in tetiva I — JANEZ MENART: Requiem — EUGENE IONE-SCO: Nosorog — NIKO GRAFENAUER: Sedem pesmi — J. D, SALINGER: Slovo od šole — A. GRADNIK: Listi iz male furlanske lirike — DUŠAN KERMAVNER: Ludwik Cum- -plovicz in Slovenci I. — OBRAZI — SREČANJA — RAZGLEDI — GLOSE IN KOMENTARJI — POLEMIKA — MED KNJIGAMI — GLEDALIŠČE — GLASBA.
RODNA GRUDA
CAMILLUS ZARNIK: Globoko smo ganjeni, da zopet stojimo na svobodni jugoslovanski zemlji — Predstavniki SNPJ pri predsedniku Ljudske skupščine LRS Mihi Marinku — Večno živ bo spomin nanje, ki so padli za svobodo — Predsednik slovenske vlade na proslavi 150-letnice republike Argentine — INA SLO-KAN: Bratje in sestre iz prekomor-skih dežel med nami — VERA VA-LENCI: Junija 19G0 na Vršiču 1511 m visoko — Slavnostni banket SNPJ — INA: PIKNIK v Polhovem Gradcu
—	JAK.: Med rojaki v Belgiji in Ho-landiji — Le ena se tebi je želja spolnila . . . Umrl je na obisku v domovini — ALBIN SIBRET: Smrtna nesreča rojaka v Holandiji — C.; V Fomurju so odprli' moderno vinsko klet — T. B.: Mlada industrija v Slovenskem Primorju se lepo razvija — Zagorje je dobilo nov delavski dom
—	Ob prazniku rudarjev 3. juliju: Rudarska — TOMO BREJC: Narodni običaji na Cerkljanskem ob košnji — LOJZE" KRAKAR: Semiška pesem — OTON ZUPANČIČ: Girl of Bela krajina — CV. A, K.: Federacija društev SNPJ — Slovenski filmi v Kanadi — INA SLOKAR: Petje mi pomeni vse — Po domači deželi — CV. A. K.: Nove jugoslovanske priložnostne znamke — SE.: Jugoslovanski film Deveti krog — Kulturni zapiski
—	CVETKO GOLAR: Pesem o kosu
—	JOŽE SMIT: Na naših tleh —

Pearl S. Buck: Zgodbice za otroke.
V Cicibanovi knjižnici Mladinske založbe je izšlo te dni delo znane ameriške pisateljice s preprostim naslovom Zgodbice za otroke. Pisateljica pripoveduje o petih otrocih, ki se srečujejo z najhujšimi nalogami v sebi in izven sebe. Morajo se spoprijemati s skrivnostmi sonca in dežja, dneva in noči, lune in zvezd, poletja in zime. To so prihodnji učenjaki, zato morajo biti v sebi urejeni in čisti, ne sprti med seboj, če hočejo,' da bo v življenju lepo. — Delo je prevedel Janko Moder.
Hrvaške pravljice. V zbirki najlepših pravljic in pripovedk, ki jih izdaja Mladinska knjiga v svoji zbirki Zlata ptica, je izšlo okoli 70 hrvaških pravljic. Te pravljice je desetletja zbirala in zapisovala med ljudstvom vrsta zbiralcev. Pravljice, ki jih je bil zbral in zapisal Balint Vujkov, je prevedel Cvetko Zagorski.
Milutln Vujovič: Srečanja v vojni. Založba Borec je pripravila kot šesto knjigo v svoji zbirki »Posamezna dokumentarna dela slovenskih in drugih pisateljev« memoarsko delo M. Vujoviča. »Srečanja v vojni« so nastala po pisateljevih dnevniških zapiskih, ki jih je bil pisal domala med vso vojno. Vujovičeva pripoved se pričenja z zlomom stare Jugoslavije in končuje z junaškim umikom črnogorskih partizanov preko zasnežene Črne gore v Bosno in Hercegovino. Vrednost dela pa zvečuje neposredna izpoved in živo pripovedovanje- — Delo je poslovenil Jože Zupančič.
A. Roothaert: Vlimmen contra I'limmen. v zbirki Mladinske založbe »Levstikov hram« je izšla te dni 1'ruga knjiga trilogije Dr. Vlimmen, Drugi del nam kaže življenje in delo tega prikupnega brabantskega živino-zdravnika tik pred napadom nacistične Nemčije na Nizozemsko v zadnji. svetovni vojni. — Delo je prevedel Ludvik Mrzel,
Ela Poroči: Ptičke so odletele. Izdala Mladinska založba. Knjiga »Ptičke so odletele« ima nekaj zelo dragocenega. To je pisateljičin povsem samosvoj svet, ki je v tej zbirki zgodbic dobil svojo novo obliko, nov prijem, ki se kaže v lepi in domiselni fantastičnosti.
Venceslav Winkler: Kolesar Matej-ko. Izdala Mladinska založba. Nova Winklerjeva knjiga Kolesar Matejlco prinaša ozek izbor pravljic, ki jih je napisal pisatelj v daljšem razdobju -svojega ustvarjalnega dela. Avtorja označuje težnja po psihološkem orisu notranjih vzgibov, predanosti naši zemlji, njenim ljudem in njeni zgodovini. Knjigo je ilustrirala Cita Po-tokarjeva.
France Križanič: Križem po matematiki. V svoji knjižnici »Priroda in ljudje« je izdala Mladinska založba precej zajetno in nadvse zanimivo delo »Križem po matematiki«. Kaj je
ravzaprav matematika? Umetnost', pe bi ne bila matematikom umet-iiost, bi bila fizikom slab jezik in tehnikom slab stroj. Matematika je govorica tehnike, bodočnosti. Avtor jc skušal v svojem delu matematiko približati bralcu In otresti z nje predsodke, ki se je še vedno držijo. To mu jo v precejšnji meri tudi uspelo.
ŽENA m DOM ZDRAVSTVO SN VZGOJA i OTROK BN DRUŽINA ^r
Naslovna stran turistične revije Biseri Jugoslavije, ki jo izdaja Mariborska turistična zveza
Se vam je že pokvaril (seveda takrat, ko ste ga najbol potrebovali) električni likainik, kuhalnik, sesalec za prah, ali pa ste v stanovanju naredili kratek stik? Gotovo se vam je to že zgodilo. Iskali ste obrtnika, Hči bi vam napako hitro popravil, pa ga niste našli... Razodoli vam bomo skrivnost, kako lahko takšne nevšečnosti brez težav m takoj odpravite. Le pribtuhntite: servisi stanovanjskih skupnosti Koper vam bodo pomagali.
V Kidričevi uiici 12 posluje servis Šiviljska delavnica. Nastal je iz delavnice, ki jo je kot komunalni obrat ustanovila občina. Dne 1. aprila letos, ko je servis pričel poslovati, so bili v njem le
3 šivalni stroja, četrtega so kupili kmalu nato, enega pa še nameravajo. Mnoge gospodinje servis dobro poznajo in se ga rade poslužujejo. Sedem deklet, ki v njem delajo, vam bo hitro ustreglo in vam naredilo obleko tako, kakor želite. In še nekaj: mnogo ceneje kot v obrtnem obratu.
Tudi servis Tapetništva v Cankarjevi ulici 13 je naslednik opuščene obrtne delavnice. Mojster, ki v njem dela, je dal na razpolago nekaj svojega orodja, nekaj je dokupila stanovanjska skupnost (vsega za 40.000 din) in od 1. aprila letos že teče »proizvodnja«. Tam vam bodo obnovili oguljen naslanjač, ki ste ga že nameravali zavreči, preoblekli in
ZOFKA KVEDROVA:
(Odlomek iz knjige VELIKI IN MALI LJUDJE, ki je te dni izšla pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Uredila Erna Muser, ilustrirala Cita Potokar, oprema Jože Brumen)
predelali vam bodo žimnico, kavč ali divan .in naredili tudi kaj novega.
In še elektroservis. Ta domuje v Zupančičevi ulici 34. Tam vam bodo takoj popravili okvaro na električni napravi ali gospodinjskem stroj čku in tudi napako na električni napeljavi v stanovanju vam bo mojster rade volje popravil. Mimogrede boste prihranili nekaj stotakov ali celo »jurja«, saj so usluge v servisu zelo poceni. Stanovanjska skupnost bo kmalu dobila še enega električar-ja, ker bosta dva laže zadoščala naročilom. Tako slabih električnih napeljav v stavbah kot so prav v Kopru, menda ni nikjer. Kljub temu pa doslej še noben hišni svet ni naprosil servisa za ■popravilo, ..
»Jej:«
Vladoša ne sliši. Žlico drži v roki čudno pokonci, oči so se zamaknile v okno. Videti je: Vladoša razmišlja,
»Jej!« pravim še enkrat in jo dregnem.
Začudeno me pogleda, da jo motim, potem me vpraša resno in z velikim zanimanjem: »Ti, mama, zakaj pa so oblaki?«
»Zato, da dežuje,« odgovorim v naglici in silim: »Jej!«
Vladoša zaplči žlico v svojo mlečno kašo in jo pusti tam, zakaj zdaj jo zanima nekaj čisto drugega.
»In slišiš, mama, če bi ne bilo oblakov, bi ne deževalo?«
»Ne bi.«
»In bi se vse posušilo na svetu?«
»Jej!« ponovim odločno.
»Ali povej, mama, ali bi se posušilo ali se ne bi?«
»Da, posušilo bi se,« pravim žc živčno in ukazujem: »Jej!«
»O, saj vidiš, da jem,« odvrne Vlada in vzdigne žlico do ust, ali še v pravi čas se spomni: »Povej, mama, zakaj se pravi kaša je otroška paša?« Polna žlica omahne zopet na krožnik,
»Zato, ker je to najboljša jed za otroke, zato, ker so zdravi in rdeče-lični, če jedo kašo.«
»In če je mlečna?«
»So Se bolj rdeči.«
»Slišiš, mama ...«
»Molči in jej, če ne te bom zares!« ji povem na kratko in to pomaga. Vladoša j 6.
Pa že pred drugo žlico se zamisli: »Slišiš, mama, meni se pa zdi, da se
je kaša prismodila. Saj vem, Marka nič ne gleda. Kar pusti in potem se prismodi. Naj sama je, ko je prismojeno, kajne?«
»Nič ni prismojeno,« pravim, »jej!«
»Ce pa je. Na, pokusi!«
Res pokusim. »Zdaj mi je tega dosti,« pravim odločno. »Nič ni prismojeno.«
Vladoša poje drugo in tretjo žlico.
»Slišiš, mama, jaz res več ne morem, želodec me boli.«
»Jej!«
»Slabo mi je, mama!«
Zdaj mi je res že preveč. Vzamem žlico in ukazujem: »Odpri usta!«
Vladoša odpre usta, ali ves obraz se ji nakremži: »Ce mi je res slabo, strašno slabo.«
Iz oči ji kanejo dve, tri solze in Vladoša se že pripravlja na katastrofo... Ve: to jc do zdaj pri meni vedno pomagalo. Kadarkoli jc bila kakšna reč, ki ji ni bila posebno všeč, ji je bilo slabo. In da odkritosrčno povem: kadar je rekla, da ji je slabo, potem samo ne več prigovarjati! Le še enkrat je bilo treba reči: »Jej!« in že je bilo celo kosilo zunaj.
Tudi danes se pripravlja... A jaz sem pametnejša. Moji sosedi se je danes dopoldne nekaj zgodilo in od tega sem se tudi jaz nekaj naučila. . .
»O, slabo ti je, dušica?« pravim hinavsko. »Vladoška, siromaček, si bolna?! Kar hitro v posteljo! Marka! Marka! Tecite hitro v spalnico in pripravite Vladošlci posteljico, bolna je.«
»Oh, ne, mama, nisem bolna!« se prestraši Vlada, ko ji začnem odpenjati oblekico. »V resnici nisem bolna! In Karliček pride popoldne pome. Danes je veter, danes bomo spuščali zmaja.«
»Ce ti je pa slabo.«
»Nič več mi ni slabo, mama. Cisto dobro mi je.«
»Boš jedla kašo?«
»Oli, mama, želodec me pa res še malo boli.«
»Ampak, draga moja, če človeka boli želodec, mora v posteljo. Marka, pojdite k profesorjevim in rcci-te, naj Karlik ne hodi po Vladošo; da je bolna, recite.«
»Oli, mama, naj Marka ne hodi. Ko Ima Karlik novega zmaja! Tako velikega kakor sem jaz, je rekel včeraj. Stric mu ga je naredil in strašno visoko pojde .. .«
»Boš jedla kašo?«
»Bom, mama.«
In Vlada je kašo. Junaško jo je in pri vsaki žlici me zmagoslavno pogleda. »Vidiš, mama, nič več mi ni slabo. In tudi Jaroslav pojde z nami. On si jc kupil amerikanskega zmaja. Ali veš, kakšen je ameriltanski zmaj?«
»Nc vem.«
»O, pravijo, da grozno visoko leta. Da se niti no vidi. In kakor škatla je, na ta način. Ali moram pojesti cel krožnik?«
»Cel krožnik.« Ko je Karlik prišel ponjo, je mlečna kaša izginila s krožnika.
Cesarju, kar je njegovo
V tistih prostorih osnovne šole Štanjel, ki jih je doslej koristilo podjetje Preskrba Sežana za trgovino in priročno skladišče, bodo uredili novo učilnico in šolsko delavnico, Razen tega bodo uredili tudi mlečno kuhinjo in sanitarije. Vsi ti prostori so nujno potrebni za nadaljnji nemoten razvoj osnovne šole. Trgovino Preskrba bodo preselili v drugo zgradbo.
Uprava osnovne šole Janka Premrla Vojka v Kopru sporoča, da bo vpisovanje v oddelke za odrasle od 1. do 15. septembra v pisarni šole.
* « *
Ravnateljstvo Glasbene šole v Kopru sporoča, da bo vpisovanje za vse oddelke od 1. do 3, septembra 1960. Vpisovanje bo v pisarni Glasbene šole od 9. do 12. in od 16. do 18. ure dnevno.
Ekonomska srednja šola v Kopru obvešča, da se začne pouk 12. septembra 1960. Vpisi bodo do 10. septembra 1960 od 9. do 11. ure.
Ravnatelj

V zadnjih dneh so bili žrtve prometnih nezgod v glavnem motoristi in so Štiri odpeljali v bolnišnico zaradi hudih poškodb. Damjanu Hra-barju se je pri Belem križu nad Portorožem pokvarilo zadnje kolo in je obležat na cesti hudo poškodovan. Nič več sreče niso imeli Peter Pa-picco iz Trsta, ki je pri Dekanih zaradi vinjenosti padel z motorjem v jarek, dalje Videmčan Armando Del-col, ki je v bližini Markovščine neprevidno vozil skozi slabo pregleden ovinek in zdrsnil z motorjem s ceste, a Tržačan Vitorio Suban je na vožnji med Vremami in Ribnico zadel v obcestno drevo.
Verjetno utrujenost pa je povzročila, da se je v petek, nekaj minut pred tretjo uro po polnoči, zaletel v drevo med Hrušcvjem In Postojno Aleksander Hrvatin iz Izole, ko je z osebnim avtomobilom že prehitel tovornega. Neprevidnost je bila tudi posledica nesreče med Pivko in Ilirsko Bistrico. kjer je Vladimir Ločniškar iz Kranja zavozil s ceste, vendar brez hujših posledic. Največ sreče pa je imel Rečan Nikola Sarinič, ko je vozil z osebnim avtomobilom mimo Zadružnega doma v Bertokih, da je le z manjšo materialno škodo zaključil nevarno drsenje s ccstc, ko je počila desna sprednja pnevmatika njegovega vozila.
obveščamo vse interesente,
ki se želijo naroČiti na inozemske Časopise
IN revije ZA leto 1961, da sprejemamo naročila do 15. septembra 19G0, za italijanske časopise pa do 1. novembra 1960.
Naročite lahko knjige iz vseh držav.
naroČila sprejema: Czp primorski tisk koper,
časopisni oddelek, Koper, Cankarjeva 1, telefon 291
Trgovsko podjetje »TOBAK« v Kopru sprejme v uk za galanterijsko stroko dve vajenki ali dva vajenca.
Eno učno delovno mesto je predvideno v prodajni enoti podjetja v Piranu, drugo pa v prodajni enoti v Portorožu.
Prošnje dostavite upravi podjetja »Tobak« v Kopru.
KMETIJSKI KOMBINAT KOPER razpisuje naslednja delovna mesta:
KNJIGOVODJO za osnovna sredstva KNJIGOVODJO — pomožno moč za obratovno
knjigovodstvo PISARNIŠKO MOČ — stenodaktilografinjo
Pogoji: strokovna usposobljenost — Nastop službe takoj ali kasneje; — Plača po dogovoru
KMETIJSKI KOMBINAT KOPER
Gradbeno podjetje »1. M A J« Koper nudi stalno zaposlitev za naslednja prosta delovna mesta v upravi podjetja:
1.	TEHNIČNEGA POMOČNIKA DIREKTORJA
2.	SEKRETARJA
3.	ANALITIKA
4.	KALKULANTA
5.	DVA SEKTORSKA TEHNIKA (lahko pripravnika)
6.	DAKTILOGRAFA II. razreda
Za delovno mesto pod 1. je potrebna fakultetna izobrazba z najmanj 5 leti prakse ali gradbena srednja šola z 10-letno, prakso.
Ista šolska izobrazba, toda s primerno prakso, je potrebna za delovna mesta pod 2, 3 in 4. Za delovno mesto pod 5 je potrebna končana gradbena srednja šola s primerno prakso ali brez nje, za delovno mesto pod 6 pa nižja strokovna izobrazba. Nastop službe je možen takoj, plača po tarifnem pravilniku podjetja.
Pismene ponudbe z navedbo šolske izobrazbe in dosedanjega službovanja pošljite na naslov GP »1. MAJ« Koper do 10. septembra 1960
Uporabite jo pri kuhi zele njavne juhe, enolončnice (mi-neštre), omak in prikuli
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
razpisuje naslednja delovna mesta:
STENODAKTILOGRAFKE DAKTILOGRAFKE
Prednost imajo uslužbenke s prakso in stanovanjem v Piranu
Kmetijski zavotl Koper obvešča vse lastnike oljčnih nasadov, da se je na našem področju pojavila oljčna muha, hud škodljivec, ki navadno uniči 30 odstotkov pridelka oljk.
Ker letos pričakujemo rekordno letino oljk, t. j. prvo po pozebi, priporočamo vsem prizadetim, da pravočasno preprečijo škodo ter poškropijo oljčne nasade najpozneje do 10. septembra z naslednjimi zaščitnimi sredstvi: Rogor v koncentraciji 0,3 •/•, to je 3 dl na 100 litrov vode, ali pa Diazinon v prav takšni koncentraciji. Ta zaščitna sredstva so učinkovita proti sami muhi in ličinkam. Stroški škropljenja za 1 drevo znašajo 10 din in se 5-krat povrnejo s samim pridelkom. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da dobimo vse oljke nečrvive ter je tudi olje čisto in užitno. Nasprotno pa je olje iz črvivili plodov zelo slabe kakovosti zaradi iztrebkov ličink oljčne muhe, plesni, ki se naseli v črvivih plodovih; zaradi ličink, ki so ob prešanju oljk ostale v plodovih, pa ima olje tudi zoprn duh.
Nekatere kmetijske zadruge bodo organizirale kolektivno zatiranje. Tako bo ekipa KZ Lucija opravila škropljenje v Gorgu, Padni in Jerneju, KZ Šmarje pa v Krkavčah.
¿»riporočamo ostalim KZ, da tudi na svojem področju organizirajo skupno zatiranje oljčne muhe. Za podrobnejše nasvete se obrnite na Kmetijski zavod Koper, telefon 2-1S, ali pa na področno KZ.
ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje na Vrhniki za stanovanje v Kopru ali Izoli. Ponudbe na oglasni oddelek.
ZAMENJAM enosobno komfortno stanovanje v Kopru za dvosobno stanovanje na Vrhniki. Ponudbe na oglasni oddelek.
ZAMENJAM enosobno stanovanje v Kopru za dvosobno v Kopru. Naslov v oglasnem oddelku.
DOBRO OHRANJENO otroško kolo kupim. Naslov v oglasnem oddelku.
OB PRIHODU V TRST ne pozabite obiskati dobro znano trgovino Časa DELLTMPERME-ABILE V ULICI S. NICOLO
22. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnih plaščev, vse vrste vetrnih jopičev, bund, dežnikov itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naši trgovini. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi poseben popust
Tovarišu Jožetu SIMONClCU iskreno čestitajo k njegovemu 67. rojstnemu dnevu njegovi sodclavci — grafiki CZP »Primorski tisk«!
NEDELJA, •!. septembra: 8.00 Domače novice — 8.05 Kmetijska oddaja: Pred letošnjo trgatvijo — Koprska KZ ustanavlja perutninarsko farmo — Izkušnje drugih — 8.30 Za dobro jutro vam bodo zaigrali in zapeli ... — 9.00 Nedeljska reportaža: Po poteh goriške fronte — 9.15 Zabavni zvoki — 9.45 Pojeta Eddie Fisher, Caterina Valente in Ed Town-sed — 13.30 Sosedni kraji in liudje
—	14.00 Glasba po željah — 15.00 Poročila — 15.10 Poje Slovenski oktet
—	15.30 Igrajo veliki revijski orkestri.
VSAK DAN jc ob 7.15 in 7.40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.30 Poročila. Poročila so še ob 13.30 in 15.00, ob 15.10 je Zabavna glasba, vmes reklame, ob 13.40 so vsak dan Kme-tijskl nasveti.
PONEDELJEK, 5. septembra: 13.45 V ritmu z raznimi ansambli in orkestri — 14.00 S popevkami doma in na tujem — 14.3u Športni pregled
—	14.40 V svetu filmskih melodij z orkestrom Percy Faith. — 15.30 Slovenske narodne pojo Gorenjski kvintet, Ženski kvintet, Kvartet harijskih bratov, zbor iz Barkovelj, zbor Primorskih študentov iz Do-rnberka.
TOREK, 6. septembra: 13.45 Odlomki iz oper — 14.30 Sola in življenje — 14.50 Glasbena medigra — 15.30 Melodije iz filmov.
SREDA, 7. septembra: 13.45 Zabavala vas bosta Winifred Atwell s svojim klavirjem in trio Hotcha --14.00 Iz operetnega sveta — 14.30 Kulturni zapiski — 14.40 Kvintet Jožeta Krežeta — 15.30 20 minut z domačimi pevci — 15.50 Zabavni ritmi s pianistom Rene Touzctom.
ČETRTEK, 8. septembra: 13.45 Wald-teuflovc melodije v izvedbi orkestra Roberta Stolza — 14.00 Glasba po željah — 15.30 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev.
PETEK, 9. septembra: 13.45 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Domače aktualnosti — 14.40 Poje zbor Donskih Kozakov — 15.30 Od melodije do melodije z orkestri Franck Chakesfield, David Rose in Robert Farnon.
SOBOTA, 10. septembra: 13.45 Domači napevi — 14.30 Primorski tednik
—	14.45 Igra pianist George Libera-ce s svojim orkestrom — 15.30 Pojoči horizont juga — cowboyske in črnske duhovne pesmi izvaja zbor Norman Luboff.
KOPER, 2., 3. in 4. septembra: ameriški barvni CS film DEŽEVJE PRIHAJA; 5. in 0, septembra ameriški VV film OSAMLJENI ČLOVEK; 7. in 8. septembra francoski barvni film 2ENA IN NJEGOVA IGRAČKA,
PIRAN, 2, septembra: Garibaldl: madžarski film DVOJE PRIZNANJ, Letni kino: francoski barvni CS film LJUBIMCI: 3. septembra Ga-ribaldi: francoski barvni VV film NJENO ŽIVLJENJE — Letni kino: ameriški film OBTOŽEN PO KRIVEM; 4. septembra: Garibaldi: ameriški film OBTOŽEN PO KRIVEM, Letni kino: francoski barvni CS film NJENO ŽIVLJENJE; 5. septembra Garibaldi: ameriški barvni CS film ZLOMLJENA ZVEZDA, Letni kino: francoski barvni CS film NJENO ŽIVLJENJE.
PORTOROŽ, 2. septembra: italijanski film FORTUNELLA; 3. septembra: madžarski film DVOJE PRIZNANJ; 4. septembra: francoski barvni CS film LJUBIMCI; 5. septembra: ameriški film OBTOŽEN PO KRIVEM.
ŠMARJE, 3. septembra; OBRAČUN V TABLE ROCIvU — ameriški barvni CS film; 4. septembra: ameriški barvni dokumentarni film ZEMLJA IN OBIČAJI; 7. septembra češki film KRAKATIT.
IZOLA, 2. septembra: italijanski film POVRATEK V ŽIVLJENJE; 3.in 4.
septembra italijanski film IZZIVANJE; 5. in ti. septembra ameriški barvni CS film OBRAČUN V TABLE ROCKU; 7. In 8. septembra ameriški VV film OSAMLJENI ČLOVEK.
ŠKOFIJE, 3. septembra: ameriški dokumentarni film ZEMLJA IN OBIČAJI; 4. septembra ameriški barvni CS film OBRAČUN V TABLE RC CKU; 8. septembra: češki filnl KRAKATIT.
SEŽANA, 2. septembra japonski film ULICA SRAMU; 3. In 4. septembra ameriški film ROJENA JE ZVEZDA; 6. in 7. septembra francoski film PRIMER DR. LAURENTA; 8. septembra: jugoslovanski film PET MINUT RAJA.
POSTOJNA, 2., 3. in 4. septembra italijanski barvni CS film RIMSKE ZGODBE; 6. in 7. septembra ameriški barvni VV film POPLAVA STRAHU; 8. septembra jugoslovanski film DEVETI KROG.
PIVKA, 3. in 4. septembra japonski film LJUDJE TORPEDA; 7. in 8. septembra francoski film TO JE CAS MORILCEV.
TTfT

P/l »BIIIAC« je na poti v Emden,
kamor prispe 6. septembra M/l »BLED« je v New Yorku, od koder odpluje 9. septembra za Koper
M/I »BOHINJ« je v rednem popravilu
M/l »BOVEC« jc 27. avgusta priplula v Neapelj, nato pa nadaljuje v^. Koper in na Reko, od koder spet odplula za New York septembra P/I »DUBROVNIK« je 29. avgusta priplula v Arhangelsk, kjer razklada
M/l »GORANKA« je 27. avgusta odplula iz Jokohame na Japonskem preko Pacifika v San Francisco V ZDA
M/l »GORENJSKA« jc 1. septembra priplula z Ilcke v Aleksandrijo, kjer manipulira s tovorom M/l »KOROTAN« je 1. septembra odplula iz Trsta za New York, kamor pripelje tovor 1C. septembra P/l »LJUBLJANA« je 27. avgusta priplula v Zdanov, kjer razklada M/l »MARTIN KRPAN« je na poti v Aleksandrijo, kamor prispe 3. septembra M/l »PIRAN« je 30. avgusta priplula
v Trst, kjer kompletira tovor P/l »POHORJE« Je 24. avgusta priplula v Tvnedock, kjer razklada P/l »ROG« je 21. avgusta odplula z
Ilcke na Vzhod JI/1 »TRBOVLJE« je 24. avgusta odplula iz Benetk za Hampton Roads
P/l »ZELENC.ORA« je 29. avgusta priplula v Pločc, kjer naklada tovor
TUDI LETOS VELIK IZVOZ MAKEDONSKEGA TOBAKA
V prvem polletju so izvozili iz Makedonije v 14 dežel 4072 ton tobaka v vrednosti 1.55 milijarde deviznih dinarjev. Sklendili pa so še pogodbe za izvoz tobaka na Češkoslovaško ln Poljsko, in sicer za 740 ton. To blago so že izvozili pretekli mesec. Izvoz v letošnjem prvem polletju je bil za 790 ton večji od lanskega šestmesečnega izvoza.
91.317 OBISKOVALCEV LETOŠNJEGA DESETEGA JUBILEJNEGA GORENJSKEGA SEJMA V KRANJU,
kjer so dosegli v nadrobni prodaji za 342,793.000 dinarjev prometa. Se večji uspeh pa je letošnji Gorenjski sejem turizma in široke potrošnje dosegel v sklepanju pogodb med proizvajalci in trgovskimi podjetji na drobno, saj so le-te dosegle vrednost 1,392.000 milijona dinarjev.
Pravijo: »Mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most«. Zato prav nič ne zamerim mladenki iz Hrašč, ker si je hotela mene sposoditi, da bi jo zagodla vaškim fantom, ker ji trkajo na okno in ji nagajajo. Da bo imela mir, ji svetujem, naj se omoži z najbolj nagajivim mladeničem, pa bo mir pri hiši in v imsi...
Kličejo me v Ilirsko Bistrico, naj si ogledam bujno in bohotno rastje ob cesti proti Trnovem, tam pa od kolodvora proti gostilni plug za globoko oranje, kako ga zdelujejo vremenske razmere — če ga ni medtem že kdo riašel in spravil na varno pred dežjem.
hi še so mi v Ilirski Bistrici pripovedovali, kako so srečni, ker imajo najmodernejšo klavnico daleč naokoli. Zelo so je bili veseli, ko so jo pred časom zgradili, saj so upali, da bo poslej dovolj dobrega, lepega in svežega mesa. Pa glej ga. zlomka! Klavnica jc tako moderna, da lahko kolje tudi za izvoz in tako Bistri-čanom ostajajo le — ostanki: flam in obrezki volovskih četrti, ki jih podjetja ne morejo izvoziti
in zalo z njimi zakladajo domače potrošnike, za katere »je tako vse dobro«...
Za zaključek še dve »ilustrirani«. Kar poglejte, kako so 7ia primer v Senožečah navezani na svojo nekdanjo pivovarno, katere pročelje »krasi« še z nekaj drugimi razbitimi stavbami veliko vas, skozi katero pelje mednarodna cesta prvega reda in ki jo vsak dan obiskujejo številni tujci izza meje, skozi njo pa jih hiti brez števila na raznih vozilih. Človek bi mislil, da so razbitine zgodo-
4 X
F0I0SW».
AmiK
•Vi 'jh ttj ® i .
o
vinsko zaščitene, ko pa je že celih petnajst let, kar je tujo okupacijo zlodej pobral, in še veliko
več let, odkar nesrečne Adrie ni več ne v Trstu in ne v Senožečah, ki še vedno strašijo na tistem na pol razpadlem zidu kot Senosecchia . ..
Druga pa je iz Hrpelj. Vašča-ni so si veliko prizadevali, da bi ne bili več potujčeni > Erpclleani«, marveč da bi bili pravi Hrpel*-čani. Nekdo pa jim tega — kot vse kaže tudi slika — ne privošči in iz njihove vasi trdovratno dela Herpelje — celo ob glavni cesti Reka—Trst. Menda bo treba vnrašati vristojne organe, če jim^^ kje manjka kakšen E. da jim gi^^m odstopijo Hrpcljčani, ker jim na^^ omenjenih deskah hodi preveč...
Drugo pa spet drugič, ko spet pridem naokoli — do tedaj pa lepo pozdravljeni!
Vaš Vane
l IS NA VZGOJA lir D ? O 01 ^r S AH tît TELESNA VZGOJA * SPOKT ŠAH ir TS LIE SNA VZGOJA k §POS
OB LEPEM VREMENU IN ŠTEVILNI UDELEŽBI V KRANJU
\S	13	O	f?0 w	O
micariev
o o
Tradicionalne športne igre slovenskih grafičarjev, ki so bile letos v Kranju od 25. do 28. avgusta, lahko zaradi množične udeležbe in dobro pripravljenih tekmovalcev uvrstimo med največja povojna srečanja te vrste. Časopisno podjetje Gorenjski tisk v Kranju je bilo letos prvič organizator letnih športnih iger in je zaradi praznovanja 900-letnice Kranja sprejelo številne tovariše iz štirinajstih grafičnih podjetij še s posebnim veseljem.
Za dokaz, da se vsako leto udeležuje grafičnih športnih iger več tekmovalcev, služi podatek, da je štirihajst grafičnih in časopisnih podjetij zastopalo 520 tekmovalcev, ki so v štiridnevnem tekmovanju v vseh važnejših športnih panogah pomerili svoje sile. Razumljivo, da je tudi prireditveni
odbor imel polne roke dela in ker je nalogo gostitelja in organizatorja opravil zelo zadovoljivo, zasluži sindikalna podružnica ČP Gorenjski tisk za uspešno izvedbo iger vse priznanje.
Med udeleženci XIII. letnih športnih iger grafičarjev so bili tudi člani kolektiva ČZP Primorski tisk iz Kopra, lanskoletni prireditelj iger. Kljub hudi konkurenci in številčni premoči ostalih ekip so koprski grafita rji zasedli
t.
Trening smučarjev na morju
Športna zveza Slovenije pripravlja za začetek septembra trening skupine 15 smučarjev na vodnih smučeh v portoroškem zalivu. Udeleženci treninga bodo stanovali v počitniškem domu Športne zveze Slovenije v Seči, poleg ostalega treninga pa bi imeli vsak dan več ur smučanja na vodi s pomočjo žičnice, ki je bila v ta namen postavljena pred portoroškim kopališčem.
vxgM ■ -"'^parapi
v skupnem plasmanu deveto mesto s 105 točkami in to celo brez ženske ekipe. Koprski grafičarji so vzbudili pozornost posebno v atletiki, nogometu in plavanju, kjer so zasedli peto mesto.
Kot prejšnje leto so v skupnem plasmanu zasedli tudi tokrat prvo mesto tekmovalci Mariborske tiskarne, ki so imeli v svojih vrstah več znanih športnikov. Drugo mesto je zasedla EMKA Ljubljana, tretje pa Kartonažna tovamna Ljubljana, kar posebno preseneča, saj so se za njimi plasirale odlične ekipe ČP Celjski tisk, ČZP Delo itd.	b
îè - -IL&m ml I
Nogometna reprezentanca CZP Primorski tisk iz Kopra na grafičnih igrah
RAZGOVOR Z MILOŠEM STERGARJEM OB VRNITVI IZ RIMA
ST S3
sni pa	mm&^m pi*gé&fcujem@
Pred dnevi se je vrnil iz Rima naš znani telovadni strokovnjak in mednarodni sodnik MILOŠ STERGAR. Naš sodelavec je navezal z njim kratek razgovor o namenih njegovega obiska v Rimu.
Do petega mesta med slovenskimi grafičarji je Koprčanom med štirinajstimi konkurenti v atletiki v ne-mali meri prispeval tudi vsestranski tekmovalec Valmi Furlanič (na sliki), ki je z 11,03 m v troskoku zasedel tretje mesto
TEKMA ZA JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI POKAL
Pred okrog 500 gledalci je bila v nedeljo v Izoli tekma za jugoslovanski pokal med Izolo in članom slovenske conske lige trboveljskim Rudarjem. Izolčani so igrali v Kopru, ker domače igrišče še ni dograjeno.
Sodniku Kovačeviču iz Sežane sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah:
RUDAR: Zagorc, Pere, Pristov, La-movšelt, šorel, Zibret, Mak, Brezni-kar (Irt), Knaus, Sušnik in Opresnik.
IZOLA: Lesjak, Cerne, Novak, Ko-vačič I, Erceg, Cendak, Božič, Milo-savljevič, Jerkovič, Kovačič II in Ra-dovič.
V prvem polčasu jo bila igra v glavnem enakovredna, čeprav so imeli gostje več ugodnejših priložnosti. Toda Lesjak je branil v odličnem stilu in ohranil svojo mrežo nedotaknjeno.
Drugi polčas je Rudar povsem prevladoval na igrišču. Potem ko je izsilil sedem kotev, je končno v 32. minuti zasluženo dosegel vodstvo. Po aakciji vsega napada je Irt iz neposredne bližine neubranljivo streljal v spodnji levi kot.
Gostje so bili tudi po tem zadetku v premoči, vendar so nespretni napadalci zamudili vrsto zrelih priložnosti, v nekaterih kritičnih situacijah pa je zelo dobro posredoval vratar Lesjak. Domačini so ves drugi polčas
fvalidi iz Sežane v Beogradu
Štirideset vojaških vojnih invalidov iz sežanske občine je te dni obiskalo Beograd in si je ogledalo razen IV. mednarodnega sejma tehnike z razstavo jedrske energije tudi zgodovinske in kulturne znamenitosti našega glavnega mesta.
morda trikrat prišli čez polovico igrišča, toda njihovi napadi so bili nenevarni.
V	celoti gledano, sta obe ekipi razočarali. BiU smo priča raztrgani in nedinamični igri brez ene same duhovite poteze. V opravičilo igralcem pa je treba povedati, da so igrali v hudi vročini.
Pri gostih se je odlikovala obramba, zlasti Zibret, medtem ko sta v napadu delno zadovoljila le Sušnik in Opresnik. Pri domačem moštvu moramo pohvaliti Lesjaka, ki je bil med najboljšimi na igrišču, vsi drugi pa so igrali pod svojimi možnostmi.
Sodil je z manjšimi napakami (v prvem polčasu je bil nekoliko negotov pri prisojanju rok) Kovačevič iz Sežane,
V	predtekmi sta se pomerili kombinirani ekipi Tomosa in Izole. Zmagal je Tomos z 2:0.
Rim ste obiskali, da bi si podrobno ogledali priprave na olimpiado?
To je bila šele drugovrstna naloga. V Rim sem odpotoval zlasti zato, da bi se dokončno dogovoril z japonsko reprezentanco o gostovanju v Ljubljani. Hkrati je bil to tudi vljudnostni obisk našim bodočim gostom.
Japonci so me zelo lepo sprejeli in dogovorili smo se o vseh tehničnih podrobnostih. Japonska telovadna reprezentanca bo gostovala v Ljubljani 13. septembra, to se pravi takoj po končani olimpiadi. Njen nastop bo na Gospodarskem razstavišču. Zelo verjetno bo to vrhunsko telovadno prireditev prenašala jugoslovanska televizijska mreža.
In kaj sodite o pripravah olimpijskih telovadnih vrst?
V R.mu sem se mudil razmeroma malo časa, tako da sem si lahko ogledal le treninge Italijanov iin Japoncev, Lahko trdim, da so bili treningi precej intenzivni, saj so trajali približno po tri ure, Pri Italijanih sem imel občutek, da so nekoliko utrujeni in da se še borijo z nekaterimi elementi obveznih vaj na orodju. Tudi izvedba me ni v celoti zadovoljila. Če jih primerjam z našo vrsto, bi dal Jugoslaviji nekoliko prednosti. Zanimivo pa je, da so Italijani precej optimistič-
ni, saj menijo, da bodo na olimpiadi osvojili tretje do peto mesto. No, že prihodnji dnevi bodo pokazali, če je njihov optimizem upravičen.
Povsem druga stvar pa je z Japonci. Pri njih imaš občutek, da gredo z neverjetno lahkoto skozi najtežje elemente. Čeprav tudi drugi narodi dovršeno izvajajo najtežje vaje, pa vendar ni nikjer opaziti toliko lahkote pri izvajanju. Seveda se imajo Japonci za-
BALINARJI V CERKNEM orjejo športno ledino
Muhasto vreme cerkljanskim bali-narjem dolgo ni bilo naklonjeno. V minulem tednu pa so le prišli na svoj račun. Uresničilo se je to, kar nam je že dolgo obetal velik leuak, na katerem je bilo napisano, da se bo v balinanju pomerilo med seboj osem skupin za pokal podjetja ETA v Cerknem. Zastopana so bila malo-dane vsa podjetja in ustanove. Olcoli balinišča se je zbralo mlado in staro. Navdušeno so spremljali vsak met in se še prav posebej zanimali za najskromnejše.
V finale tekmovanja sta se uvrstili skupini Avtotransporta in podjetja ETA. Pokal je osvojila skupina ETA.
Vsa pohvala gre mladini mnogo obetajočega podjetja ETA. BUa je pobudnik in organizator tega tekmovanja. Vse kaže, da se ne bo omejila samo na to športno panogo. Misli namreč tudi na strelstvo, odbojko, rokomet in šah.
Večjega športnega razmaha si Iskreno želimo.
NA V. ZLETU ZVEZE TABORNIKOV SLOVENIJE
V	drugi polovici avgusta je bil v Lescah pri. Bledu V. zlet Zveze tabornikov Slovenije, združen z deseto obletnico taborniške organizacije v Sloveniji. Zletu je prisostvovalo okrog 1500 slovenskih tabornikov in tudi gosti, taborniki iz drugih republik naše države ter gosti iz Trsta.
Med tekmovalci so koprski okraj zastopali taborniški odredi: Kraški vlharniki iz Postojne, Vojkov taborniški odred iz Divače in Jadranski stražarji iz Izole, ki so v tekmovanju zasedli naslednja mesta:
V	taborniškem mnogoboju: A ekipa moški — Divača II. mesto z 5!) točkami, B ekipa — Postojna II. mesto z 51 točkami, C ekipa — Izola II. mesto s G7 točkami, med ženskami
pa A ekipa — Divača III. mesto s 55 točkami, B ekipa — Postojna I. mesto s 65 točkami in C ekipa — Postojna II. mesto s 67 točkami.
In ker so vse te ekipe zbrale skupno 306 točk, so tekmovalci koprskega okraja zasedli prvo mesto, njim pa so sledili zastopniki okrajev Novo mesto s 350 točkami, Ljubljane s 325, Celja z 228, Kranja s 179 točkami itd.
V tekmovanju medvedkov in čebelic so so dlvaškl medvedki uvrstili na IV. mesto, divaške čebelice pa na
II. mesto, tako da je naš okraj v skupnem plasmanu zasedel drugo mesto za Novomeščani in pred Ljubljančani, Kranjčani, Celjani in Mariborčani.
Ti tehnični rezultati tekmovanja slovenskih tabornikov so za naš okraj tembolj razveseljivi, saj je ta-borništvo na Primorskem šele na začetku svojega delovanja. Zato želimo našim tabornikom nadaljnjih uspehov v delu, da bodo tudi v prihodnje na podobnih zletih dokazali svoje iz-
redne sposobnosti.

Gams
■ -, \ «is. V- > .
.„„.„v.--------»v i
V ČAST OBČINSKEGA PRAZNIKA V SEŽANI
V nedeljo, ko so prebivalci sežanske občine proslavljali svoj občinski praznik, je bilo v Sežani športno tekmovanje sindikalnih podružnic, ki ga je organizirala komisija za šport in razvedrilo pri Občinskem sindikalnem svetu Sežana. V posameznih panogah so li doseženi naslednji rezultati: balinanju so zasedli prvo mesto člani moštva Obrtnik, drugi Kraški zidar in tretje Gradbeno podjetje Sežana; v streljanju z zračno puško je bil vrstni red: Tele-komunikacije-obrat Sežana, Bol-
nica TBC Sežana, Avtoremont; v namiznem tenisu: Partizan Sežana, Elektro-Sežana, Partizan Divača; v odbojki: Elektro-Sežana iin Telekomunikacije — obrat Sežana, v šahu pa: Obrtnik, Tcle-lekomuniikacije in Avtoremont.
V skupnem plasmanu je zbral največ točk Elektro Sežana pred sežanskim obratom Telekomunikacij in Avtoremontom, ki so dobili lične pokale, medtem ko so zmagovalci posameznih skupin dobili plakete.
B
hvaliti tudi svoji telesni konsti-tuciji. Merijo namreč okrog 150 do 160 cm ter tehtajo od 53 do 60 kilogramov. Za primer naj navedem našo vrsto, katere člani merijo povprečno okrog 170 cm in tehtajo povprečno okrog 70 leg.
Pripisujete torej Japoncem najvišjo lovoriko na olimpiadi?
Japonci so v telovadbi velesila. Na zadnjem svetovnem prvenstvu in na zadnji olimpiadi so zasedli drugo mesto. Tudi na sedanji olimpiadi sta Japonska in Sovjetska zveza glavna favorita za prvo mesto.
In kakšne možnosti bi prisodili naši vrsti in Cerarju?
Naša vrsta se je solidno pripravljala, vendar moramo biti realisti in povedati, da na eno od prvih mest ne moremo upati. Za nas bi bil že uspeh, če bi se uvrstili od petega do osmega mesta. Imamo pa lepe možnosti med posamezniki, saj bi lahko naš Ce-rar osvojil na konju tudi zlato medaljo. Sicer bo glede na težino vaje več tekmovalcev enakovrednih Cerarju, toda po lepoti izvedbe bi mu težko našli primerjavo. Cerar je namreč visok, zelo lepo razvit, močan in prav na konju izvaja svoje vaje v izredno umirjenem ritmu in z eleganco. S tem zelo imponira občinstvu, hkrati pa tudi sodnikom. Le-ti so vajeni vseh mogočih težkih vaj in so pravzaprav impresionirani le ob izredni eleganci in ritmu. Prav to pa je pri maksimalni oceni odločilno!
Za konec nas bi še zanimalo, kaj sodite o olimpijskih napravah in o zanimanju Rimljanov za telovadbo?
Ni dvoma, da so vse olimpijske naprave odlične in boljše kot na kateri koli prejšnji olimpiadi. Res pa je tudi, da je tehnika v zadnjih štirih letih zelo napredovala in država, ki je prevzela organizacijo olimpijskih iger, te dosežke tehnike tudi vsestransko koristi.
Glede obiska olimpijskih telovadnih prireditev menim, da bo zelo velik. 2e zdaj, ko sem si ogledoval treninge, so bile dvorane prenapolnjene, čeprav so organizatorji posebej naglasih, da bodo treningi za zaprtimi vrati. Ze to je dokaz, da bo obisk velik, kar vrhunska telovadba tudi zasluži zaradi svoje atraktivnosti,
Tabor primorskih tabornikov na V. republiškem zletu tabornikov Slovenije
Nepričakovana zmaga
Pretekli teden je bila v Postojni odigrana trening tekma med košarkarskima moštvoma iz Ilirske Bistrice in Postojne. Nepričakovano so zmagali domačini z rezultatom 64:54, čeprav so gostje polčas zaključili s petimi koši razlike v svojo korist. Zmaga nad rivalom je presenetila ljubitelje košarke v Postojni. Na treh zadnjih srečanjih je vedno zmagala Ilirska Bistrica, Tudi v republiškem tekmovanju sta ekipi daleč narazen. Ilirska Bistrica se poteguje za najvišje mesto, medtem ko se Postojna bori za obstanek. Ilirsko Bistrico trenira že dalj časa trener Wallas, Postojno pa komaj slab mesec Brumen.
VASILIJ DRAMATSKI
Ko sem se spet ovedel, sem pomislil, da sem oslepel: vse okrog je bila sama črna tema. Tedaj pa sem odkril, da so mi roke in noge zvezane. Spoznal sem, da ležim na podu nekakšne kleti. Prisluhnil sem: zraven mene je nekdo dihal. Poklical sem ga, vendar odgovora nisem slišal, zato sem pomislil, da se mi to samo dozdeva, ker mi brenči v glavi.
Jelo se je daniti. Iz teme so izstopali obrisi zamreženih oken. Za vrati so se zaslišali glasovi in topot nog. Zarožljali so zapahi. Vrata so se odprla. Prišli so trije: dva v uniformah in nek civilist. Najprej so pogledali mojega soseda, ki je ležal na trebuhu. Z nogo so ga prevrnili na hrbet in eden izmed Nemcev je rekel:
—	Schon fertig!
Prišli so k meni.
—	Tale še živi. — Nekdo se je sklonil in vprašal, če govorim nemško. Molčal sem. Tedaj so dregnili civilista.
—	Kaj spiš! Dvigni ga!
Civilist je pocenil zraven mene. Videl sem njegov bled obraz in preplašene oči. Očevidno je bil prevajalec.
—	Ukazujejo vam, da vstanete, — je dejal opravičujoče.
Rekel sem mu, da brez pomoči ne morem vstati. Raz-vezali so mi noge.
Vodili so me po ulicah majhnega mesteca. Nikjer ni bilo videti žive duše. Spotoma sta se vojaka glasno pogovarjala in prav gotovo ne bom njunega razgovora nikdar pozabil.
—	Kakšna sreča, Otto, da smo prišli na postajo pre-' pozno.
—	Zahvalimo se lahko le našemu poročniku; več kot pol ure je poskušal, da bi dobil s postajo zvezo.
—	Naš poročnik je prebrisana glava. Si poznal Ha-sehkeja?
—	Kaj ga ne bi. Z istim ešalonom sva prišla iz Leipziga.
—	Iz' njegove glave so napravili partizani kašo.
—	Poročniku sem rekel, da drugi ne bo preživel noči. Že včeraj bi ga moral zaslišati.
—	Poročnik si je seveda mislil svoje: drugega dne se bo izkazalo, koga bodo sodili za izgubo postaje. On ve, kako je treba to napraviti, če odgovarja za postajo major Brandt.
—	Kaj misliš s tem?
—	Govori se, da je Brandt Brauchitschev sorodnik, nečak ali nekaj podobnega. In tedaj bo lahko poročnik raportiral, da je postajo napadla cela divizija partizanov s tanki.
—	Pravijo, da se Braucliitsch in Fiihrer v zadnjem času ne gledata ničkaj prijazno.
—	Vsemogoče. Tedaj bo poročnik napisal, da so postajo napdli trije partizani s sekirami in vilami.
Vojaka sta se zasmejala. Nekaj časa sta molčala, nato pa spet jela govoriti.
—	Tale se pa zdi intelegenten, mar ne?
—	Tile inteligenti iz gozdov mi niso ničkaj simpatični.
—	Čudno! Že tretjič sem imel posla s partizani, pa šele danes vidim prvega živega partizana. Navadno puščajo le mrtve.
—	Borijo se na smrt.
Prišli smo v dvonadstropno hišo. Privedli so me v manjši kabinet, kjer ni bilo razen pisalne mize nikakršnega pohištva. Za mizo je sedel rdečelas poročnik. Nemara je bil tisti, o katerem sta vojaka rekla, da je »prebrisana glava«.
Prevajalec je obstal pri zidu z rokami ob hlačnih šivih, vojaka pa ob vratih.	,
Poročnik me je dolgo časa gledal, potem pa vstal izza mize in se mi približal.
—	Partizan?
Čeravno je bila beseda razumljiva tudi brez prevoda, se je prevajalec sklonil naprej in hitro rekel:
—	Gospod poročnik sprašuje, če ste vi parl/zan. ml
Molčal sem. Poročnik je zamahnil in me od spodaj™
treščil v podbradek. Pred očmi se mi je stemnilo. Poročnik je pogledal svojo pest. Členek srednjega prsta je bil krvav. Ošinil me je z zlobnim nasmeškom in se vrnil za mizo. Iz žepa je potegnil robec in si obvezal ranjeni prst. Na podbradku mi je prebil kožo. Krvavel sem.
—	Ali bova govorila, ali bova šla pa brez besede na vislice... Koliko partizanov je sodelovalo pri napadu na postajo?
Medtem ko se je prevajalec mučil s prevodom, sem odvrnil z vprašanjem:
—	Kakšna številka pa je poročniku potrebna? Velika ali majhna?
Prevajalec me je zbegano pogledal in mojega vprašanja ni prevedel. Poročnik je udaril s pestjo po mizi in zarohnel:
—	Prevod! Hitro!
Prevajalec se je zmedel in prevedel takole:
—	On odgovarja dvojno: pravi, da je moglo biti partizanov mnogo, pa tudi malo.
Ko je to slišal, se je poročnik namuznil.
—	Naj ve, da ga zaradi tega ne čaka dvojna perspektiva. Vislice mu ne uidejo.
—	Obesili vas bodo, — je kratko prestavil prevajalec.
Skomignil sem, češ da drugega tudi ne pričakujem^^
Poročnik je vzel iz predala spccialko, jo razprostrl pdt^J
mizi in mi s prstom pomignil, naj pridem bliže.
—	Tukaj je postaja. — S svinčnikom je pokazal na črn krog, kjer je bilo železniško križišče. — Kje so partizani?
2. septembra 1%0 o ZADNJA STRAN o LETO IX. — Stcv. 3G
Rešilni avtomobil je že sDlošno znano vozilo, rešilno letalo, namenjeno hitremu prevozu bolnikov v bolnišnico, pa je še novost. Prvo takšno letalo jo dobila pred nedavnim tudi Vojvodina. V .promet ga je dal novosadsfci aeroklub.
NEVARNA MUNICIJA
Delavci podjetja Tunelo-gradnje iz Beograda so pri kopanju vodovodnega predora na Topčideru naleteli na kovinski zaboj in ga k sreči previdno izkopali. Bil je poln topovskih granat. Poklicali so vojaške izvedence in odkopali 250 granat in min iz pretekle vojne. Ugotovili so, da je tam med vojno padla avionska bomba, ki je izkopala lijak, vanj pa so pozneje name-tali precej municije in jo zasuli. Kor so bile granate obrnjene z detonatorji navzgor, bi se bila kaj lahko primerila nesreča, če ne bi bili delavci Tunelogradnje tako previdni. Le malo močnejši udarec s krampom in ...
Na revanž
Znanstveniki so ugotovili, da telo prenaša ukaze možganov v mišice s pomočjo šibkih električnih tokov. Večja, kot; je napetost tega toka, bolj se mišice skrčijo in obratno, Znanstveniki so to ugotovitev s pridom uporabili, V Sovjetski zvezi so že izdelali prvo umetno roko. Signalni tok v človeškem telesu lovita dve žici in ga prenašala v umetno roko, kjer ga posebne na-
PEKARNA VELIKAN
V ZDA je pričela obratovati pekarna velikan, ki s pomočjo avtomatov in 500 delavcev, ki delajo vsak dan v dveh izmenah, lahko speče na leto 800 milijonov kg peciva. Med 500 delavci je 22 inženirjev in 117 mehanikov. Stroji avtomati izbirajo 38 receptov za pripravljanje peciva, polnijo stroje za mešanje testa, kontrolirajo peko in delo strojev za pakiranje peciva.
BENCIN V KOCKAH
Sovjetski znanstvenik prof. Losev je iznašel način, ki omogoča lzpreminjanje bencina v trdno stanje. V SSSR že leto dni vozi nekaj avtomobilov z bencinom v kockah. Uspehi so kot pravijo presenetljivi. Tako predelan bencin je manj nevaren za vžig. v trdno stanje ga izpremene tako, da mu dodajo nekaj umetne smole ln formalina.
Trener nogometne enajstorice Arsenal iz Londona Swindln je opremil svoje igralce s posebnimi radiosprejemnilti, prek katerih dejansko on vodi celotno tekmo. Na sliki je videti, kako je naprava montirana na igralcu Jimmyju Bloom-fieldu. Vendar pa pravijo, da se zadeva verjetno ne bo obnesla, ker jemlje igralcem vso pobudo in jih celo moti pri igranju
To je letalo PO-2, prirej no za prevoz bolnikov. terikoli zdravnik na pod^^ ročju Vojvodine bo lahko odslej z letalom pošiljal nujne primere v bolnišnico.
Največjo pozornost sta medl atleti na letošnji olimpiadi vi Rimu vzbujala mlada zakonca Olga Fikotova in Harold Connolly (na sliki) — oba preten-denta za zlato medaljo: Olga v metu diska, Harold pa kladiva. Njuna romantična ljubezen, ki se je začela pred štirimi leti na olimpiadi v Mel-burnu v Avstraliji, je morala prestati veliko preizkušnjo, preden so čehoslovaške oblasti dovolile Olgi poroko z Američanom. Zdaj oba zastopata barve ZDA. Connollyjeva imata enoletnega sinčka
— Vedno sem si tako zelo želela otroka ,..
Gotovo še niste slišali, da bi ribe pletle gnezda iz vodnih rastlin, kakor jih pletejo ptice po drevju in grmovju. Vendar živi med tisoči najrazličnejših morskih in sladkovodnih rib tudi taka umetnica oziroma umetnik, zakaj pleti-lec gnezd je tu samec. Ta riba je zet. ali latinsko Gaste-rosteus aculeatus, ki zraste največ do 7. v izjemnih primerih pa tudi do 0 in 9 cm dolžine. Zet ima poleg tega še to lastnost, da more živeti v slani, mešani in sladki vodi. Pozimi se zet umakne v globlje vode v rekah ali tudi v morje, spomladi pa gre na drst v take sladke vode, ki so
Mala Angelca Balančeva iz Pirana (na sliki) se zadovoljno postavlja z veliko papriko (38 dkg), ki je zrasla na očetovem vrtu na istem steblu poleg še dveh nekoliko manj težkih, pa vendarle orjaških sadov (29 in 22 dkg). Sadike za te paprike je spomladi Ba-lančcvim dobavil obrat Seča obalnega kmetijskega kombinata. V desni roki pa ima Angleca najmanjši, kot oreh velik paradižnik, prav tako pridelek z domačega vrla
porastle v vodnim rastlinstvom.
Tu se zeti, ki žive prej družno, ločijo. Vsak samec si izbere svoj lastni »življenjski prostor«, in gorje drugemu, ki bi silil vanj. Okolje ga z bodicami, ki jih ima na hrbtu in ob strani. Z gobčkom si natrga vodnih rastlin in jih potem s posebno slino zlepi in pritrdi k močnejši bilki, n. pr. trstiki. V gnezdu napravi odprtino, komaj tako veliko, da nažene vanj samico, da tam odloži ikre. Te samec nato oplodi in gnezdo varuje tako dolgo, da se mladice izvale. Pa tudi še potem jih nekaj časa varuje, da jih ne pojedo druge ribe ali celo same samice.
Ob času drstitve je zet ves slovesno obarvan. Po hrbtu je kovinsko modrikastozelen, po bokih rjavordeč, po trebuhu pa rumen. Tak je zlasti samec, medtem ko je samica manj pisana in bolj medla. Pa tudi še potem ohrani samec nekaj te lepote in velja tako za našo najlepšo sladkovodno ribico. V akvariju ohrani lahko svoje žive barve tudi vse leto. Je pa kot. akvarijska ribica zelo občutljiv za zrak in si želi le žive hrane. V naravi zelo plah, se v akvariju tako udomači kot nobena druga ribica.
Naše prirodopisne in ihtiolo-ške knjige so trdile, da živi na slovenskem ozemlju pri Tržiču (Monfalcone) in v porečju Soče, v resnici pa sega le v spodnje porečje Zdobe, a to ozemlje tudi etnično nI več slovensko. Bolj zanimivo je, da ga prirodopisci, ne nemški ne italijanski ne slovenski, niso odkrili v naši Slovenski Istri, čeprav so tu enaki pogoji za njegov življenjski prostor kot pri Tržiču. Sele piscu tega sestavka se je pred dvema letoma posrečilo odkriti zeta v spodnjem porečju Ri-žane, Badaševice in Dragonje. Od letos jih goji nekaj v akvariju tudi Društvo akvaristov v Ljubljani.	R.
LETOS PRVI CITROEN
Za lepšo zabavo na dopustili so si v Sovjetski zvezi v svojih morskih in jezerskih ali rečnih letoviščih omislili vodno vozilo, ki ob minimalnem naporu obeh uporabnikov prevaža vesele do-pustnike po vodni gladini. V bistvu je to nekakšen vodni bicikel, katerega sistem jc dobro videti na gornji sliki
Že dolgo pričakovani To-mosov Citroen bo letos le zagledal luč sveta. Zvedeli smo, da bodo prva vozila prišla na trg še letos. To-mos jih bo letos delal še v poskusni proizvodnji, dogovor o kooperaciji med njim in francosko tovarno je že dosežen. Večji del avtomobilskih delov bo izdelanih v Tomosu, nekaj pa jih bodo uvažali. Slišati je, da bo prišlo letos na trg že prvih 300 vozil, ki bodo upamo vsaj, cenejša kakor Fičko, doslej edini up naših »puf« avtomobilistov...
Nastopajo jesenski dnevi z visokimi plimami ob južnem vetru in polni luni. Čeprav je trenutno zelo lepo vreme, ki je poletje podaljšalo daleč v jesen, pa nas gornja slika vendarle opominja in pripravlja na bližnje slabo vreme. Tedaj morje večkrat preplavi cesto med Koprom in Semedelo in ob najvišji plimi poplavi tudi cesto pred hotelom Triglav proti pristanišču, kot pripoveduje slika
prave ojačajo in spremenijo v gibe umetne roke. Vedi, ki se ukvarja s proučevanjem takih pojavov v človeškem telesu, pravijo »bioelektronika«. V Angliji se znanstveniki pravkar ukvarjajo z izdelavo podobno umetne noge.
Začetek sedanje olimpiade je bil prav slovesen. Olimpijski ogenj so prenesli z Olimpa v Grčiji na posebno ladjo, ki ga je prepeljala v Rim. Vsa procedura je tekla po tradicionalnih antičnih običajih. Naša slika kaže trenutek, ko Ileri-na vestalka (Igralka Aleca Catsclli) prižiga olimpijsko baklo v templju Altis pod Olimpom, od koder jo bo nato atlet Panaghiotis Epitropulos (kleči) odnesel naprej
ZA KAZEN STA UKLENILA OTROKA
Oče in mati iz Austina v državi Teksas v Ameriki sta svojega sinčka Henryja Perryja za kazen za štiri mesece vkovala v verige. Šerif je fantka našel doma uklenjenega in ga je takoj rešil vezi. Nečloveško mater in očeta so odpeljali v zapor, fantku pa bo odslej nudila prijetnejši dom sirotišnica.