Pretiranje cen za živila. Po cesarski naredbi z dne 1. avgiista 1914 so začeli zasledovati vse tiste prodajaloe, ki za najpotrebnejša živila zabtevajo oftitno pretirane oene. Naiivišje sodišče zastopa danes gle'de navijanja cen to na^elo, da je preganfati kazenskim potom vsakog-a. k'dor zahteva pri najvažnejših živilih) ve6 dobička. kakor mu gre. Ce^;a ima znašati pridelovalne stroSkc in običajni dobiček. Kakor hitro bi se zahtevalo preveč 'dobička pri prodajni ceni, je ponudnik kaznjiv. Za presojo vrednosti enega ali drugega pridelka unn biti merodajna pridelovalna rjena in ne tržna cena, To naj si zapomnijo dobro vsi tisti, ki, prinažaJo in ponujajo živila na prodaj, da ne zapafrlejo kazni, kajti poudarjati raoramo pri toj prillln, da ne veljajo danes nič več maksimalne oene in da se na nje | !¦« moremo več sklicevati. Te cene so odpravljene. i ker se niso obnesle. Pr VI 8 13-67. V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja! C. kr. okrožna, kot izjemna sodnija v Mariboru je pod {predsedstvom c. kr. v. d. s. t):. dia. Praidl v navzočnosti c. kr. v. d. s. sv. Detiisoheg, c. kr. d. s. sv. Kronasseu in dra. Torggler kakor sodnikov in c. kr. avsk. Tornago kakor zapisnikarja na obtožbo Franceta Roblek kakor zasebnega obtožitfilja z dne 21. marca 1914 o. 6t. Pr. VI 8 13-26 zoper Frana Zebot zavoljo pregreška po §§ 188 in 499 1. in 2. slufiaj k. z. danes po dognani glavnl razpravi, določeni vsled naredbe z dne 20. aprila 1915, o. št. Pr VI 8 1360 v navzočnosti Franoeta Roblek kakor zasebnega obtožitelja, njega zastopnika drja. Kalana. prostega obtoženca Frana 2ebot, zagovorjiika drja. Benkovič, po predlogu obtožitelja, da se obtoženca v smislu preoizirane obtožbe krivim spozna in postavno kaznuje, razsodila tako: Franc 2ebot, rojen 10. avgusta 1881, v Selnici ob Muri, tja pristojen, r, k.. odgovorni urednik ,,Slovenskega Gospodarja" v M&(riboru, vže kaznovan. je kriv: da je kot odgovorni urednik v Mariboru tiskanega perijodičnega lista ,,Slovenski gospodar" objavil na 4. in 5. strani št. 48 tega lista z dne 27. novembra 1913 po vsebini mu znani članek. M začne z besedami: ,,Velika Pirešica (Roblekovi napa^ni meiniki. Boblekov neresnačen popravek)" in konča z besedami: ,,Ker sq je spustil v javnost, stoji osramočen pred svetom, s katerim se Franc Roblek s priobčenjem izmišljenih in napak zvjfili dejstev imenoma po krivem dolži nepoštenega in nenravnega dejla<nja, ki bi ga utegnilo v mislih ljudi zanifiljivega storiti in ponižati; zakrivil je s tem pregrešek zoper varnost Casti po § 488 k. z. in §§ 7 in 239 k. z., in se obsodi: po § 493 k. z;. z ozirom na § 26T In na § 265 k. p. r. ter z uporabo §§ 266 in 261 k. z. v denarno globo 300 K (tristo kron), namesto katiere stopi v slučaju neiztf^rljivosti kazen 30 (trideset) dnevnega zapora. V smislu § 339 k. p. r. ima toženec povrniti stroške Jcazenskega postopanja in morebitne izvršitve kaani. V smislu § 39 zakona z dne 17. dec. 1862 št. 6 drž. zakona za leto 1863 ima obtoženec objaviti predstoječo sodbo na lastne stroške tekom 8 (osem) dni po pravomočnosti te sodbe na prvi strani ;.- ijndjij.neKa 15sta ,,Slovenski gospodar." Razlogi: Pod ohtožbo stojl članek r. št. 48 ,,Slovenskega gospodarja" z dne 27. nov. 1913 z nadpisom MVelika Piresica. (Roblekovl napačni mejniH" Roblekov neresnifien popravek)" Obtoženeo je priznal, da je bil taCas odgovorni urednik pri ,,Slovenskem gospodarju", in je on tudi kot taki podpisan na dotični Stevilki. V prej imenovanem članku očita se zasebnaavi obtožitelju Fraflicetu Bbblek med drugim. da je pustil postavljati mejnike samolaatno v svoj prid, da takrat, ko so pred 15 leti postavljali mejnike, prejšnja župnik iKunej ni bil navzoč in da se ga o tem sploh ni obvestilo. Obtoženec nastopil je pri glavnl razpravi pred porotnim sodiščem dne 20. juDlja 1914 ter predidočem poatop^ajniu dokaa resnioe glede trditev inkriminovanega članka, vsled česar je bilo pri razpravl zaslišanih veŁ prift. Izrek porotnikov in sodbo, s katero je bU obtoženi oproščen od obtožbe, razveljavilo je c. kr,. najvišje kot kasacijsko sodlšče s sodbo z dne 27. novembra 1914 o. št. Pr -VI 8 13-i47 ter naložilo temu sodišču ponovno razpravo in razsojo zadeve. Obtoženi se zagovarja sedaj, da inkriminovaaega; Manka ni bral, marveč, da ga 5e izročil tretji osebi, to je takratnemu uredniku ,,Straže", Lavoslavu Kemperle. naj ga spravi v tfdsk. Vsled tega pa da nikakor nl zakrivil pregreškja po § 488 oziroma 491 k. z. k večjem1 prestopek zanemarjanja dolžne pozornosti v emislu odstavka 1, člana III. zakona z dne 15. oktobra 1868 št. 142 d. z. V smislu tega, zagovora umaknll je obtoženi z vlogo z dne 28. aprlla 1915 r. St. 62, nastopljeiii dokaz resnice. Vendar smatra sodišče dokazanitn, cia je obtoženec pod obtožbo stavljeni članek) dal tlskati, akoravno mu je bila njega vsebina znana, doCim se sodlšCe o tem, da bi bfl obtoženec ta članek tudi sestavil, ni zamoglo z gotovostjo prepriSati. ELrlvdorek se opira pred vsem na ^agovor obtozenca. Le ta zagovarjal se je pri prvem raslišanju (gl. r. 8t. 8) sledefie: nJaz si pridržim svoj zapovor za glavno Tazpravo in ne odgovarjam na nobeno ml stavljeno vpraSanje. Kot nrednik ,,Slovenskega gospodarja" sem seveda spravll ta CVamek v tisk. V vlogi z dne 12. iunija 1914 (glej r. St. 33) navaja obtoženec dobeaedno: rZa moie trditve v iniriminiranem Clanku, kateri je z mojo vednostjo izfiel v listu in. za kojega prev^amem vso odgovornost, nastopam dokaz resnlce." Prl glavni razpravl dne 20. junija 1914 (glej r. 6t. 35) pravl obtoženec: ,,Jaz se ne Cutiml krlvega, kfir ne smatram, da bl bilo v lnkritnlnovaneTn Clanku kaj nepostavnega. Priznam pa, da sem pustil kot odgovorni urednik tiskati inkriminovanl flanek r. St. 48 perijodiCnega Hsta ,,Slovenski ^ospodar." Ce sem ga pa tudi sam splsal, o tem ne morem lzpovedati." Pri glavni razpravi dne 8. maja 1915 kot prlfia zaslišani Frano Kostanjevec. ki je bll pri porotni razp^a-vl dne 20. juniia 1914 Bapisriikar, izpovedal je na podlagi evojih zaznamkov ob priliM te razpravfl. da se je obtoženec takrat dobesedno tako zagovarjal: ,,Ce sem ga (flanek) sam spiaal, ne morem rečd, tlsiat pa pem ga pustil. ker nlsem vedei, da H bilo kaj nepostavnfi.ea: iaz nisem f?matra1. da bi bilo v flanini kai nepostavnega." Te mu nasnrotno npira obtoženec svoi zagovor, da i-nVriTnlnorranegn flanka ni bra? predno ie SeT v tisk, na okoinostl, katere opisujo v vloei r. St. 40 filedeče: ,...Taz sem fflr.er nomineino odpovornl vrednik ..Sloven^Tresra pospodaria", vendar lmam razim tega tollvi rimzih -poRiov. da mt nl mogofffi vseh ^lankov brati . . . Jaz "in nri liBtn ..Riovenslci popnndar" v prvl vrsrf sft peSatt z ln wjB. imam zinoti tozadevno korfispondenco voditi s strankami, 1"1T- mi vzamfi seveda veCii df>l fa^a. Kar se H^e nrpdnlSkefra de1n. -mnram prerffidatf' lo ve^iein noflre Tnaini&egiv obsepra, ziasti fTnam od lastnilrnv lista nalop, da ve^ie doplf=e aii polemlVe. 1n nfeffTifiio dati povod f RVovniirr^ pravdam. Izror^m v precled dmpim bnli Informiranim aotrndaikom, Td skorai vpak dan zaTiaiaii v iirpfiTii!5.tvr) ..PIov^nskeM1 frospodaria." "R,.T7rnn \iredn1S1rva nskrbniGm tndi t.aipiftvo drn^tva ..Wovfir\BVe VrtiP^ke Kvezs za Rpodnio Staifirskn", Tri ima vpC. ti«oi^ nannv. vrhn tpcra pa tndl So trviniStvo zadnice za IvTiovffinifi Mvinp., Td rnzfpza Rvoi deiokroir na op.lo Rp. SfaiprsVn; iconoCno poseduiem Se crednie T>ose«trn v Relpict na Muri, kamor pe odpeliem zpIo posrosto. 171 teda^ mn- I gofie, da bi vse, zlasti veCje dopise osebno pregledal . . . Sel lista ,,Slovenski gospodar" . . . g. dr. Anton Korošec . . . mi je ukazal, da imam vse članke, fcateri utegnejo dati povod tiskovniim pravdam ali polemikam, ali kateri so politično važni, daa v pregled gospodu Lavoslavu Kemperle, M je bil tedaj urednik ,,Straže." Obtoženec je dal torej tudi ta članek, M se nanaša na ^zasebnega obtožitelja Franceta Roblek, ker je bil važnega žnačaja, naravnost Lavoslavu Kemperle, ki je članek prebral, morebiti tudi popravil in sam oddal v tist/arno; le ta je dobil tudi iz ¦'tiskanie prvi tisk (Biirstenabzug) v pregled, ter ga je zopet tja vrnil, tako da je obtoženec članek šejle v roko dobil, ko je bil žfe tiskan. Ker je prišel olanek na opisani načiu v tisk, bila je njega vsebina pred tiskom znana le Kemperlu, nikakor pa ne pbtožencu. Predstoječe trditve obtoženca, v kolikor označujejo splošni način, kako so se spravili članki važnejšega značaja v tisk, potrjujejo sioer priče: dr. Josip Hohnjec, Bdvard Jonas, dr. Anton Korošec in tudi obtoženCevo trditev, da je dap. rokopis z inkriminovaium. člankom Lavoslavu Kemperle, da naj ga prebere, in ga da tiskat, potrjujejo priče Vekoslav Stuppan, Alojz Strašntik in Alojz Schuler, tako, da sodišča, ni imelo povoda, da bi sprejelo še nadaljne v tem oziru od obtoženca predlagane dokaze. Toda vkljub temu, da so po izpovedbah; imenovanih prič smatrati obtoženčeve trditve kot dokazane, v kolikor jih potrde te prioe, vendar ni izključeno, da je obtoženi Zebot članek prebral, predno ga je dal Kemperlu. V tem ozim sklicuje se sodiače na izpovedbe drja. Hohnjeca, Edvarda Jonas, Alojza StraSnik, dra. Korošec in Alojza Schuler, M te možnosti izrečno no jzldijueujeio. Bdino-le priča Vekoslav Stuppan • trdi pri razpravl dne 8. maja, t. 1., da zamore odločno navesti, dja. obtoženec iakriminovanega članka ni prebral. Toda, s |to trditvijo se ne strinja njegova izpoved pred preiskovalnim sodnikom, kjer pravi prifia ,,soviel ioli \vatrgenommeii, kat Zebdt den iriiriiiaiiierteii Artikel nloht gelesen, sondern nur Kemperle." Ker torej sm'aii-a sodišče izkljufienim, da bi kaka priča zamogla dokazafa, da obtoženec inkrinjlniranega članka ni bral, dasSravno ga je dal Ii. Eemperlu v pregled, zaslišanje daljnih po obtožencu predlaganih prifi ni bilo umestno, osobito, ker kaže ves značaj tega predloga na ito, da namerava obtoženec na ta način le zavlačiti kazensko zade-s'0. Kakor tedaj po imenovanih pričah dokazane okolnosti, kar sledi iz predstoječdga razmotilvanja, no liasprotaje]o na/ziraniu, da je obtoženi prebral inkrimSnovani1 članek, če predno ie bil tiskan, tako podpira to naziranje posebno še obtoženčevo ravnanje zoper obtožbo, katero je dvignil dr. Vekoslav Kukovec zoper obtoženoa dne 22. februarja 1914. Zoper trditev to obtožbe (r. št. 21), da je bil o njej inkriminovani čKapiek obja^ vljen z obtoženčevo vednostjo, navaja obtoženpc v svojem ugovoru (r. št. 23) ravno ista dejstva in iste okolnosti kakor pedaj v svojo obrambo zoper obtožbo Franceta Roblek. (confer O. Z. 23 O. Z. 49). Iz te rokolščine izhaja brezdvomno. da obtoženec teg3 svojega zagovora zoper Roblekovo obtožbo svojčas radi tega ni uveljavljal, ker očividno ni odgovarjal resnici. Iz razmotrivanih razlogov, to je iz obtoženčevega zagovora, pnedno je bil razvel-  jajrljen izrek porotnlkov, iz nasprotujofiega si postopanja obto ženca v zadevi dra. Kukovca na enl strani in Franceta Robleka na drugi strani, nadalje iz okolnosti, da ni izključena možnost, da je obtoženec prebral inkriminovani članek oziroma rokopis, predno je bil tiskan, smatra sodišče doiiaaanlni, da je bil lnkriminovani članek tlskan z "vednostjo obtoženca, kateremu je bila njega vsebina znana. Nasprotno se pa sodišče ni zamoglo z gotovostjo o tem prepričati, da je obtoženec predmetni članek tudl sam sestaVfl, vsled česar krivdoreka ni zamoglo izreči v smislu obtožbe. Dejetvo, da se je odstoplla zadeva dra. Vekoslan va Kukovec zoper obtoženca c. kr. okrajnemu eodišču v Marlbo ru v svrho postopanja radi prestopka po odstavku 1, Clana IIL zaklnna z dne 15. X. 1868 St. 142 drž. zak. ni dalo zasebneatti obtožitelju povoda, da bi stavil kak predlog, in sicer tudi no v smlslu k. p. r., ker se je njegova zadeva zoper obtoženca itak sama ob sebi nadaljevala. Ker dolži predmetni članek zasebnftga obtožitelja s priobčenjem lzmišljenih in napak zvltlli dejsfev bnenoma nepoštenega in nenravnega dejanja, ld bi ga ntegnllo v mislih ljudl zanieijivega storitl In ponižatl, je krivdorek po tem, ko je obtoženec Trmaknil dokaz resnloe, V smlslu § 488 k. z. opravlfen. Pripomnltl je, da je smatralo sodlSCe Inkrliniaova-nl Clanek enotnim ln tedaj celo ^vsebino podstavilo doloCbi § 488 k. z., ne glede na to, da utegnejo zadnjl stavki tega članka od b*1 sedij: ,,Če bl bll Roblek res kak mož . . ." do besedl: „  stoji osramočen pred svetom", tvoriti samo ob sebl žalltev v smij sln § 491 Tz. z. feer se dolži zasebnega obtožilelia s teml beseda-. mi fte posebej zaniCljlvih lastnostl in mišTienja. Kazen je blla odj meriti v sinlslu § 493 k. z. z zaporom od Sestih mescev do en&> ga leta, prl femnr se ]e bilo ozirati na dofočbe § 265 k. p. r« (vide VTT 703 14-3). ObteSilnlin se je smatralo tedaj, da ee snlde pregreSek po §^ 488 k. z. ln pre^topeK po odst. 1, 61. III, zak. a dne 15. X. 18RS St. 142 rfrž. zak., olaiSilnlm priznanje glede zadnip imenovtamecra prestopka in dosedanja neoporeJSenost. Kerpr©" vladaio olaifiilne okolnosti in so obtoženfteve osebne in etanovske razmere take, da bi mu zaporna kazen obfutno Skbdovala na ugledn, poslTizilo se je sodiS?« v §§ 266 In 261 k\ z. oznaCenffi pravle in ftazfin odmerllo pod postavno mero ter spremenjlo v denarno globo. V smlsln § 389 k. pr. naložM ie bilo obtozencu pv vrpitev vseh po k-a.zenskem postopanin nateHib. stroSkd(v. Izret jriede priob^enia sndbe se opira na dolo?,be navedenega zakona. V Marlborn, dne 8. mafa 1915. O. kr. okrožna sodBlja v Marfc bom. I>r. Fraidl.