Dtpv. 176.
V Ljubljani, torek rtne 2&. junija tjM2.
Leto i.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob	^ ob
praznikih - ob t. uri zjutraj; v Pone'k ^ Jm i 3 uri ziutrai. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uu	1	.	„	,,	1«	z	dostavljanjem na
upravništvu mesečno K 1 M, z	n0iietno
dom K 1-50; s pošto celoletno K 20>-, polletno
K 10-, J.Wet».	se
Za inozemstvo celoletno n.
...	pošilja	upravništvu.
Telefon številka 118.
I, T*'
'.T* ‘
j«".:.
' '-v
m
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo in upravništvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust.	— Za odgovor je priložiti znamko. :::
Tele! .m številka 118.
^7ano perilo klerik stranke
n me
(Od bivšega klerikalnega zaupnika z aezole.)
»Odkrito javljam, da mi tuintam Ijiar(5* katera stvar v stranki (klenkaln‘ ^ med
ne lišaja.« Istotako povem naravno* da med
osebami, ki se silijo v vrs e s ^ai k l' ^ame teljev in prvoboriteljev. jedna m druga zame nikakor ni ideal politika veljaka, kakor ga jaz vsaj želim svojemu natodu.	_
1 iuti spori in prepiri, ki so se dosedaj vršili v izvrševalnem odboru klerikalne stranke in v klubih klerikalnih poslancev, so prišli V nvnost Mandel. Šuklje. včasih celo sam dr. Krek je v intimnem krogu klerikalcev med seboj udrihal po početju nekaterih lastnih pristašev.	.	...
Početje klerikalne stranke se je obsojalo večkrat od pristašev in voditeljev lastne stranke. A sedaj je prišla stvar v javnost.
Kdo so neljube osebe, ki se silijo v strankino vodstvo, ni težko uganiti, saj ie znano, da političnih korifej. kakor so dr. Pegan, dr. Zajc in dr. Lampe, nikdar klerikalci sami niso marali, a se njih vsilljivosti niso mogli ubraniti: celo dr. Šušteršič ni bil simpatična oseba med starejšimi klerikalnimi veljaki, kakor pl.
Šuklje in Povše.	.	.	,	,	.
Pa pustimo, nai se prepirajo med seboj,
grehov imaio vsi dovolj na glavi. ^
Nas zar imajo le avtentične izjave iz klerikalne stranke, o delu klerikalne stranke.
Bivši klerikalni poslanec Mandelj je izdal po sveiem odstopu poseben letak, v katerem biča deželno gospodarstvo klerikalne stranke. Letak je izšel 19. jan. 1911 pod naslovom »Zakaj sem odložil mandat«. V tem letaku pravi Mandelj, da je odložil mandat, ker je prišel v konflikt z kler. klubom.
Letos pa je izdal Mandelj nov spis. v katerem kritizira lahkomiselno gospodarstvo klerikalne stranke v. deželnem zboru.
Ta spis je izšel v 3. št »Vede«
Ko ie prvič kritiziral Mandelj slabo deželno gospodarstvo kler. stranke, je pisal klerikalni list. »Straža«, da je to storil le vsled maščevanja, ker je prof. Jarc postal dež. odbornik in on ne.
A Mandlju ni bilo maščevanje na srcu, pač pa blagor ljudstva, zato je izdal drugo kritiko dež. gopodarstva. Na to mu je pa odgovoril dr. Lampe s tem v »Slovencu«, da je Mandlja proglasil za moža, ki ničesar ne zna in ne razume, stvarno se ga pa sploh m upal zavrniti.	_
In klerikalni volilci bi dr. Lampetu verjeli, da Mandelj ničesar ne razume, če se ne bi za Mandljom oglasil sam bivši klerikalni deželni glavar pl. Šuklje in je še neusmiljenejše udaril po slabem deželnem gospodarstvu dr. Lampeta in klerikalne stranke.
A ta pl. Šuklje je še bolj zavihtel bič nad klerikalno stranko in pri tem udrihal po bivšem kler. glavarju pl. Sukljeju samem in po 'dež odboru kajti on sani sedaj prizna v brošuri’, da klerikalni dež. odborniki krivično In pristrano razdeljujejo dež. podpore. On mora že dobro poznati svoje bivše gospode kolege, kakor jili poznam jaz.
Še vse uničevalnejša je Šukljejeva kriti-
ka o gospodarstvu kler. stranke nego Mandljeva.	.	„
ln kako je odgovoril dr. Lampe bivšemu
svojemu šefu?	v
Stvarno ga seveda ni zavrni, pac pa tudi bivšemu dež. glavarju, ki ga je postavila kler. stranka na čelo dežele odgovoril, da ničesar ne razume o dež. gospodarstvu. Radovedni smo. če se n. pr. še dr. Lampe spre z ostalimi poslanci in prične tudi on pisati o banket ot-nem gospodarstvu, če bodo tudi^ o njem pisali potem kler. poslanci, da ni ničesar razumel
o dež. gospodarstvu!
Pa dr. Lampe se je še drugače spravil nad bivšega kler. dež. glavarja pl. Sukljeta. On ga je kar kratkemalo izobčil iz klerikalne stranke.
V »Slovencu« 17. t. m. piše dr. Lampe: »Če pl. Šuklje izjavlja v svoji brošuri, da je pristaš S. L. S. in govori kot poslednji o svoji stranki, mu moramo povedati, da naj odslej to raje opusti, ker je to falsifikacija resnice. _ Stranka ga odsLej ae smatra več za svoje-
RJ PI*Tako * ima deželni papež dr. Evgenijus Lampe to sveto oblast, da vsakega neizpokor-jenca izobčuje iz svoje stranke.	.
Kakor razvidimo iz klerikalnih izjav, sie »veliki« klerikalni gospodje ne gledajo prav prijazno med seboj; čujemo pa. da so ti klerikalni veljaki pričeli precej posnemati ljubljanskega škofa in pisati brošure. Tako pripravlja baje že tretjo brošuro o finančnem poslovanju klerikalne S. L. S. znani klerikalec Pavšler iz Kranja, ki je imel precej opravka s »kranjskim deželnim mlinarjem« dr. Lampetom.
Prihodnjič pa nekoliko o umazanem perilu »malih« klerikalnih veljakov, da bode vse vkup!
Koncu vasi sc dela postaja Uršna Sela. Od tu
dalje se vije ob juž. obronku skrajnih razrast-kov pogorja Gorjancev tik pod cesto. Desno doli te pozdravlja iz več kotanj se sestavljajoča dolina v smeri proti 'loplicam; nad dolino onostran se dvigajo strma rebra kočevskega gozdnega sveta; Kog in drugi taki gojitelji medvedje zverijadi. Se dalje ob progi zazreš ob pogledu nazaj tudi romantično Sotesko, s Sv. Petrom na Vršacu. Iri če imaš oči za nekaj tisoč let nazaj, vidiš preko te Soteske v divjem hrupu prihajati dolenjsko reko Krko, ki je takrat še polnila to kotlinsko dolino, dokler si ni prerezala nove struge v vzhodni smeri proti Novemu mestu.
Zgoraj omenjeni tunel med Lazom in Rožnim dolom, in glavni tunel čez Gorjance, v Prelogah.
Preloge! Človek strmeč obstane, ko mu čez divje vapneniško pečevje (tu prehaja peščenec zopet v vapnenec) le na pol pretrgana proga zastavi pot pred velikim tunelom.
Str. 71.. izjava Šukljeja v brošuri
bivšega dež. »Dež. zb. kr.
glavarja pl. dež. fin«.
m
20 km ob belokranjski progi.
Pismo iz Dolenjske.
I.
Povabil sem trojico mojih najljubših prijateljev: dr. Ahačiča. Golija in Štern,burja. da si v kvartetu ogledamo celo progo belokranjske železnice tostran Gorjancev. Pa so odklonili moje povabilo, češ, bog te nesi magart v deveto deželo ali vrag te vzemi, čimpreje tem
bolje za nas.
In tako je prišlo, da sem se brez te naj-
ljubŠe mi trojice podal na pot.
Progo od novomeškega kolodvora do tsir-ene vasi sem Vam bil že pisal v enem zadnjih pisem. Dotlej se na tem delu proge m ničesar bogve posebnega zgodilo; tudi o kakem posebnem napredku dela nisem pri tej drugi reviziji ničesar opazil. Za to se v današnjem pismu omejim le na zadnji del proge od Birčne vasi
do Prelog.	.	,	,
Na celi progi tostran Gorjancev je ta del tudi najbolj zanimiv. Krhalo nad Birčno vasjo proga preseka Okrajno cesto na podvznožju slikovitega hriba Lhrbeii (548 m) s svojo daleč vidno cerkvico Sv. Vida. Izpod te gdre pravijo. da izvirajo vfrfioi dolenjskih	ki se
nahajajo na jugozapadnem vznožju! Ljubna. Tu prehaja proga na izrazoviti kratki svet, polen kotanj ih dolin, daleč naokrog brez vsake nadzemelske vode. Proga napravi tu velik: ovink levo od ceste ter sc vnsd krtsKO Suzanino (bog mi odpusti ta iaraz) vije v juznt smeri tik mimo vasi liršiia Sela, zanimiva le, ker se v pomankanju pitne vode dobi v gostilni pri Samidatu vsaj pristno vinsko kapljico.
Ob tej progi dobim male barake, okoli njih delavce, ki si kuhajo polento in kolnejo izkoriščevalce, ki so jih od bogvekodi privabili v te divje kraške kraje. Kjer in katerega delavca vprašam po zaslužku, vse tarna nad sramotno plačo. Redkokje sem naletel na delavca, ki bi imel po 3 K na dan. In s temi 3 kronami naj se revež pri taki draginji preživlja! Draginja pa je v teh krajih mnogo večja, kakor n. pr. v Ljubljani. Navadna koruzna moka stane 34—36 vin.
Čez pol ure dospem v Laze. Tu dobim tik ob cesti - jaz sem mislil, da me zadene kap — »Rosegger Sehule«. Da. tako daleč smo prišli slovenski Dolenjci! Za otroke kočevskih naseljencev so Nemci preskrbeli sredi med slovenskim narodom »Rosegger-Schule«. Slovenci imajo denar le za cerkve in kapelice.
Tudi tu napravi proga velik ovink po kraškem gozdu, ki je zelo skalovit; morali, so globoko streljati v živo vapneniško skalovje, da so progi narediti tir. — Sledi strm klanec pod katerim je nekaj barak; posestnik prve je koroški Nemec Kleinschich. sicer prijazen mož, ima dobro semiško kapljico. V tem delu proge so dobili V2č manjših podzemeljskih jam; eno tudi v tunelu, ki se tostran klanca prične, in konča ob rebru takozvanega »Sandriegel«. Ta prvi tunel je dolg blizo 400 m. Tu prehaja vapnenec v izrazovit peščenec, katerega sklade zasleduješ malone do Prelog.
Namesto po strmi cesti, krenemo krajšo gozdno pot ob progi pred tunelom. Zgorej do-šli imamo pred seboj zopet barako, z gostilno ieveda. Tunel gre globoko pod cesto in prehaja desno nad njo ob strmi rebri ter ob slikoviti dolinski kotlini Kožni dol zopet na svitlo. Dolina Rožni dol z vasico sredi doline, spominja precej na vasi ob slikoviti Pusterski ^ dolini.. Nad vasjo čitas iz ceste, da bo tu nekoč »Sta-tion Rosenthal« - - postaja Rožni dol. V tej dolini se že dobi pitna voda, obdaja io kakor rečeno. peščevina ponekod pomešana z vapnen-cem. Ozadje desno tvorijo grebeni izrastkov kočevskega gozda, a proti jugu te že pozdrav-, ljajo vršaci bujno zaraščenih Gorjancev. Ta del proge se mi zdi najlepši. Cesta in proga vodita skoraj tik druga ob drugi.
Smo pri 18. klm. Še dva dobra streljaja in dospeli smo na svoj današnji cilj: v Preloge. Levo nad cesto in progo vasica Preloge, zdolej zopet kotlinska dolina, zadnja tostran Gorjancev. Nahajamo se še prav »na nogah« nekdanje domovine Uskokov. Proga vodi tudi v tem delu večinoma ob strmem obronku veasi prav tik ceste. Pozabil sem že preje omeniti, da smo od Lazov dalje prešli v drugi stavbeni oddelek podjetja Biedermanna; od Novega rnesta pa do Lazov je zgradba v rokah nam že znane tvrdke Samohrd. Biedermamr ima težko delo.
POLIT1ŠKA KRONIKA.
Parlamentarna delo. Po končani debati o brambni reformi, ki bo po sedanjih dispozicijah rešena sredi tekočega tedna, pride takoj na vrsto proračunski provizorij. ki mora biti rešen do konca meseca, ker s prvim julijem poteče sedanji provizorij. Nato pride na dnevni red posvetovanje o vojaškem kazenskem redu in razne manjše predloge kakor pogodbe s podonavsko paroplovno družbo, Lloydom in Dalmacijo, regulacijo Donave, bolniško zavarovanje mornarjev, poročilo odseka o inženirskih zbornicah. Začetkom prihodnjega meseca konča zbornica poletno zasedanje. Počitnice bodo kratke, v zadnji jeseni bodo zborovali deželni zbori-, nakar se sestane zopet državni zbor obenem z delegacijami.
Izprememba na Hrvaškem od strani ogrske vlade ža letošnjo jesen. Komisar Oavaj le poročal povodom svojega bivanja v Budimpešti. da so se razmere na Hrvaškem konsolidirale. da je torej kraljevski komisarijat odveč. Komisar Čuvaj si lasti zasluge, dtp. je uredil v kratkem fiasu hrvaške razmere, da bo odslej hrvaški sabor poslušen odredbam in besedam iz Budimpešte. Tako misli Čuvaj, a hrvaški narod pa misli drugače. Danes hrvaški narod še ne sme govoriti, a takrat ko bo spregovoril, bo Čuvaj videl, da so se razmere na Hrvaškem res konsolidirale, a ne v tem smislu, ka* kor proroktije naivni Čuvaj. Hrvaški narod be izpregovoril pri saborskih volitvah odločno besedo in pokazal, da ga Je ostra izkušnja absolutistične vlade izučila. Nasilje, ki ga je izvajal tekom svojega pašovania Čuvaj, bo rodilo bogatih sadov v korist hrvaškega naroda
Razdelitev Maeedosilie. Bolgarski osrednji revolucionarni odbor za Macedonijo razvija do vsi deželi živahno agitacijo v korišv svoje akcije. Glavno agitacijski sredstvo sc govorice o nameravani razdelitvi Macedonijo temeljem nekega rusko - avstrijskega dogovora. Po tem dogovoru naj bi se Macedonija razdelila tako:
1. del med Bitoliem, Pečim in Ostrovort na zapadn do reke Strume. a naprej južno do Soluna ter novopazarski sandžak zasede Avstrija.
2. Del od Strume pa do Marice z Drino-poljem dobi' Bolgarska.
3. Tretji del izmed Marice in Črnega morja zasede Rusija.
4. Carigrad postane avtonomna luka pod protektoratom velesil.
5. Del med Bitoljem do Jadranskega morja se proglasi kot nezavisna albanska kraljevina s kakim nemškim princem kot kraljem.
Seveda je ta razdelilni načrt k sad fantazije bolgarskih četašev, ki hočejo na ta način prisiliti bolgarsko javnost, da pospeši revolucionarno gibanje, ker taka razdelitev bi naravnost oškodovala bolgarske interese. i
LISTEK
CONAN L)OYLE:
Zgodbe napoleonskega huzarja
Res! Pod njim najdem tenko, črno vrvico, napeljano skozi majhno luknjo v teni. Zapalitn jo z lučjo in se vržem na tla. Trenotek nato zagrmi strašen trek, zidovje se trese in zamaja okrog mene, strop poči nad menoj, in— bojni klici napadajočih naših grenadirjev preupijejo kričanje prestrašenih šanjolskih vojakov. 'Io sem še slišal kakor v sanjah — v lepih sanjah — nato ničesar več.
Ko se mi je vrnila zavest, sta me držala dva francoska vojaka pod pazduho, v glavi pa mi je šumelo kakor v panju. Planil sem pokoncu in se ozrl. Omet je bil padal s stropa, pohištvo ' je ležalo naokrog, v stenah so bile sicer razpoke, toda lukenj ni bilo. Zidovje starega samostana je bilo tako močno, da ga razstrelba ni mogla porušiti. Vendar pa je povzročila med branilci takšno paniko, da so napadajoči lahko vdrli skozi okna in vlomili vrata skoraj brez odpora. Ko sem pritekel na hodnik, sem ga našel polnega francoskih vojakov in sem srečal maršala Lannesa samega, ki je ravno prihajal s svojim štabom. Ustavil se je in poslušal pozorno mojo zgodbo.
»Prekrasno, gospod ritmojster, prekrasno!« je vzkliknil. »Zanesite se, da sporočim to dejanje cesarju.«
»Omenil bi, ekscelenca,« odgovorim jaz, *da sem le dovršil delo, ki ga je zamislil in pri-oravil gospod Hubert, in ki ga je stalo življenje.«
Njegovih, zaslug ne bomo pozabili,« pravi siaršai. »Sicer pa ie pol petih proč, in vi ste go-
tovo pošteno lačni po teh naporih, gospod ritmojster. Moj štab in jaz zajtrkujemo v mestu. Zagotavljam vas, da vas hočemo z največjim spoštovanjem pozdraviti kot svojega gosta.«
»Hvaležno sprejmem vaše vabilo, ekscelenca, toda pred zajtrkom imam še majhen sestanek, ki me ovira.«
Pogleda me debelo.
»Ob tej uri?«
»Da, gospod general; tovariši, ki sem Jih spoznal šele včeraj zvečer, bi mi zamerili, ce ne pridem najprej k njim.«
»Potem do svidenja!« je rekel maršal in šel dalje.
Hitel sem skozi hudo poškodovana samo-stanka vrata na prosto. Dospevši v hišo brez strehe, kjer se ]c vršilo naše sinočnje posvetovanje, setn vrgel frančiškansko haljo s sebe, pokril se s čakom in opasal sabljo, ki sem Jo bil pusti! tam. Ko sem postal srečno zopet hu-zar, sem se napotil proti dogovorjenemu kraji*.
V	moji pretreseni glavi se je še vse vrtelo, in ves upehan sem bil od naporov te strašne noči. Ob zvokih rogov in ropotanju bobnov se je zbirala pehota, kajti razstrelba in bojni krik sta jim povedala, kaj se godi. Stopal sem mirno dalje, dokler nisem dospel v gozdiček za konjskimi hlevi. Tai.i zagledam tovariš^, ki so stali v gruči, s sabljami ob levem boku. Čudno so me gledali, ko sem jim prihajal bliže. Morda setn se jim zdel s svojim osmojenim obrazom in okrvavljenimi rokami drugačen G6rard kakor mladostni ritmojster, ki so se mu zvečer posmehovali.
»Bon jour, messieurs,« Jim zakličem. »Silno žal mi je, če ste morali čakati name, ali to pot nisem mogel razpolagati s svojim Časom.«
Odgovorli niso ničesar, samo gledali so me nekako vprašujoče. Še zdaj lih vidim stati v
vrsti pred seboj, velike postave in majhne, suhe in debele; Olivierja z njegovimi martialičnimi brki, ozki, žvahni obraz Pelletanov, mladega Oudina, ki je žarel radoti pred svojim prvim dvobojem, in Mortierja s sabljino brazdo po nagubanem čelu. Odložil sem čako in potegnil sabljo.
»Messieurs,« pravim, »oprostite. Maršal Lannes me je povabil na zajtrek; nerad bi ga pustil čakati.«
»Kaj hočete reči?« vpraša major.
»Prosim vas, da me odvežete obljube, da posvetim vsakemu pet minut, in mi dovolite, da vas napadem vse skupaj.« Čakal sem, kakšen bo
njihov odgovor.	.
Toda bil je resnično lep in prav francoski. Vse na en mah so jim švignile sablje iz nožič k prezentiranju. Dvanajstorica je stala pred menoj kakor vkopana, s stisnjenimi petami, sabljo ravno kakor sveča pred obrazom.
Opotekel sem se korak nazaj.. Pogledal sem drugega za drugim. Klanjali so se mi možje, ki so me imeli par ur poprej za norca! Kmalu pa se mi je razjasnilo vse. Spoznal sem, da Jim im-poniram in da hočejo izbrisati, kar so zagrešili sinoči. Zoper nevarnost je možu lahko ojekleneti, ne pa zoper genotje. »Tovariši,« sem zaklical, »tovariši —!« dalje pa nisem mogel. Grlo se mi je zadrgnilo, beseda mi je zastala na jeziku. V naslednjem trenotku mi je padel Oli— vier okrog vratu; Pelletan me je prijel za desno roko, Mortier za levo, nekateri so me bili po rami, drugi po hrbtu, z vseh strani so sijali vame radostni obrazi — in tako sem se uvedel pri conflanških huzarjih.
»ako se je brigadir udeležil lisičjega lova.
Med vsemi ogromnim imnožicami francoskih čet je bil ie eden častnik, do katerega je;
navdajalo Angleže pod Wellingtonom globoko, trajno in nepremagljivo sovraštvo. Pri Francozih si našel plenilce, nasilneže, igralce, pretepače in razuzdance; vsem tem so iahko odpustili. kajti tudi oni so imeli take ljudi med seboj. Toda oni častnik pri Massčnovih četah je bil zagrešil zločin, tako neizrekljiv, nezaslišan in ostuden, da so ga omenjali šele pozno v noč, kadar ie druga steklenica razvezala možem jezike, in še takrat le s previdnim nami-gavanjem in najhujšim preklinjanjem. Vest o njem se je bila zanesla na Angleško; plemiči na deželi., ki so vedeli le malo podrobnega o vojni, so zardevali od jeze. ako so slišali govoriti o njem. iti dedni zakupniki so stiskali pegaste roke proti nebu in kleli. Ih kdo dirugi je mogel biti zločinec, kakor naš prijatelj Etir enne G4rard pri conflanških huzarjih. smel} jezdec z mahajočim peresom, ljubimec dam in ponos vseh šestih brigad lahke konjenice l Najbolj čudno pa je, da je bil tak viteški gospod zmožen coli mrzkega dejanja ter se Je storil najbolj sovraženega človeka na vsem otočju, ne vedoč., da je zakrivil zločin, ki ima jezik komaj besedo zanj. Umrl ie v visoki starosti. a kljub neomajni samozavesti, ki je di-čila — pa. tudi kvarila — njegpv značaj, niti ni zaslutil vse svoje žive dni, da bi ga tisoč In tisoč Angležev najrajši obesilo z lastnimi rokami. Nasprotno, prišteval je to avetituro k mnogim drugim, ki Jih je sporočil potomstvu, to marsikaterikrat se je grohotal na vse grlo, pripovedujoč Jo v krogu poslušalcev, zbranih okrog njega v skromni kavarni, kjer Je med solzami in smehom razlagal q veliki, minuli dobi, ko se le dvignila Francija pod Napoleonom liki angel osvete, vsa krasna in strašna. In se Je klanjala pred njo vsa evropska kop-■. nina. Naj nam c-ove to zgodbo sam in po svoje l
DNEVNI PREGLED.
P. n. somišljenike in naročnike prosimo, da
naročnino za drugo polletje o pravem času po-nove. Prosimo jih tudi, da vsak v svojem krogu »Dan« priporoči ter mu pridobi kakega novega naročnika. Vsak naj v dejanju pripomore razvoja iii razširjanju neodvisnega dnevnika »Dan«. Somišljeniki in naročniki posvetite svoj vpliv v to, da dobi »Dan« s 1. julijem čim več novih naročnikov. Polletna naročnina velja v Ljubljani z dostavljanjem na dom 9 K, s pošiljanjem po pošti pa 10 kron. Novim naročnikom postrežemo lahko z vsemi številkami, ki je v njih objavljen velezanimivi roman: »Zgodbe napoleonskega huzarja.«
Polom v »Hrvaško - slovenskem klubu.« Dr. Šušteršičev klub je v razsulu. Do tega*- je tudi moralo priti. Odkar sa hrvaški dalmatinski pravaši in istrski poslanci, med njimi tudi slovenski poslanec Matko Mandič stopili v Šušteršičev klub. so doživljali dan za dnevom nova bridka razočaranja. Bolj kot nikdar preje so se uresničile lanskoletne trditve ljubljanskih naprednih listov, da je Šušteršič Hrvate in Slovence, ko so stopili v njegov klub pošteno potegnil in da jih je hotel le izrabiti v umazano klerikalno kranjsko politiko, i rvati naj bi služili slovenskim kjerikalcem le za šta-fažo in povečevali Šušteršičev vpliv. V začetku je šlo sicer vse gladko. Toda kmalu se je spremenil na jugu naše države položaj in Drišel je čas. da pokaže tudi Šušteršič svojo ljubav do zatiranih Hrvatov onkraj Kolpe. Kako je to izvedel, je vsem znano. Pustil je Hrvate popolnoma na cedilu in capljal raje za vlado. Hrvaški pravaši so bili razočarani, a še vendar tako zaslepljeni, da niso izvajali nobenih konsekvenc. Zadnjič je po tem sledil znani Žitnikov govor o trializmu. ki je Hrvate ponovno opozoril na njih dolžnosti. Razočaranje pa so doživeli pri postopanju klerikalcev v brambni zadevi. Sedaj je počilo. Hrvati so vendar prišli enkrat do prave pameti in pokazali Sušterušiču svoje zobe. Dr. Dulibič. pod-načelnik »Hrvaško - slovenskega kluba« je že odložil svoje mesto, poslanec Prodan pa je priglasil svoj izstop. Gotovo je. da mu bodo sledili tudi ostali tovariši. »Slovenec« o tem polomu molči kakor grob. Pred par dnevi je še na vso moč upil. da so vse govorice o kaki predstoječi krizi v klubu navadna izmišljotina, sedaj jui je polom že tu. Jasno je, da bo polom v Sušteršičevem klubu imel precej hude posledice za klerikalce. Možje bodo polagoma postali v zbornici popolnoma osamljeni brez vsakega vpliva. Hočeš nočeš se bodo morali umakniti v varno vladno zatišje.
Slovenci »a evharističnem kongresu. Kranjski deželni odbor je sklenil, da bo eminentno katoliško deželo na dunajskem evharističnem kongresu zastopana po posebni de-putaciji z gospodom deželnim glavarjem na čelu. »Slovenec« pa slavnostno konstatira. da Kranjska prva dežela, ki je sklenila za deželo in narod tako koristen sklep; vic vemo, ako bo izven I iroiske še kaka kronovina zastopana na kongresu, ali Kranjci in Tirolci bodo na tem kongiesii prav gotovo skup »pa-sali«. G. deželni glavar se bo v taki družbi gotovo počutil dobro, še bolj pa njegovi spremljevalci. do takrat bodo že pozabili na Štiklje-tovo brošuro.
»Slovenec« se še sedaj ni pomiril zaradi znane Macharjeve čitanke, katero je državni poslanec prof. Masaryk v zbornici radi konfiskacije imuniziral. Gostinčar je mislil, da bo s svojo polemiko z Masarykom vzbudil ves svet. da se vzdigne zoper Macharja. ki si je v svoji čitanki drznil natančno orisati zlorab-ljauje vere od struni klerikalcev. Zadnje tedne prinaša »Slovenec« neprestano notice o velikanskem razburjenju na Češkem in Moravskem. Človek bi v resnici mislil, če ne bi poznaj klerikalnih neumnosti, da sta vsled Gostili carjevega govora kar čez noč postala vsa Češka in Moravska klerikalna. Da pa je klerikalce Macharjeva čitanka v resnici silno spekla pričuje neprestano ščuvanje klerikalnih čeških hujskačev proti njemu. Njegovih trditev sicer ne morejo ovreči, ampak ga po znani klerikalni navadi samo psujejo in blatijo. Se-vecla jim pa vse to ne bo čisto nič pomagalo. Klerikalci s svojim hujskanjem le vzbujajo zanimanje za Macharjevo čitanko.
Atentat na nadvojvodo Josipa Ferdinanda Katoliški župnik najel atentatorja. Povodom avtomobilske alpske tekme, katere se je udeležil tudi nadvojvoda Josilp Ferdanand, je skušal v Ročinju neki Anton Ipavic izvršiti na nadvojvodo atentat. Kakor poroča »Slov. Narod < iz Gorice, je atentatorja najel vpoko-jeni katoliški župnik Josip Kadenaro iz Bregi-nja. ki je baje v zvezi z Italijo. Pri kozarcu vina je Anton Ipavic nekoč zaupal nekemu svojemu znancu veliko svojo skrivnost, da namerava napasti ob priliki alpske avtcmobilne dirke avtomobil št. 64, v katerem se bo vozil nadvojvoda Josip Ferdinand. Njegov znanec seveda ni molčal in tako je prišla stvar na ušesa orožnikom, ki so brez odlaganja Anton Ipavca aretirali. Ko so ga orožniki aretirali, je bil ves iz sebe ter kričal: »Pustite mene na miru. jaz sem nedolžen, prhnite raie nunca (duhovnika) na Srednjem, ki me je najel.«
Orožniki so nato preiskali Ipavčevo hišo in našli razno strelivo. Med tem razstrelivom je bil najden tudi šrapnel. kakršne rabijo pri gorskih topovih. Pri hišni preiskavi so našli tudi razna pisma, iz katerih je bilo jasno razvidno. da Je Ipavec v resnici snoval nevarne naklepe. Aretovanca so takoj odvedli v zapor okrajnega sodišča v Kanalu. Sodnik Zorzi je Ipavca takoj zaslišal. Ker je priznal, da ga je nagovoril vpokojeni vikar na Srednjem, naj izvrši atentat na avtomobil nadvouvode, je izdal sodnik Zorzi orožnikom povelje,' nbj aretirajo tudi vpokojenega vikarja na Srednjem. Vikarja so pripeljali v četrtek 20. t. m. ob pol 12. ponoči vklenjenega v Kanal. Piše se Josip Kadenaro. star je okrog 60 let. Župnik |e bil namreč že dlje časa na sumu. da stoji
v zvezi z italijansko vojaško upravo in da opravlja za Italijo vohunske posle. Na sumu je tudi. da je bil udeležen lansko leto pri vlomu v blagajno na Srednjem se nahajajoče lovske stotnije. V tej blagajni so se nahajali važni dokumenti. tikajoči se mejne obrambe. Po vlomu so ti dokumenti izginili iz blagajne. Kadenaro je bil 1. 1895. tudi že obsojen radi hudodelstva gofljufije v večletno ječo. Vas Srednje kjer je bil Kadenaro aretovan, leži ob reki Idriji par streljajev od laške meje.
Tomanov proces, o katerem smo včeraj natančneje poročali, se je končal v sloboto zvečer. Razsodba je bila razglašena ob polnoči. Po govorih zagovornikov, je govoril tudi Toman sam in se je zagovarjal pol ure. Obrnil se je na porotnike in je povdarjal, da se načrt za grozni zločin ni rodil v njegovi glavi ampak, da mu je vse to nasvetoval Zelezny. Rekel je. da mu ni bilo treba denarja dobivati na tak način, ampak da ga je k temu zapeljal nasvet njegovega prijatelja. Njegove denarne razmere niso bile tako šjlabe. kakor se govori: »Bil sem spoštovan mož — je rekel — bil seru v odboru raznih društev in nikoli mi ni prišlo na misel, da bom Izvršil tak zločin. Nimam vzroka, da bi koga dolžil krivde, ki sem jo priznal, zato naj se ne misli, da dolžim Železnega po krivem. Od trenutka, ko sc je zgodil zločin nisem imel miru. Kjerkoli sem se nastanil v hotelu, sem takoj odpotoval naprej. Sele ko sem se naznanil sam sodišču, se mi je v zaporu vzbudila misel, da bi se rešil — zato sem tajil. Ko sem videl, kako je Čeppe branil svojo nedolžnosti, sem odnehal in sem
—	priznal zločin. Zal mi je. ampak povedati moram, da me je Zelezny zapeljal k zločinu«. Nato se je Zelezny 7 jokom zagovarjal in dokazoval svojo nedolžnost. Porotnikom je bilo predloženih 20 vprašanj. Toman je bil z 9 proti trem glasovom obsojen na smrt na vislicah. Zelezny pa v 12 letno ječo. Toman je sprejel obsodbo hladno in mirno. Zel^zny je bil potrt. Pred obsodbo so zdravniki izjavili, da je Toman duševno zrav in da je le hlinil blaznost.
Darilo za mestne uboge. Povodom smrti gospe Amalije Kreipnerjeve je prejel mestni magistrat ze mestne reveže svoto 50 K.
Pripravljalni sestanek za ustanovitev »Zveze slovenskih ljudskih knjižnic« se na splošno željo ne vrši na dan 29. junija, temveč 14. julija ob 10. uri dopoldne v prostorih S. Gregorčičeve ljudske knjižnice v Ljubljani. Wolfova ulica 10. I. nadstr.
Bela zastava na tukajšnji deželni jetniš-nici. Ob Miklošičevi cesti visi nad glavnim vhodom v jetnišnico že del j časa bela zastava v znamenje — da jetnišnica nima nobenega jetnika. Mi pa dvomimo nad tem.
Umetniške vesti. Akda. kipar Lojze Dolinar je začel modelirat; v nadnaravni velikosti doprsni kip umrlega pesnika Antona Aškerca. — Kipar Sever je v bronu izdelal plaketo. katero podari Slovensko sokolstvo češkemu. Plaketa je razstavljena v Gričar - Me-jačevi izložbi.
Gospod Gašo Stojkovič, starešina aka-demičnega društva »Slovenija«, odvetniški kandidat v Rovinju, promovira v sredo, dne 26. t. m. na dunajskem vseučilišču za doktorja prava. Čestitamo!
»Napredne Misli« 2. št. smo poslali vsem, ki so obdržali L številko. Prosimo pa cenjene gg. naročnike, da poravnajo čim prej naročnino ter s tem omogočijo trajno in redno izhajanje edine napredne kulturne revije na Slovenskem.
Upravništvo »Napredne Misli«.
»Pika«. Tretja številke edinega slovenskega humorističnega tednika »Pike« je vsled konfiskacije izšla šele danes. Naslovna slika je Aškerčev prihod v nebesa, zadnja stran pa predstavlja »Oberkvaražugonado«. kako namreč rešuje Šuklje z Lampetoin bilanco deželnih financ. Kupujte in razšrjajte edini slovenski humoristični list »Pika. Prihodnja številka izide dne 7. julija.
Občni zbor Glasbene Matico v Ljubljani se vrši dne 8. julija t. 1. ob 8. uri zvečer v hiši Glasbene Matice. Vegova ulica z običajnim dnevnim redom: Poročila funkcijonarjev. volitve odbora in slučajnosti. Računski zaključek za preteklo upravno leto in proračun za prihodnje upravno leto bo društvenikom 3 dni pred občnim zborom v pisarni Glasbene Matice na vpogled. _	Odbor.
»Glasbena Matica« v Ljubljani. II. produkcija dne 25. junija 1911. Vspored: 1. a) A. Gade: Nokturno, b) Beethoyen: Ecossaises. Na klavir igra gdč. Blagica Bašadur. (Šola gdč. J. Chlumecke. 6. razred.) 2. Mendelssohn: Pesmi brez besed. št. 9. in 21. Na klavir igra gdč. Eliza /ibert. (bola gdč. E. NoJli, 6. razred.) 3. a) Grieg: a) Melanholija (otožnost), b) Spomladi, c) Metuljček, č) Schubert: Moment musicale. Op. 93. št. 3. Na klavir igra gdč.. Magda Josin. (Šola g. F. Gerbiča, 6. razred.) 4. a) Schumann: Uspavanka, b) Mendelssohn: Večerna pesem. Na gosli svira g. Fedor Gregorič. (Šola g. J. Vedrala, 6. razred.) 5. a) Mendelssohn:	Pesem	brez	besed, b) Liszt:
Slavec. Na klavir igra gdč, Melita Šivic. (Šola g. J. Chlumcke. 7. razred.) 6. a) Brahms: Balada. b) Gadard: Koncertna etuda. Pesmi poje gdč. Pipa Tavčarjeva. (Šola g. M. Hubada. 4. razred.) 8. a) Schubert: Impromptu. Op. 90. št. 4. Na klavir igra gdč. Ivanka Švigelj. (Šola) gdč. E. Nolli. 7. razred.) 9. Grunfeld; a) Serenade orit ntale. b) Valse. Na klavir igra gdč. Jela Repič. (Šola g. V. Taliehove, 8. razred.) 10. L. Janša: Koncertino 1. stavek. Na gosli svira g. g. Fran Lončar. (Šola g. J. Vedrala, 5. razred.) 11. Moszkowsky: Caprice espag-nole. Na klavir igra gdč. Fili Supančič. (Sola g. Taliehove. 8. razred.) 12. a) Dr. B. Ipavic: Ciganka Marija, b) S. Šantel: Galebi, c) P. H. Sattnen Peča. Pesmi poje gdč. Pipa Tavčarjeva. (Šola g. M. Hubada. 4. razred.) 13. We-ber: Rondo brillante. Na klavir igra gdč. Berta Marolt. (Šola g. V. Taliehove. 7. razred.) 14. Mendelssohn: Fantazija. Na klavir igra gdč. Vida Šešek. (Šola g. V. Taliehove. 8. razred.) Začetek vsakokrat točno ob pol 8. uri
zvečer. Za ono občinstvo, katero hoče v pokritje strcškoy kaj prispevati, so sedeži v sprednjih parternih vrstah in na desnem in levem balkonu po 1 K reservirani. Ostali sedeži v parterju in na galeriji ter prostori na stojiščih so prosti. Občinstvo se prosi, da stopa v dvorano pred začetkom produkcije in even-tuelno v odmorih med posameznimi točkami. Med izvajanjem posameznih točk v dvorano stopati ni dovoljeno. Gojencem pri produkcijah ni dovoljeno odzivati se ponovnemu odobravanju.
—	Surov policist. Za objavo sledečih vrstic smo naprošeni: V petek zvečer, ko so vozili avtomobili udeležencev avtomobilske v dirkališče, je imel službo pri dirkališču neki policist, katerega službeno številko za danes zamolčimo, ki je tako surovo in deloma tudi dejansko delal red med tamkaj stoječim občinstvom, da se je nad početjem tega moža opravičeno vse zgražalo. Tako je v svoji mogočnosti kot oko postave suval dečke s tako silo. da so kar popadali vznak in če bi za tem špalirjem ne stali odrasli, bi se zgodila gotovo nesreča, katere posledica bi bila najmanj razbita črepinja kakega teh mladih gledalcev. Enega vajenca je ta surovi redar s tako močjo sunil, da je odletel neki dami v predpas in dama je šc dolgo po tistem tožila o bolečinah, ki jih je povzročil padec mladega dečka; tudi ustrašila se je. ker se je to zgodilo popolnoma nepričakovano. V besedah mož ni bil izbirčen; z eno besedo povedano: obnašal se je zverinsko. Nastop redarjev pri navalu množice naj bo resen in energičen, toda nikdar ne surov, nedostojen ali celo zverinski: redar mora upoštevati. da ima pred sabo ljudi in če je poklican vzdrževati red. naj ga ne vzdržuje tako, kot kak dreser tigrov in levov. Naše mnenje pa ostane vsekakor:	za redarja je treba le
nekaj inteligenta. Za danes naj zadostuje to.
Kopeniekijada v Kandiji. K dogodku pod tem naslovom se nam še poroča: Dogodek se je vršil v pondeljek. Neki tuji človek je celo popoldne že po Kandiji razbijal, od koder so ga pognali naprej. Šel je proti Žabji vasi. Pred hišo mizarja Kobeta se je ustavil in se nekaj časa oziral okrog. Ko je mislil, da je varen in ga nihče ne vidi. se je splazil v poleg hiše ležeče skladišče, kjer se nahaja zaloga narejenega mizarskega dela. Ondi je legel na tla. Sumljivega tujca pa so že iz Kandije ves čas zasledovali neki fantje, ki so tudi videli, kam se je neznanec skril. Ker so se bali. da bi ta sumljivi človek kaj slabega naredil, so poslali po zidarja Kirbiša v bližnjo Javornikovo gcstilno, češ naj gre domov, neki tuji človek se je polastil njegove postelje. Kirbiš namreč pri Kobetovih stanuje. Poslali so pa tudi po kandijskega policaja, ki je gnoi kidal v hlevu. Policaj je naročil, naj onega človeka pustijo pri miru. da se prespi. Ker pa tako prespa-vanje brez vprašanja gospodarja v urejeni državi in navadnem življenju ni nič kaj posebno prikupljivo in se je bilo opravičeno bati, da sumljivi tujec napravi kako nerodnost, so ga vaščani klicali ter zahtevali naj si poišče drugo prenočišče. Neznanec se temu pozivu ni odzval; začel ie preklinjati in groziti. Še le tedaj si je omenjeni zidar Kirbiš odločil pod rešpektom svoje »purgarske«' uniforme tujca spraviti v stran. Ni pa rabil besed »v imenu postave«. Tujec se je nekaj časa obotavljal in začudeno gledal neznano mu uniformo, katere vplivu in krepkj zidarjevi roki se je konečno tudi udal. Kirbiš je neznanca gnal v Kandijo ter ga tu izročil policaju. Taka je bila ta Ko-penickijada v Kandiji!
Ruski prestolonaslednik jetičen. Zdravniški kolegij je konstatiral. da je 81etni ruski prestolonaslednik Aleksij. ki se je kakor znano, porodil za časa rusko-japonske vojne, tuber-kolozen na desnem kolenu. Zdravniki so izjavili. da ga bodo zelo težko ozdravili.
Razbojnik v meniški obleki. Po Rumun-skem se je že dalje časa klatil neki menih pater Atazij. ki je nabiral darove za samostane na gori Athos. Policija je povabila »meniha« na prefekturo, kjer se je izkazalo, da je pater pravzaprav znani razbojnik Radu, ki je izvršil' že celo vrsto hudodelstev.
Poštni rop. V poštni urad v Podgorici v Galiciji so vlomili razbojniki in odnesli iz železne blagajne 12.000 K v zlatu in srebru. Banditi so bili pri delu zasačeni in so na begu izgubili okol 3000 K denarja.
Razbojniki. Ko je neki osebni vlak zapustil včeraj postajo Nigerazo v Ameriki, so trije moški udrti v ženskj oddelek tretjega razreda, nastavili damam samokrese na prsa in jim vzeli vse dragocenosti, nakar so skočili iz vlaka. Dame so potegnile signal za silo. Roparji so bili vjeti in izročeni orožnikom.
Bogata beračica. Pred par dnevi je zagrebška policija aretirala neko beračico, ki je prosjačila po ulici. Pri hišni preiskavi je našla pri njej za 19.000 K vrednostnih papirjev. Bogata beračica je neka Katinka Bojanov/ič iz Reke.
Tragikomičen dogodek v Monte Carlu.
Neki bogataš iz Berlina je prišel pred kratkim v Monte Carlo ter je igral v tamošnji igralnici ne radi tega. da bi kaj dobil, ampak da bi izgubil 100 frankov. Bil je namreč zelo praznoveren čiovek in prepričan. da_bi mu bil vsak dobiček v veliko škodo. Toda zgodilo se je. da jc neprestano dobival. Imel je že več kot 500 frankov dobička, četudi je igral samo po 5 frankov. Ves nesrečen je odšel iz igralnice in sklenil ves dobiček zapraviti z bogato pojedino. V hotelu si je naročil kneževski souper z najboljšim vinom. Nato je odšel zopet v igralnico, da zapravi onih 50 frankov, ki so mu ostali še od dobička. To se mu je tudi posrečilo. Ves srečen je zapustil igralnico. V predsobi je vzel neki prašek, ga stresel v vodo in spil. Ko so to opazili uslužbenci igralnice. so mislili, da hoče zvršiti samomor radi tega. ker je izgubil vse premoženje, so ga zgrabili in odvedli v sanitetni oddelek, kjer mu je zdravnik s silo izpraznil želodec. Bogati Berlinec je po tej »kuri« takoj zapustil Monte Carlo in sklenil tamkaj nikdar več igrati.
Drama na pokopališču. Na centralnem dunajskem pokopališču so našli v nekem grmu dva obcšenca in sicer starega moža in pohabljeno žensko. Pomoč je bila prepozna, ker sta bila že oba mrtva. Stara sta bila okolo 60 let.
V	žepu samomorilca so našli listek s sledečo vsebino:	»Karl in Marija Meier iz Gradca«.
Prišla sva sem v večnost radi neznosne bede. Mogoče se naju usmili kak bogataš.«
Dražba trgovske oprave (regali, pulti, steklene omare, barijere itd.) so bode vršila v sredo 26. t. m. ob 9. uri zjutraj v skladišču špedicijskc družbe »Balkan« Dunajska cesta št. 33. Vsakdo si opravo lahko ogleda ter dob; pri družbi »Balkan« natančne tozadevne in* formacije.
Vlom in tatvina. Dne 19. t. m. je neznan tat vlomil v hišo posetnika Ivana Zavašnika v Se-ničici pri Medvodah in ukradel iz omare srebrno žepno ura z verižico. O tatu ni nobenega sledu. Najbrže je bil kak domačin.
Tatvina v gostilni. Pred kratkim je prišel v gostilno Andreja Šobra v Lazih pri Semiču brezposelni hrvaški delavec Šime Rajačič iz Bršaj na Hrvaškem. Bil je precej časa v gostilni. vsled česar ni nihče pazil nanj. Kmalu po njegovem odhodu je gostilničar zapazil, da mu manjka denarnica, v kateri je imel 230 'K denarja in žepna srebrna ura z verižico. Obvestil je takoj o tatvini orožnike, ki pa Rajačičamiso mogli izslediti. Najbrže je še o pravem času popihal na Hrvaško.
Ubegla kaznjenca. Te dni sta iz prisilne delavnice pobegnila 201etni Rudolf Brunn-bauer in 21 letni Marko Pavlič iz Prezida.
Promenadni koncert »Slovenske filharmonije«. se vrši ob ugodnem vremenu danes od pol 7. do pol 8. zvečer, pod gradom »Tivoli«. Spored; 1. Lebar: »S. Giusto«, koračnica. 2.
• »Lepa Galattea«, uvertura. 3. Lehar: »VViija pesem« iz operete »Vesela vdova« 4 Verdi: »Traviata«. fragmente. 5. Ziehrer- valček iz operete »Ljubezniv valček«. 6. Gounod: slike iz opere »Faust«.
Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 25.. sredo 26. in četrtek 27. junija 1912:	1.
Zurnal Pathe. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji. šport, moda itd 2. Neumrljiva ljubezen. (Zanimiva drama samo popoldan.) 3. Moric ima dobro izpričevalo. (Igra priljubljeni komik Prince.) 4. Usodi ušel. (Sen-zacjska drama. Umetniški film v dveh delih.) Samo zvečer. 5. Kar je enemu prav. (Krasna amerikanska veseloigra.) V soboto »Grofovski sin in artistinja«. (Senzacijelno nadaljeva-vanje »Štirih hudičev«. Pripravlja se »Smrt za tilnikom«. (Amerikanska senzacijska drama iz divjega zapada.)
Narodno-socialni pregled.
Kot deroč hudournik, ki se lije po strmem skalovju v dolino ob času neviht in viharjev, ko se zbirajo na nebu grozeči temni oblaki, drvi socializem svojo pot po vesoljni zemeljski obli. Te lave ne ustavi več nikdo. Zastonj se postavljajo jezovi, napravljajo barijere in in izpodkopavajo tla. Ni je na svetu moči. ki bi bila v stanu zadržati naraven proces — socializma. Da, narava sama daje socializmu moč na podlagi svojih neovrgljivih zakonov, začetka, obstoja in konca, rojstva, življenja in smrti. Vse na svetu je podvrženo izpremembi. In tudi današnji kapitalistični sistem mora pasti. ker tako zahteva priroda. Fizično suženjstvo je moralo zginiti pod pritiskom novih tvorb, pod pritiskom napredka, svobode in bratstva. Toda ostaja še dianes to suženjstvo, suženjstvo duha. ki ima svoj vpliv tudi v gmotnih vprašanjih, v vpiašanju eksistence določenih slojev pa tudi gotovih celot. K delavskim slojem pripadamo in smo deli narodne celokupnosti. Za oboje se moramo boriti, za oboje moramo trpeti in ta boj je tem slajši, ker smo uverjeni. da se bojujemo za pravično stvar, ki je utemeljena v naravi sami. Priroda zahteva ta boj. ker brezdelje kaznuje s smrtjo. Priroda da novorojenemu detetu golo življenje. samo novorojenček si ne more pomagati. ne pozna svojih sovražnikov, ki preže od vseh strani na mlado nadebudno življenje, niti ne pozna orožja, s katerim bi se mogel braniti proti nevarnostim. Kako hrepeni to dete po nečem, kako odpira ustečka in išče nekaj s čemur si more vzdržati življenje in toplota materinih prs ga prepriča, da mu je priroda dala tudi možnost ohraniti si življenje. Dete brez te možnosti je mrtvo in mrtvo telo ni možno boja. Boj za obstanek je tedaj naravna potreba, brez katere ni življenja in kjer ni življenja ni zmage. Socializem je boj, buj proletarca, ki nima nič druzega kot golo živ-Ijene in zmožnost braniti se in vztrajati v boju za življenje proti nenaravnim izrastkom v* Človeški družbi. Svojo moč črpa proletarec iz celote enakih, ki je proti njemu ubogemu črvičku ogromna masa, ki vsebuje v sebi to, kar vsebuje mati za svoje dete. Materina ljubezen je zmožna za svoje dete. za kri svoje krvi. doprinesti navečje žrtve na oltar prirode. da zagotovi detetu njegov obstoj. Istotako družj usoda enakih vse v eno silno celoto, katera pozna vse potrebe vsacega posameznika in ga pripravlja za boj. Iz tega razvidimo. da je socialen boj proletarca, tedaj vseh onih. ki si z delom svojih rok ali svoje glave služijo kruh od danes do jutri, ne samo dolžnost vsacega posameznika, ampak tudi eksistenčno vprašanje. In zato mora biti socialist.
Toda poleg te fizične celote ie tudi duševna celota, ki si ena_drugo spopolnjujete. Brez duševne svobode ni niti tizicne svobode: Ako sem ti brat po rojstvu, nisem ti pa brat tudi po duhu. sem tvoj sovražnik, ker je moj duh nasproten tvojemu. Sem tedaj neenak in boj neenakih proti enotnemu sovražniku je že naprej izgubljen. Duševna celota pa ni nič drugega kot enakost izobrazbe in napredka. Vidna oblika te celote, ki daje moč izražanja notranjih čustev posamezniku, ki razširja, kar je dobrega in pobija, kar je slabega, je govor. Kakor je pri fizični celoti posameznik eden
glabeiše konstitucije in drugi silneiše, je tudi pri duševni celoti isti proces,, samo, da pri prvi tvorijo posamezna bitja celoto, tvori pri duševni celoti posamezno tvorbo, narod. t.-j. vsa tista fizična bitja, ki govore en jezik tvorijo del celote. Vsi ti deli — tedaj vsi narodi na svetu —• se spopolnjujejo medseboj vzajemno. Narod ni tedaj človeško delo, ni sad fantazije posameznikov, ampak je diferenciacija narodov istotako zakonit proces narave, kakor vse druge fizične tvorbe življenja. Iz tega stališča moramo presojati ves ustroj in posledice istega v narodu kot takem. Kakor ie posameznik prisiljen bojevati se in. braniti svoje življenje, je tudi narodna individualnost primorana bojevati se za svoj obstoj. Kakor je potrebno. da„ se proletarec združuje proti velekapitalu, je istotako potrebno, da se sorodni mali narodi združujejo proti tujini sosednim velenarodom, katerih razvoj zahteva vedno večje ekspan-zivnosti in ogroža obstoj malih narodov. Gio-berti pravi: »La morte della lingua e quella della nazione.« Izgine li jezik enega naroda iz površja, je to tudi smrt narodne individualnosti. posledica smrti posameznika, ki je preživljal svojo mnogoštevilno družino, dokler je bil živ in zdrav, dasi ne sijajno, vsaj stanu primerno, so krut udarec za preostale. Šibka in bolehna vdova, vajena življenja samo ob strani svojega moža. ni v stanu preživljati pet, šest. sedem še nedoraslih otrok, odkazana je na milosrčnost ljudij ali pa. da se drugič poroči. Otroci dobe očma. mati se prilagodi novim razmeram, pozabi na ranjkega moža. družina pa narašča. Očem začenja smatrati otroke svoje žene za breme, katerega nositi se ne čuti dolžan. Lastne otroke ljubi, jim nudi vse ugodnosti življenja, tuje pa zaničuje, odlivava jim njihov del. ki jim pripada in jim ovira možnost razvoja, možnost boja za obstoj.
Istotako je tudi z narodom, ki izgubi svojega druga, jezik. Narod spremeni svoje ime (tedaj narodna kultura) ko stopi pod okrilje drugega jezika. Posamezniki, ki tvorijo narod se deloma porazgube, deloma podležejo v boju. Tam pa. kjer žive kompaktno ohranjajo svoje navade, svojo criginelnost in značaj, so pa duševni mutci. Kultura tujega naroda jim je tuja. ker priprosto ljudstvo nima dostopa za tuja narečja tako. kakor za svoje, s tem pa zaostaja ljudstvo kulturno, je duševno-odvisno in fizičen suženj teli. ki so ga, podjarmili in uko-vali v verige tujinstva. Pečat tujinstva ostaja pa tudi v ljudstvu samem, čutijo se zapostavljene in nesrečne. Tujec pa ima zasmeh in gmotno izkoriščanje smatra za svojo nalogo, da tako čimprej ugonobi zadsnje ostanke narodne individualnosti. Toda pomniti je. da narodi žive tisočletja in napredek v tem času je ogromen. Vsako desetletje ima novo psiho napredka. Škoda, ki se godi malemu narodu s tem. da se izčrpava iz njega vse moči za odpor stoletje za stoletjem, je ogromna in to škodo trpi le ljudstvo, trpi proletarec, ki je sin trpinčenega naroda. Ali je zmožen tak proletarec. ki nima dovolj duševnili močij pri lastnem narodu, uspešno stati v eni vrsti s proletarcem kulturno dobro pripravljenem? Ne, ne more. Kaj naj napravijo danes kmetje s kosami* cepci itd. proti modernemu morilnemu orožju. Kulturno zaostali proletarec je ničla, ki ne pomenja ničesar. Ali je potem upravičeno. da se odteguje delavec od narodnih bojev? Dragi moji, kako naj zahtevam nekaj tam. kamor nič ne dam? Kako more črpati proletarec iz narodne lastnim ono česar potrebuje za svoj obstoj, ako ne stori ničesar, 'da to. kar je prejel zopet nadomesti? Narod, da se vzdrži mora. pridobivati si predpogojev za obstoj in ti predpogoji so narodne pravice. do katerih mora imeti pristop še tako majhen narodič. In mi Slovenci moramo še najbolj paziti, da ne izgubimo niti enega moža. da ne izgubimo niti ene pravice in da pridobimo one, ki so nam potrebne. Zato moramo biti narodni. Tedaj slovenski delavec, tvoje mesto je v narodnem socializmu. a	F. Radešček.
V	sredo zvečer ob 8. uri se vrši sestanek narodnega delavstva v podpritličju »Narodnega doma«. Komur je na srcu Narodno-soci-alria Zveza, kdor je v resnici socialist in priznava potrebo organizacije naj pride. Dobro došel nam je vsak. ki čuti narodno in socialno.
Vseslovanski sokolski kongres v Pragi >i~r-
Prihod čeških gostov iz Amerike.
Sokolske slavnosti v Pragi so že pričele. iV soboto so došli z dvema vlakoma v Prago češki Sokoli iz Amerike, katerim so Čehi priredili naravnost triumfalen sprejem. Vsa Praga je bila pokoncu. Na tisoče tujcev je že v I Pragi. Po ulicah, cestah in trgih kar mrgoli samih slovanskih zastav.
Telegram za telegramom.
Navdušenje za ameriške goste, je bilo . Pragi tako velikansko, da ie občinstvo neprestano nadlegovalo uredništva in zahtevalo natančna pojasnila o prihodu. Telegram za telegramom je prihajal. Banka »Bohemia« je vodila vso akcijo o prihodu, a natančnih podiat-kov ni dobila. V petek zvečer je prišel telegram. da pridejo v soboto ob deseti uri dopoldne, v soboto pa je prišel zopet brzojav. da prideta vlaka med 6. in 8. uro zjutraj. Ob prihodu vsakega vlaka se je zbralo rra tisoče ljudstva na kolodvoru s Sokoli vred. ki so čakali goste. V soboto ob 5. uri zjutraj je bilo že vse črno občinstva na kolodvoru.
Vlak prihaja.	--
Na kolodvoru je občinstvo zvedelo, da ima vlak zamudo in da pride prvi ob 9. uri, drugi -pa 9.30 dopoldne. Ko je bila znana natančna ura prihoda, so se razvnela prsa vseh Pra-žanov. Ljudstvo je štelo kar minute. Vlak zažvižga iz daljave. Vse je drvelo proti peronu, vse je hotelo biti spredaj. Nastala je ve-
likanska gnječa. Trume Sokolov pod vodstvom brata Bilka so došle z godbo na kolodvor in napravile red. Sokoli so zasedli skrajne hodnike perona, pred kolodvorom pa je ljudstvo napravilo špalir. Iz vseh okrajev Evrope so došli v Prago časnikarji.
Ob devetih je bilo dano znamenje, da pride prvi vlak. Dame in gospodične s koški cvetlic so stopile naprej, oči vseh so se obrnile v daljavo, odkoder je prihajal beli dim. Vlak je bil že v bližini. Iz oken so viseli in mahali ameriški prapori in slovanske trobojnice. Prvi vlak se je ustavil. Iz desetih salonskih vozov so izstopile same dame in otroci, ki so prišli pogledat domovino. V trenotku se je vsula ploha cvetk na došlece. tako da niso gostje skor mogli naprej. Dame so, se začele jokati, ko so po dolgih letih zopet videle, svojo domovino, ki jih je tako prisrčno sprejela. Glava je stala pri glavi, ljudstvo je neprestano klicalo »Na zdar!« in mahalo s klobuki in robci. Dobrih 20 minut je trajalo, predno so stopili gostje vsi v vozove, ki so jih odpeljali na Zofin. kjer je bil slavnostni sprejem.
Drugi sokolski vlak
Masa se ni hotela ganiti s kolodvoi«. čakala je na drugi vlak. s katerim so se peljali Sokoli v kroju. Konenčo je vlak prišel. Odda-leč se je videl veliki ameriški prapor, dar ženskih isokolskih društev. Ko slo Sokoli z modrim krojeni stopili iz vlaka, je nastala taka radost in tako veselje, kakor je mogoče le v Pragi. Nizozemska vlada je Sokole v Rotterdamu. kjer so sc ustavili, sprejela zelo prijateljsko. Po vseh mestih na Češkem, kjer so se gostje vozili, jih je sprejela deputacija. Med došlimi amerišk. Sokoli je bil tudi sivolasi Votoček. ki je že 50 let SokoL Ponosno je odkorakal s svojimi tovariši na Žofin. kjer jih je sprejel starosta češkega Sokola dr. Schreiner in praški župan dr. Groš.
Včeraj je odpotovalo iz Belgrada ,500 srbskih Sokolov, jutri pa odidejo naši Sokoli.
Mladinski vestnik.
Naš občni zbor. Težko smo ga pričakovali. prišel je in danes vstaja Ie še spomin na njega. 2iva in vseskoz zanimiva debata pokazala je nam jasno sliko, sliko, ki se nam ne izbriše nikdar iz srca. Okvir, občni zbor, je bistveno le oblika, toda pomembnost debat je za marsikoga podučna in zanimiva. Pokazalo se je. da mladina, združena v nar. soc. društvu »Bratstvo«, si je svesta velike misije, ki jo ima vršiti na Slovenskem. Iz gnjilega političnega močvirja vstaja zopet Vodnikova »Ilirija oživljena«. Padle so sicer" tu in tam ostre besede... Toda treba je bilo očistiti ozračje vzpodbuditi mlačne in pokazati — brezdelje. Bilo je potrebno ali pa tudi upravičeno? Sodba je različna. Hotelo se je pač. da bi bila ovca cela in volk sit. Biti sočasno buržoa in socialist. ni mogoče. Istotako pa tudii ni mogoče, da bi ena oseba zadovoljila vse ali pa obratno. Oči vseh iskrenih prijateljev našega društva so danes uprta v novi odbor. Bo - li spolnil nade. ki se stavljajo v njega? Bo - li padel v iste pogreške kot prejšnji? To so danes vprašanja. bodoči občni zbor naj spregovori, kdo ima prav. skeptik ali optimist.
Takoj po občnem zboru konstituiral se je novi odbor. Občni zbor je tudi soglasno sklenil. da se pravila spremene v vsestrokovno mladeniško organizacijo, da _se razširi delokrog na vse jugoslovanske dežele in da društvo pristopi kot član k novoustanovljajoči se »Narodno - socialni Zvezi« z vsemi svojimi člani.
Dragi bratje in sestre! Na vas je tedaj, da storite svojo dolžnost in uverjeni bodite, da tudi odbor stori svojo. Vsi člani »Bratstva«,
društvene prostore, da se izvolijo odseki za hranilni krežek. za nogometni odsek, za agitacijski odsek in da se izpopolni izletni odsek. Vsak četrtek pa se bodo potem vršli debatni večeri in društveni sestanki, h katerim bo imel le tisti pristop, ki plača članarino. Neplaču-joči se ne morejo smatrati za člane društva.
Narod. soc. izobr. društvo »Bratstvo« je priredilo svoj družinski večer, ki vsled obilnih veselic in zabav, katere so se vršile na raznih krajih ni bil obiskan kakor bi bilo želeti. Na večeru se je uprizorila z lepim uspehom Dolinarjeva šaloigra »Cigani«. Včeraj pa se je vršil občni zbor »Bratstva«, kjer se je sklenila izprememba pravil ter se je izvolil in konstituiral nov odbor.
Novoizvoljeni odbor »Bratstva« ima danes v torek ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih svojo prvo sejo. Vsi bratje odborniki, udeležite se polnoštevilno.
Vsem onim, ki so se pismeno obrnili na uredništvo »Mladinskega vestnika«, radi izleta v Prago, sporočamo, da se more udeležiti izleta vsakdo brez ozira na starost in spol. Vse natančnejše podatke in program bomo razposlali koncem prih. meseca brezplačno vsem onim, ki ga bodo zahtevali oziroma, ki se bodo priglasili za izlet. Vpisnina znaša 5 K, ki se naj pošlje s priglasom vred na naslov: Fran Radešček. Streliška ulica 32. Oni. ki so pevci, naj to v priglasila pripomnijo.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
KONEC HRVAŠKO-SLOVENSKEGA KLUBA
Dunaj, 24. junija. Šušteršičev klub, v katerem so sedeli poleg slovenskih klerikalcev tudi dalmatinski in istrski pravaši se je razšel vsled izstopa slednjih. Kot vzrok se navaja neodkritosrčna politika slovenskih klerikalcev napram hrvaškemu vprašanju. Izstopili so naslednji poslanci:	Perič, Sesardič,
Dulibic. Prodan. Spinčič, Laginja in Mandič.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj. 24. junija. Današnja seja državnega zbora je bila zopet zelo slabo obiskana. Začetkom seje je odgovoril domobranski minister Georgi na interpelacijo glede nesposobnosti I. avstrijskega dreadnoughta »Viribus uni-
tis«. češ. da so vse te vesti zlobno izmišljene; nato se je bavil po izvajanjih poslednjega manjšinskga poročevalca posl. Schumayerja obširno z brambno reformo. Minister je razložil podrobno, kako bo izrvšil naredbo. ki jo namerava vojna uprava izdati k zakonu.1 Zbornica je tako slabo obiskana, da govori minister praznim klopem.	j
VOLILNI BOJ V SEVERNI AMERIKI.
Chicago, 24. junija. Ker zahteva Rooseveltova stranka skoro v vsakem slučaju poimensko glasovanje, se je razprava zelo zavlekla. Končno so bili vsi Rooseweltovi protesti odklonjeni. Pod temi razmerami ni upati na nomnacijo pred sredo tega tedna.
Chicago. 24. junija. V Nacionalnem kon-ventu je glasovalo 561 članov za Tafta 107 pa za Roose\velta; 344 pristašev. Rooseweltovih se ie glasovanja vzdržalo. Roosewelt namerava sklicati pQseben konvent, na katerem se bo dal proglasiti za samostalnega republikanskega kandidata, za predsedništvo. Obenem pa obeta, da ustanovi novo republikansko stranko.
PRAŠKE SLAVNOST.
Belgrad. 24. junija. Belgrajski župan Ljuba Davidovič je v spremstvu obeh tajnikov in treh občinskih svetnikov odpotoval v Prago, kjer bo zastopal Belgrad pri praških slavnostih povodom vsesokolskega zleta in odkritje spomenika Palackemu. ^
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Lasne kite
po 5, 7, 9 In 12 K. Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K.
—	Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli, Ljubljana
Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela.
ki so že v društvu ali pa, ki misiijo še pristopiti naj pridejo v četrtek večer ob 8. uri v
Zejulljem 1912 začne »Slovenski llustrovani Tednik" nri-občevati nov roman
„V službi kaliia“ je najznamenitejši roman izza vlade Arabcev v Španiji. Ta roman je od konca do kraja zelo zanimiv, tako da bralec nestrpno pričakuje nadaljevanja, ki ga seznanja z vedno zanimivejšimi doživljaji glavnih oseb. V romanu se opisuje usoda jugoslovanskega kristjanskega kraljeviča Strezinja, ki je bil prijatelj poveljnika telesne straže arabskih kalifov (cesarjev) Wadha el Ameri in usoda kristjanske deklice Fatime. Kot kraljevi odposlanec je Strezinja v sužnji Fatimi spoznal svojo rojakinjo. Fatima se je zaljubila v Strezinjo ter mu je po burnih dogodkih na dvoru rešila življenje, a on pa njej zlato prostost. Ta roman je poln zanimivih zapletijajev in pretresljivih prizorov. Roman „V službi kalifa “ ni nikak šuntroman, temveč ga je spisal odličen pisatelj dr. Vel. Deželič.
_ 536 -
v čitanju. Listina je bila na glas prečitana in vse stare in nove pravice po vrsti naštete. Ko je bilo !	;e Caboche še enkrat vprašal:
— Gospodje, ali ste pripravljeni dati nam, kar zahtev urno f '
In vsi so potrdili soglasno;
— Pripravljeni smo!
Pristali so‘na pakt, ki je rušil v pran podlago ustavne monarhije!...
Tedaj se je Caboche obrnil k vojvodi in dejal z resnim glasom:
— Visokost, od tega hipa ste naš poglavar. Prisegamo vam pokorščino do popolne uničitve našega skupnega sovražnika. Kadarkoli nam daste znamenje, bomo pripravljeni.
Prav je tako, je dejal Ivan Nevstrašni. Eden mojih ljudi pride k vam z geslom.
— Kateri?
— Ta tu!
In pokazal na Courteheusa, ki se je naklonil.
- Možje, je sklenil vojvoda, računajte name. kakor bom jaz računal na vas!
S tem je bilo zborovanjqe končano.
— Hvala bogu. si je dejal Passavant, bil je skrajni čas. Umiram lakote in žeje. Miza je polna pijače in komaj se vzdržujem, da ne planem k nji. Odhajajo. Potruditi se moram, da pridem iz te luknje.
Vojvoda je šel prvi in z njim njegovi ljudje.
Sledil je Caboche z meščani.
Ocquetonville, Scas in Courtehense pa so šli nazaj. Prvi Ocquetonville, za njim Scas in za tem Courtehense.
— 533 —
— Čeden dečko, si je dejal Passavant, ki je poslušal skrit v hodniku in vse slišal.
Burgundska gospoda, je nadaljeval Caboche. držite za enkrat z nami. Spoznali ste našo moč iti mi poznamo vašo. Armanja-čan je naznanil, da hoče ukrotiti ljudstvo. Naš splep je zato tak: z vami smo proti Armanja-čanom!
Vojvodovo čelo se je zjasnilo. Vse je bilo hipoma pozabljeno in Burgundci so glasno zakričali:
— Smrt Armanjačanom!
Krik se je razletel po temnih hodnikih.
— Smrt Armanjačanom, je dejal tudi Caboche mrzlo. Ali ko bo delo dovršeno, gospoda. bomo zahtevali svoj del. Ali ste pripravljeni dati nam ga?
Ivan Nevstrašni je urno vzdignil roko. kakor človek, ki je pripravljen priseči vsak hip.
— Govorite je dejal: Prisegam pri Bogu, da bom smatral vse vaše zahteve za pravo-močne od trenutka, ko bo sedela na moji glavi krona Francije!
— In vi gospodje? je vprašal Caboche.
—- Mi pritrjujemo, so odgovorili Burgundci.
— Ali zna kdo izmed vas pisati?
Plemiči iso se spogledali, zmignili z rameni in se zasmejali. Nihče ni znal ali ni hotel znati pisati.
— Tolpa je pijana ošabnosti, je siknit eden.
— Nihče torej ne na pisati? se Je posmehnil Caboche.
Hiša Saint-Pol.	1	134
8a^Bas!aCTsa^E!r-x<%gir.r:-•< ,-.v/	:,■	■<	.. .,r^-
Širite, kupujte in naročajte „Dara“! Prijavljajte nove naročnike!
V.
v
&
v
V.
V
§r—
Knjigoveznica
A. Feldsteir
jv Ljubljani Radeckega cesta 12
se najtopleje priporoča.
V sredo, dne 26. junija 1912 ob 9. uri dopoldne
se prične
na Franca Jožefa cesti štev, 7 prostovoljna
prodaja
zapuščine umrle gospe Amalije Kreipner
Natančnejša pojasnila daje špedicijska tvrdka
R. Ranzingen
t
N se
h'*(/
„ Angleško skladišče oblek
G.. Bernatovič,	Ljubljana.
naznanja
okasijsko prodajo
poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter poletne damske kon fekcije z globoko reduciranimi cenami.
Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.'
Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
J
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
BLAŽ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakov ki nasip. FICHLER, Kon resni trg. ČEŠARK, ŠeIeubuifeovii ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, nažel.prcl.pri Nar. domu. KOŠIR, Ililšeijeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUSN1K, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
. v oicuumii tupufcimaft
WISIAK, Gosposka ulica, KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg.
NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta.
KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica.
TULACH, Dolenjska cesta.
M
gj
o
CU
N<
C
T3
OJ
23
Oh
ar
3
Q-
—i
C
tn
o.
M
C
—t
(S><
sz
-c
Ul
tu
u>
3C-
-v
Ut
X*
ai
Cv.
GL
Ut
o
x*
sz
Ut
=3
O
*a
o
M
3
n
C
/■*<
SL
"35"
7«T
m
m
5C-
n
S
m
sr. = «/»	5=
o
<
o
n>
=
BJ
=3“
O"
"S"
	Prihod vlakov v Ljubljano iz:									
	Dunaja . . .	12*2	3*22	4.-48	5.55	9-56	12-47	5-2!	g-58	5-81
	Trsta ....	12-22	4-0»	9-04	ll-24	2-51	6-IZ	9*11	44.45	
	Trbiža ....	7.23	9-51	ll-14	4.20	7-00	8-12	11-22		-—
	Kamnika . . .	C)-42	11.00	2-41	6-12	+* 10-3°				
	Rudolfovega	8-59	3-°°	9-12						
	Kočevja .	8-5»	3-o°	9-12						
	Vrhnike . . .	6.38	10-3«	7-23						
	* Brzovlak. ** Vozi ob nedeljah in praznikih. Odhod vlakov iz Ljubljane proti:									
	Dunaju . . .	12-22	12-12	4.39	7.30	ll26	3.11	6-22	9*22	10*43
	Trstu ....	1*22	3*22	5*12	6.03	10-02	4.06	5-4!	8-22	
	Trbižu ....	f5.47	g-52	9-09	44.30	3*22	6-22	10-22		
	Kamniku .	7.27	U-50	3-12	7*15	(-*■ IS				
	Rudolfovem . .	7*32	1-31	7.44						
	Kočevju . . .	7.32	4.8I	7-44						
	Vrhniki . . .	7.35	4.I8	8-12						
	* Brzovlak. ** Vozi ob n edeljah In praznikih. t °d 2G. maja oziroma 1. julija.									
Celo noč
- % /
noč odprto
K LJablfanska kreditna banka v Ljubljani. R“
Stntarjeva ulica. štev. S, (lastna hiša,)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in agencija v Gradežu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
411-0
0
— 534 —
— Siam bom pisal, se je oglasil hipomi vojvoda.
Caboche se je stresel veselja. Ne tolike da bi mislil, da bo pogodba pisana od samegi vojvode držala močnejše, ampak hotelo se mu je upogibati te ošabne glave in z zadovolj stvom je gledal, kako je sedel veliki fevdal k mizi. prijel za pero in se pripravil pisati. Naslonil se je torej s pestmi na mizo in je narekoval.
Vojvoda je pisal!
— Zahtevamo povrnitev pravic mojstrom! in rokodelskim zvezam. Obnovitev desetnikov* petdesetnikov in mestnih nadzornikov. Obnovitev zadruge...
— To so pravice, ki vam jih je vzel vladajoči kralj, je menil pisar: pravično je. da se vam povrnejo.
— Zahtevamo, da se ustanovi tržno nad-zorništvo. porota, z uradi in s pravicami. Zahtevamo. da so denarji, pobrani kot davek od inesta ne,, .akljivi za kralja. Zahtevamo, da se prenese policijsko oblast izključno le v področje mestne hiše.
— Vse to vam gre po postavi,, je dejal pisar in se dvomljivo zasmejal.
— Zahtevamo, da imajo vse bratovščine in vse zadruge pravico shajati se brez dovoljenja kraljevega ali njegovih komisarjev. Njih skupščine se morejo vršiti, kjerkoli, kadarkoli in na kakršenkoli način jim bi bilo ljubo in prikladno...
Pri tej zahtevi se je ustavilo pero.
Danes kakor takrat so bik) prosta, svobod-aa zborovanja strašilo za oblastnije. Zakaj, kdo
—	535 —»
ve. kaj vse se ne nTore izciniti iz teh svobodnil skupščin. Vedno je tu kritike dost in grmenje in vihar nastane kar naenkrat kakor iz jasno...
Caboche je tudi prestal in čakal. Meščn-stvo je napeto zrlo v pisarja. Slednjič je zamrmralo zadovoljno.
Ivan Nevstrašni je zapisal! Caboche je na daljeval:
— Zahtevamo pravico, potegniti verige preko naših ulic, kadarkoli nam bi bilo ljubo nositi orožje, in si izbirati po svoji volji sodnike in porotnike. Zahtevamo pravico, kupovati sol, kjerkoli bi hoteli in za kakršnokoli ceno bodi. Zahtevamo, da spovedniki ne pobirajo od nas nikakega plačila. Zahtevamo, da se določi meja zapravljivosti plemiških dam in da se prepovt očitno ponašanje.
Zahtevamo končno, da bodo imeli v kraljevi svčt dostop možje, ki jih izberemo izmed sebe in bodo zastopali nas in našo voljo. In da kralj ne more storiti ničesar, kar bi ne bilo v soglasju z mnenjem naših zastopnikov in da se nam odmerijo davki po izpovedbah in določitvah naših svetnikov ...
Caboche se je ustavil, mislil je za hip, ali ni nečesa pozabil, nato pa je vzkliknil:
— To je vse!
— Vse vsaj za trenutek, je pristavil sam pri sebi.
Pisar-vojvoda je pisal z ogorčenimi potezami. Vsaka beseda, ki jo je napisal je bila smrtna žaljivka za plemstvo, kopica privilegije!, . ki jih je. odnašal -^er.
Ivan Nevstrašni je podpisal. Pomolil je pergament Cabocheu. ta pa meščanu veščemu
n
n
n
Dan“
Dan“
Dan“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
je edini slovenski neodvisn politiški dnevnik, je najinfonnativnejši slovenski dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list.
je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinajev, s pošto mesečno le K 170. je razšir en v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu • učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom In vsem okraj, učiteljskim knjlž-:::	nicam	:::
po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo:
Beli rojaki.
Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino ...	26	vinarjev	več.
. Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.