Prvo polletje je bilo uspešno Občinska skupščina Ljubljana Moste-Poljc je na seji dne !). septembra 1966 razpravljala o družbenem razvoju in izvrševanju proračuna občine v prvem polletju 1966. Odborniki so v razpravi poudarili, da je bilo gibanje gospodarstva v prvem polletju dokaj ugodno in da se je naša občinska skupnost uspešno prilagodila novim pogojem gospodarjenja. V uvodnem poročilu, ki ga je na seji skupščine prebral predsednik sveta za industrijo, promet in gradbeništvo Jože Po-čivavšek, je bila podana ocena tega gibanja. Ker je poročilo zanimivo, ga v celoti posredujemo našim bralcem. Ukrepi gospodarske reforme so v precejšnji meri spremenili pogoje nadaljnjega družben o-ekonomskega razvoja naše občinske skupnosti. Žive so še vedno razprave v naših organih in sami skupščini, ko smo sestavljali program razvo ja naše občinske skupnosti z_ razvoja v 1. 1966, ki so prevladovali pri naših organih ob sestavljanju letošnjega programa razvoja in proračuna, so omogočili, da se je celotna občinska skupnost že na začetku leta soočila s težjimi materialnimi pogoji. Takšna poprejšnja priprava je pripomogla k olaj- Na vogalu Kajuhove in Zaloške ceste je še vedno kup železja, ki ga delavci kar tukaj krivijo za gradbene potrebe, okoliški stanovalci sc sprašujejo, kdaj bo ta prostor urejen ^tošnje leto. Naporno de “fužbonih in strokovnih org '!ov pri sestavljanju takšnei Programa razvoja, ki naj Pomenil resnično uskladite družbenih potreb s spremenj oimi pogoji ni bilo zama Pravičenost in smotrnost te vfP°r°v se uresničuje z ugot li<>V^°’ da se je družbeno ži' nrn>Je v naši komuni uspeši nagodilo novim družbeno-ek ■lrafkirT1 Pofiojem. Realni p ^i na usmerjanje družbene) šanju organizacije in izvajanju vseh družbenih nalog v letošnjem 1. polletju. Gospodarstvo kot celota se tudi v letošnjem letu še nadalje razvija, povečuje proizvodnjo in realizacijo ter krepi svojo materialno osnovo. Tudi družbeno-ekonomska vrednost gospodarjenja nadalje narašča, saj je ustvarjeni narodni dohodek na delavca ponovno poraste. Proti programskim predvidevanjem pa se je ponovno zmanjšalo število zaposlenih kar kaže, da delovne organizacije še vedno teže k družbeno ne preveč primernemu organizacijskemu ukrepu dviganja produktivnosti dela, k odpuščanju delavcev. Od gospodarskih panog izkazuje ugodnejše gibanje poslovnih rezultatov kmetijstvo. Njegovi rezultati so vidni predvsem, če jih merimo z indeksi zlasti zaradi neugodnih rezultatov v preteklih obdobjih. Nekoliko ugodnejši pogoji, ki so jih privedli ukrepi gospodarske reforme, zlasti pa notranje organizacijski ukrepi v Agrokombinatu Emoni, so povečali stopnjo ekonomičnosti poslovanja in s tem tudi dohodek podjetja. Ustvarjanje dohodka je preseglo programirani porast, saj je v prvem polletju doseženega že več kot tr; četrtine dohodka, predvidenega za celo leto. Če se bo takšna dinamika poslovanja zadržala do konca leta, bo podjetje doseglo potrebno poslovno sigurnost, organi upravljanja pa čvrsto materialno podlago za svojo nadaljnjo politiko. Manj ugodno je bilo poslovanje industrije, kljub temu, da obseg in vrednost poslovanja še vedno naraščata. Osnovna značilnost je, da so se uresničile napovedi, ki so bile izrečene ob razpravah v naši skupščini o vplivih novih gospodarskih ukrepov. Te se izražajo v znižanju stopnje ekonomičnosti in s tem tudi stopnje porasta narodnega dohodka v industriji. Ukinitev prispevka iz dohodka je sicer nadomestila povečanje stroškov, kar je omogočilo porast dohodkov za 25 odstotkov, vendar ta značilnost opozarja, da se bodo delovni kolektivi v letu 1967 znašli v težjih poslovnih pogojih. V prihodnje namreč ni pričakovati občutnejših olajšav pri delitvi z družbo in bo zato povečanje stroškov neposredno vplivalo na občutnejše zaostajanje ustvarjenega do- (Nadalj. na 2. str.) VSEBINA: 0 Problemi urb. str. 2 0 Smrad sredi Ljubljane stran 4 0 Fotoreportaža Vulon stran 5 0 Kaj je z garažami v Mostah stran 6 0 Vse o športu stran 8 Delegacija KR iz Treviza na Urhu Nedavno tega je delegacija KP Italije iz Treviza, ki je prišla v Slovenijo na povabilo CK ZKS, med bivanjem v Ljubljani obiskala tudi znano mučilnico in belogardistično postojanko na Urhu. V delegaciji, ki je štela 64 članov, je bilo tudi več veteranov iz odporniškega gibanja v Italiji med drugo svetovno vojno. je na kratko orisal zgodovinski razvoj delavskega gibanja na območju naše občine in še posebej poudaril da sta že pred drugo svetovno vojno na našem terenu delovala tudi dva vodilna člana KP Italije, in sicer Umberto Massolla ter Martini Rigoletto. Massolla je bil tedaj član direkcije italijanske partije, medtem Člani delegacije si ogledujejo spomenik žrtvam belogardističnega terorja na Urhu Na Urhu so goste pričakali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje. Potem ko so položili venec pred spomenik žrtvam, so si z velikim zanimanjem ogledali okolico. S posebno pozornostjo so razgledali razstavljene dokumente v cerkvi ter poslušali razlago o grozodejstvih belogardističnih zločincev. Podpredscd. skupščine Polde Maček ml. jim ko je bil Rigoletto član njenega CK. Po končanem ogledu postojanke so si gostje in domačini izmenjali darila ter si za slovo prisrčno segli v roke. Vodja delegacije je v zahvalnem govoru poudaril, da so bili povsod v Sloveniji deležni velike pozornosti in gostoljubja s strani naših ljudi in uradnih predstavnikov in da bo zanje to srečanje ostalo nepozabno. POZOR, nimaš prednosti! Prometna vzgoja občanov v naši družbi še nima tiste veljave, ki ji gre. Vsakodnevne kronike nesreč nam to potrjujejo. Zlasti je ta vzgoja in discplina pomembna v večjih mestih in zgoščenih industrijskih naseljih, kot so na primer Moste. V zvezi s tem smo zaprosili za razgovor komandirja postaje v Mostah EDA JERMANA, da nam odgovori na nekaj vprašanj. Kako se v praksi izvaja temeljni zakon o varnosti v prometu? — Namen novega zakona o varnosti v prometu je v tem, da se izboljša varnost udeležencev v cestnem prometu. Po določilih tega zakona je zaupana skrb za varnost prometa razen organom za notranje zadeve (milice) tudi vsem družbenopolitičnim skupnostim in njihovim organom, delovnim organizacijam, ki skrbe za gradnjo in vzdrževanje cest, vsem organizacijam, ki uporabljajo vozila v cestnem prometu in tudi vsem občanom. Zakon predvideva, da se mora promet odvijati tako, da osebe in vozila niso ovira v prometu, da ne povzročajo škode in da ne spravljajo v nevarnost zdravja in življenja ljudi. Menim, da občani z določili novega zakona še niso (Nadalj. na 6. str.) Prvo polletje je bilo Nadaljevanje s 1. strani hodka, s tem pa tudi na manjšo dinamiko porasta sredstev za osebne dohodke in razširjeno reprodukcijo. Od drugih gospodarskih panog je treba posebej opozoriti na problematiko razvoja družbene obrti, ki nima potrebne stopnje porasta gospodarske moči. To je še toliko bolj problematično, ker je prav' obrt ena od panog, ki bi se morala najhitreje razvijati. Neodgo-varjajoč razvoj potrjujejo tudi dejstva, da se znižuje število zaposlenih v obrti, kar nedvomno znižuje delovne zmogljivosti te panoge. Nasprotno pa beleži družbeno gostinstvo ugodnejši razvoj; ki bi ga bilo treba prav zato še posebej spodbujati za še hitrejši napredek. povprečje v negospodarstvu v prvem polletju lanskega leta precej višje (gospodarstvo 58 tisoč 200, negospodarstvo 70,000 starih dinarjev). Letošnje povprečje OD prvega polletja v negospodarstvu je 92.900 starih dinarjev, v gospodarstvu pa 82.900 starih dinarjev. V negospodarstvu so se bistveno izboljšali osebni dohodki v otroškem varstvu, kjer so bili OD lansko leto precej pod povprečjem. Tudi povprečni osebni dohodki v šolstvu so na zadovoljivi stopnji, saj dosegajo povprečje v prvem polletju letošnjega leta 100.200 starih dinarjev, in sicer osnovne šole in gimnazija 97.500, visolca šola za telesno kulturo in šolski center tiska iri papirja pa 112.000 starih dinarjev. Na vogalu Zaloške ceste in Pokopališke ulice hitro raste iz tal nova stolpnica Naraščanje dohodka je omogočilo, da so osebni dohodki v gospodarstvu še nadalje rasli, in to v precejšnji meri. Zato lahko ugotovimo, da standard zaposlenih zaradi porasta življenjskih stroškov ni slabši. Ko ugotavljamo gibanje osebnih dohodkov v gospodarstvu, ne smemo prezreti dvoje pojavov in sicer: 1. da se je razlika povprečnih osebnih dohodkov rried posameznimi podjetji močno povečala in znaša celo 100.000 starih dinarjev (najnižji povprečni OD podjetja je 45.000, naj višji pa 146.000 starih dinarjev. 2. da so nekatere delovne organizacije v obrti močno zaostale v porastu osebnih dohodkov in da je njihovo povprečje OD pod 50.000 starih dinarjev. Na drugi strani pa ni mogoče trditi, da so vse delovne organizacije porast svojih osebnih dohodkov vezale dosledno na doseženi delovni uspeh. Ko že obravnavamo OD v gospodarstvu, je treba ugotoviti, da so OD v negospodarstvu prav tako v porastu, čeprav z nižjo stopnjo (gospodarstvo 42 odstotkov, negospodarstvo 32 odstotkov). Nižja stopnja se pojavlja predvsem kot posledica dejstva, da je bilo Investicije v gospodarstvu kažejo na občutno zmanjšanje kar je v skladu z načeli družbene politike. Ta se izpolnjuje tudi glede financiranja in strukture. Investicije se financirajo s precej višjim deležem lastnih sredstev, njihova struktura pa se spreminja v korist opreme. Z uresničevanjem izvoznih nalog ne moremo biti zadovoljni, saj he dosegamo vrednosti izvoza lanskega prvega polletja, niti ne dosegamo lanske dinamike. Zalo bo potrebno v prihodnje prav zaradi splošne orientacije jugoslovanskega gospodarstva na mednarodni trg hitreje povečati obseg izvoza naših proizvodov. Zadovoljiv razvoj gospodarstva — vsaj v materialnem delu oziroma glede ustvarjanja sredstev — je omogočil izpolnjevanje programiranih nalog tudi na drugih družbenih področjih. Zmernejše zahteve na področju družbenih služb, komunale idr. in razumljivejša stališča občanov do zmogljivosti občinske družbene skupnosti so ob programiranj dinamiki realizacije dohodkov proračuna omogočila zadovoljivo izpolnjevanje programskih nalog. Visoka stopnja naraščanja osebnih dohodkov je omogočila, da se je glavni vir občinskega proračuna približal z načrtom uspešno predvideni dinamiki. Manjše zaostajanje pri tem glavnem viru dohodkov je nadomestil priliv dohodkov iz nas’ova davkov, s čimer je bil načrt dohodkov proračuna za I. polletje v celoti izpolnjen. To je omogočilo normalno financiranje potrošnikov občinskega proračuna v mejah, določenih s programom družbenega razvoja občine. Akutnj problem financiranja šolstva, ki je bil lani vse leto pričujoč v organih naše skupščine, se letos ne pajavlja v tako zaostreni obliki. S tem, da so finančna sredstva šolskega sklada kolikor je mogoče zagotovljena po dinamiki letnega proračuna, lahko šole opravljajo za letošnje leto vse temeljne naloge v programiranem obsegu. Vsekakor je to pripisati tudi močnemu angažiranju prosvetnih delavcev, ki so se z razumevanjem vključili v nove družbene pogoje. nastale po reformi. Na področju socialnega varstva so bile v I. polletju programske naloge izpolnjene v programiranem obsegu, le večja aktivizacija krajevnih skupnosti na tem družbenem področju ni v celoti uspela in bo potrebno v tej smeri še delovati. Na področju kulture in prosvete je bil zabeležen napredek predvsem z ureditvijo knjižnice Moste, ki je zato lahko precej povečala krog svojih bralcev; podoben razvoj je napravila tudi glasbena šola s prehodom v center za glasbeno vzgojo in izobrazbo, torej s temeljito reorganizacijo. Zdravstvena služba deluje v nespremenjeni obliki in vsebini, opravljeno pa je bilo študijsko delo. ki se kaže v raznih predlogih za reorganiziranje zdrav-s va na področju mesta. Kritično pa je stanje glede opravljanja nalog pri nudenju gospodinjske pomoči na domu in preti zaradi finančnih problemov ukinitev te dejavnosti, ki se je med občani, potrebnimi nege, že zelo uveljavila. . Na področju varstva borcev zaostaja za programiranimi nalogami predvsem dodeljevanje priznavalnin in reševanje stanovanjskih problemov, ki pa bo izboljšano z angažiranjerr- sredstev iz sklada za razvoj družbenega standarda. Telesna vzgoja se razvija predvsem v smeri, ki jo je začrtal program, to je razvijanje množičnosti in kaže že vidne rezultate. V komunalnem gospodarstvu izvršujemo naloge v programiranem obsegu. Komunalne naprave vzdržujemo v pogojih, ki so bili predvideni ob sprejemanju programa in se izražajo v vseh mogočih težavah in neod-govarjajočih stanjih. Toda kljub temu posebnih in izrazitih problemov ni, oziroma se realizacija ne oddaljuje od s programom začrtanega obsega. Vidnejše rezultate smo dosegli pri investicijah v komunalne na >rave s tem, da sta urejena dela Kajuhove in Povšetove ceste in z odstranitvijo več pomanjkljivosti glede urejenosti v Jaršah. Večje zaostajanje pa lahko ugotavljamo pri komunalnem urejanju zem- ljišča s strani gradbenih podjetij, predvsem zaradi težav v financiranju stanovanjske izgradnje. Močnejše strokovno angažiranje na področju urbanizma se odraža v večji stopnji načrtnega usmerjanja in zavestnejšega oblikovanja zunanje podobe naše občine. To pa je tudi omogočilo hitrejše in kakovostno delo pri reševanju vlog družbenih in individualnih graditeljev. Znane spremembe v financiranju stanovanjske gradnje so začasno zavrle začrtano stopnjo družbene stanovanjske gradnje. Na ostalih toriščih družbene dejavnosti izpolnjujejo programirane naloge v okviru programskih predvidevanj. Omembe vredno je zlasti financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti, ki so tudi že prejele skoraj vsa sredstva, predvidena za letošnje leto. Prav tako so v programiranih mejah izpolnjene tudi obveznosti do družbenopolitičnih organizacij, družbenih organov in Me-s.nega sveta. Poseb.j je treba poudariti, da srn j uspešno uresničili združevanje sredstev iz gospodarstva za potrebe družbenega standarda, ki bodo precej pripomogle k njegovemu napredku. Manj uspešno je bilo združevanje s-ed-s’ev za potrebe strokovnega šolstva, kar je povzročilo večje angažiranje sredstev proračuna. Zato bi bilo potrebno za korist splošnih družbenih dejavnosti v drugi polovici leta zbrati večj i sredstva iz delovnih organizacij. Ob zaključku lahko ponovno ugotovimo, da se je naša občinska skupnost uspešno prilagodila novim družbenim pogojem, pri čemer je nemajhno vlogo odigral celoten družbenopolitični kolektiv, ki se je s polno zavestjo lotil letošnje težavne naloge. AKTUALNI PROBLEMI URBANIZACIJE Problem urbanizacije je danes zelo aktualen ne samo v naši občini, marveč tudi drugod. O njem se vsak dan .mnogo piše, še več pa govori. Stališča in mnenja o tem vprašanju so zelo različna in včasih celo popolnoma nasprotna. Zato je bilo potrebno, da o tem spregovori tudi občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje. Iz obširnega gradiva, ki je pripravljeno za 23. sejo skupščine, smo izbrali nekatere bistvene probleme, ki se tičejo tega področja. V prihodnjih številkah pa bomo v nekaj nadaljevanjih objavili tudi ostalo gradivo. Razvitemu samoupravnemu sistemu in naglemu razvoju ustrezajo pravšni prostorski načrti. To velja še posebej za osnovne dokumente, urbanistični program in generalni načrt. Za zavarovanje urbanističnih koristi se zahteva trdnost projektiranih načrtov in posegov. Generalni urbanistični načrt mesta Ljubljane, ki je bil že sprejet, je rezultat večletnega zbiranja podatkov glede proučitve zmogljivosti terena, gostote prebivalstva, ugotovitve potreb širšega prostora kot upoštevanja norm in meril izrabe zemljišč itn. Tako predstavlja GUN vodilo urbanistične politike in okvir osnovnih razvojnih pogojev. Urbanizaciji v občini je GUN okvirni napotek in kazalec smernic, ki narekuje namembnosti bodočih in že sedanjih površin ter predstavlja stopnjo dosedanjega urbanističnega delovanja, regulacijskih načrtov itn. S sprejetjem GUN je končno izpolnjena tista vrzel, ki odpravlja osnovne probleme načrtne urbanizacije, hitrejšega razvoja občin in mesta kot celote. Po sprejetju GUN se je formirala tudi občinska urbanistična politika, ki je nekako od leta 1960 prevzemala pristojnost oblikovanja. Regulacijski načrt iz leta 1964 je bil pred GUN prvi temeljni urbanistični dokument, ki je nakazoval obseg urbaniziranih površin. Na podlagi, tega načrta so bili izde'ani posamezni zazidalni načrti. Sprejetje GUN in splošni dvig življenskega standarda ;e občane spodbudil k temu, da so se začeli v vedno večjem številu odločati za gradnjo, kar je povečalo število zahtevkov za izdajo zazidalnih podatkov. Pravilnoma pa je mogoče izdajati lokacije samo na področjih, za katera obstaja Izdelana in potrjena urbanistična dokumentacija. Občinska uprava je zašla v sko- raj nerešljiv položaj, saj se Investitorji odločajo za gradnjo predvsem na svojih ali na odkupljenih zemljiščih, ki so ali pa tudi ne po GUN določena za stanovanjsko gradnjo in večinoma niso urbanizirana. Stanje po posameznih področjih občine — glede na urbanistično dokumentacijo — je naslednje: S - 11 - Zalog, S - 12 - Nove Jarše. Od vseh dvanajstih sosesk je do sedaj dokumentirana in potrjena urbanistična dokumentacija od vseh za to odgovornih forumov (enomesečna razgrnitev na terenu, zbor volivcev, svet za gradnje in urbanizem, občinska skupščina, mestni svet) za naslednje zazidalne načrte: 1. zazidalni načrt za vzhodni dei soseske S 1 Moste (območje med Kajuhovo ul., Zaloško c., Pokopališko c., Ul. V. Pregarčeve in železniško progo Ljubljana-Zalog). 2. zazidalni načrt soseske S — 6 Polje, 3. zazidalni načrt soseske S — 11 Zalog, 4. zazidalni načrt soseske S — 12 Nove Jarše, 5. zazidalni načrt (dopolnilna zazidava) Gmajna, 6. zazidava v Zadvoru, 7. lokacija individualnih hiš v Zajčji Dobravi, H. načrt ureditve ob Kavčičevi ulici, 9. regulacijski načrt Zajčje Dobra- Staro in novo: ob Zaloški cesti, prav nasproti bencinske črpalke, stoji stara hiša, katere dimnik se lahko vsak čas zruši na mimoidoče Regulacijski načrt občine je predvidel na mestnem območju 12 sosesk : S — 1 — Moste, S — 2 — Kodeljevo, S — 3 — Stepanja vas, S — 4 in S — 5 — FuMne, S — 6 — Polje, S — 7 — Slape, S - 8 - Vevče, S - 9 - Polje - So’a. S - 10 - Zajčja Dobrava, ve — svet za gradbeništvo In urbfl" nizem. Zn Zajčjo Dobravo in Zadvor s‘a izdala skupno soglasje rcpublišk1 urbanistični In republiški sanil Inšpektorat. nltarnl Nadaljevanje na 3. str. Aktualni problemi urbanizacije Nadaljevanje z Z. strani Načrti, ki so v postopku za potrditev : 1. soseska S — 3 — Stepanja vas — severni del, imenovan Stare Moste (predel med Ljubljanico in Zaloško cesto) — zbor volivcev, 2. soseska S — 7 — Slape — zazidalni predlog v treh variantah — razgrnitev, 3. soseska S - 8 - Vevče — mestni svet, 4. dopolnilni zazidalni načrt Kodeljevo — mestni svet, 5. dopolnilna zazidava v Zadvoru — zbor volivcev, 6. zazidava med Litijsko cesto, Kamnoseško ulico in Hrušev-sko cesto — razgrnitev, 7. zazidava med Zaloško cesto in železnico — zbor volivcev. Načrti v izdelavi: l. zazidalni načrt Zajčje Dobrave, 2. regulacijski načrt Kašlja, 3. zazidalni načrt dela soseske S — 1 — karčji 17 in 18 (območje med železniškimi progami Ljubljana—Zidani most in Ljubljana-Novo mesto). Za izvenmestno območje je v pripravi sprememba sklepa o določitvi vplivnih področij zaradi nove širše določitve površin za gradbene namene. Pri pregledu realizacije teh urbaniziranih površin ugotavljamo, da ni nobena dokončno izgrajena, to se pravi, da je na voljo še dovolj lokacij celo za večje objekte, tj. objekte družbenega značaja. Potrebno je poiskati možnosti finančne realizacije, morda na pobudo gradbenih podjetij - gradnja za trg — stanovanjskih podjetij ali pa Posameznikov, kar velja tudi za gradnjo večjih garažnih zgradb (Kodeljevo, S — 1 — Moste). Lokacije za individualne gradnje Po potrjeni dokumentaciji so praktično vse oddane — razen vrstnih hiš, ker Je taka gradnja individualno težje izvedljiva že s tehnične strani. Številčni podatki že oddanih lokacij, potrjena dokumentacija še Preostalih in v bodoče prostih ponovno potrjenih projektiranih na- črtov v tem letu nam naravno pokažejo stanje potreb: 1. še proste lokacije, 2. lokacije po nepotrjenih in 3. po novonaro-čenih načrtih. Ti številčni kazalci o vodilnih elementih občinske urbanistične politike pri pridobivanju novih površin za reševanje stanovanjskega problema. Poglavitna naloga urbanistične politike naj bi bila zagotovitev lokacij za individualno gradnjo in usmerjanje interesentov v urbanizirana področja po eni strani, po drugi pa usmerjanje gradbenih podjetij v nedokončane urbanizirane predele ter čuvanje še prostih površin. Proračunska sredstva občine, ki so bila dana za urbanistično dokumentacijo v letošnjem letu, bodo porabljena izključno za načrte za individualno gradnjo in za regulacijske načrte. Zal ta sredstva ne zadoščajo za izdelavo projektov komunalnih naprav. Iz pregleda je razvidna poraba finančnih sredstev za urbanistično dokumentacijo po proračunu občine od leta 1959 do 1966: leto znesek v 1959 1.888 1960 3.060 1961 15.440 1962 124.944 1963 173.518 1964 167.043 1965 98.501 1966 150.000 Skupaj 734.394 Iz tega pregleda je razvidno, da porast sredstev v vseh letih ni sorazmeren z razvijajočimi se in vedno zahtevnejšimi potrebami po načrtni urbanizaciji. Problem garažiranja postaja vedno bolj pereč predvsem na področjih (Kodeljevo, soseska S — 1 — Moste), ki so bila gosto zazidana še v času, ko ni bila upoštevana urbanistična norma glede potrebnega števila parkirnih mest za vo- Kljub temu, da imamo v naši občini več družbenih domov, ki so namenjeni kulturnim dejatmostim, je malo kulturnih društev, ki bi se lahko pohvalila, da imajo za spoje delovanje primerne, prijetne prostore, kjer se ljudje radi zbirajo, kjer nemoteno delajo ali se pripravljajo za nastope. Nihče več se ne čudi, da marsikatera kulturniška skupina še danes vadi v privatnih stanovanjih in neogrevanih prostorih. DPD Svoboda v Mostah ima svojo dvorano, tudi garderobe in celo konferenčno sobo. Na prvi pogled je vse lepo urejeno. Društvo plačuje (dokaj visoko) najemnino, v domu pa živita tudi gospodar in snažilka, ki naj bi skrbela, da družbena lastnina ne bo propadala. Vse življenje, vezano na te prostore, bi resnično lahko teklo v najlepšem redu, če... Najemnik teh prostorov je nedvomno DPD Svoboda iz Most, saj plačuje najemnino. Toda dvorano uporabljajo tudi druge družbene organizacije za svoja stalna in občasna sestajanja. Na začetku so izvolili hišni svet, ki pa je svojo funkcijo opravljal očitno malomarno in tako se je začelo. Glede na to je igralska skupina DPD Svobode, ki se je v dvorani največ zadrževala, sestavila urnik dela in ga predložila tudi drugim uporabnikom dvorane. Vseeno pa se zgodi, da mnogokrat preprosto ne morejo v dvorano, ker ima že neka druga organizacija tu neodložljiv sestanek. Navadno se razvije pogo- vor, najprej v mejah prijateljskega prepričevanja, postaja pa vse ostrejši in rezultat vseh izrečenih besed je, da ena od skupin ogorčeno odide. Kdo je kriv teh nepredvidenih srečanj?! Poleg družbenopolitičnih or-ganizaij »aktivno sodeluje« ob neupoštevanju urnika seveda, tudi gospodar doma, ki na svojo pobudo odpira in zapira dvorano, sprejema in zavrača prošnje in tako neposredno pomaga k takim srečanjem. Takole pravijo člani igralske skupine: »Na predvečer revije dramskih skupin smo hoteli še zadnjikrat ponoviti pripravljeno veseloigro, a dvorana in oder, ki smo ju za generalno vajo res potrebovali, sta bila že zasedena, čeprav smo s točnim urnikom obvestili vse, ki tudi uporabljajo te prostore. Ce bi se to zgodilo prvič, bi vse pripisali nesporazumu, ker pa se to pogosto ponavlja, smo prepričani, da nam gospodar ni posebno naklonjen. Mnogokrat smo sredi zime delali v neogrevanih prostorih, za sestanke drugih organizacij pa je gospodar vse tri prostore prav marljivo ogreval. Ljudje, ki so sprva radi prihajali ob svojih prostih večerih na delo pri nas, so počasi zapuščali našo skpino, ki edina še deluje. Le koga bo delo v takih pogojih še vabilo?« Čeprav so prizadeti opozarjali na stanje v domu in je bilo napravljenih precej korakov za rešitev tega problema, je ostalo do danes vse po starem. V takih pogojih se bo skupina, ki je doslej s težavo životarila, pa bila edina oblika dela DPD, slej žila in motorizacija še ni bila tako razširjena, kot Je danes. Zazidalni načrti za nove predele upoštevajo urbanistično normo (1 vozilo na družino — trije člani). Problem garažiranja ni rešljiv z izdajanjem lo- Na teh področjih (Kodeljevo, S — 1 — Moste) je rešljiv problem v večjih garažnih hišah. Problem črnih gradenj je morda iskati v izbiri površin za urbanizacijo (teritorialno), dejstvo pa je da sta dolgotrajno potrjevanje načrtov in zakonodaja bistveni oviri. Največja ovira pri vodenju urbanistične politike pa je vsekakor lastništvo zemljišč, ki je največkrat vzrok za odločitev v črno gradnjo. Največ črne gradnje je na obrobnih predelih mestnega območja (pod Golovcem in vaseh ob Savi), žarišče pa je v Kašlju in Zadvoru. Število evidentiranih črnih gradenj je trenutno 128. Naloge, ki zahtevajo pravočasno reševanje pri usmerjanju urbanistične politike, so pogojene z vedno večjim odločanjem števila prebivalcev za gradnjo v svoji režiji, z nesorazmerjem v ceni stanovanja v bloku ali v individualni hiši z neurejenostjo komunalnih naprav in z zemljiško politiko. Reševanje le-teh zavisi od finančnih zmogljivosti, skupnega jezika vseh ljubljanskih občin, mestnega sveta, strokovnih služb, zakonodaje itn. 2 j'-* * Dela pri urejanju Kajuhove ceste v dolžini 400 m dokaj hitro napredujejo. Ce bo ugodno vreme, bo ta del ceste nared že sredi novembra letos kacij za garaže kot provizorije niti ni priporočljiv, ker istočasno odvzemamo prostor zelenim površinam, otroškim igriščem, peš potem itn. Naloge občine pri usmerjanju urbanizacije je temeljito poznava-| nje področja, prebivalstva in vseh dejavnikov, ki lahko vplivajo na j!) urbanizacijo (razvoj stanovanjskega gospodarstva, gospodarski poloti žaj itn.). Z upoštevanjem vsega tega sc šele lahko lotimo organizacij« ! načrtne graditve. Zbrana precejšnja sredstva za družbeni standard Kot je znano, je bil na začetku tega leta ustanovljen splošni zbor sklada za združevanje sredstev, namenjenih za skupne občinske in mestne potrebe. O tem smo že pisali v januarski številki Nsk, sedaj pa poglejmo, koliko je teh sredstev zbranih: Predvidoma bi morali do konca tega leta zbrati 160 do 170 milijonov starih dinarjev, do 8. septembra letos pa je zbranih 110 milijonov. Zbrana sredstva bodo v prvi vrsti namenjena za gradnjo ljubljanske bolnišnice, za vzgojno-var-stvene zavode v občini in za stanovanja borcev. Do sedaj ko prej razšla. Po dveh letih upajo, da jim bo uspelo pripraviti občni zbor društva, kjer bodo med drugim govorili tudi o dvorani. Toda, če bodo v svojih prizadevanjih ostali preveč osamljeni, če bodo problemi na področju kulture res samo stvar kulturnih delavcev, v tem primeru članov DPD Svobode iz Most in morda še peščice ljudi, se stanje še dolgo ne bo obrnilo na bolje. Odločno nasprotujejo mnenju, da bi sporne prostore uporabljala samo DPD Svoboda, pričakujejo le, da bodo našli skupni jezik z vsemi uporabniki dvorane, tako preprečili neprijetna srečanja in kopico hudih besedi, dom pa bo tako dobil pravo vlogo. 11 zbrana sredstva takole: so razdeljena Združevanje sredstev v taki obliki pa je pomembno predvsem zato, ker močno razbremenjuje občinski proračun. Tako sredstva iz proračuna lahko uporabimo za razne komunalne potrebe. Zato je tudi povsem razumljivo, da so ustanovitelji sklada naleteli na ra- Nasmejana lička otrok v vzgojnovarstvenem domu na Kodeljevem - To je ena stran proble- JJg ma. Upajmo, da bomo — če ne že prej — vsaj na .y bližnjem občnem zboru DPD \ Svoboda iz Most, slišali, po- gjj leg takih problematičnih jg§ stvari, tudi kaj bolj spod- | budnega. — za ljubljansko bolnišnico 40 milijonov, — za stanovanja borcev 48 milijonov, — za vzgojno-varstveni zavod na Kodeljevem 17 milijonov starih dinarjev. Ta objekt na Kodeljevem je že preurejen in lahko sprejme do 200 šolskih otrok. Poleg tega je predvidenih 10 milijonov starih dinarjev za ureditev otroškega vrtca v Slapah, ki bo lahko sprejel do 30 otrok, predvsem dojenčkov. Preostala sredstva pa bodo uporabljena za preureditev šole na Prežganju in za ureditev otroškega vrtca v Jaršah, ki je funkcionalno usposobljen, vendar skupščina nima denarja, da bi objekt odkupila od gradbenega podjetja Zidar. Kot je razvidno iz gornje razdelitve sredstev je posebna pozornost posvečena urejanju vzgojno-varstvenih zavodov. V današnjih pogojih, ko sta oba roditelja zaposlena in nimata kje puščati otroka, je to zelo potrebno. zumevanje v vseh delovnih organizacijah, ker le-te vedo, da gre za koristno stvar. Nekatere gospodarske organizacije še niso povsem izpolnile letošnjih obveznosti do sklada, tako da je ostalo še neporavnanih okrog 40 milijonov starih dinarjev, upamo pa, da bodo to storile do konca leta. Za naslednje leto je v načrtu, da bi nadaljevali z združevanji sredstev, ker se je izkazalo, da je to dobra stvar in v resnici edini možni način pridobivanja sredstev zunaj proračuna. V tem smislu bo v novembru sklican splošni zbor, ki ga tvorijo občinska skupščina, občinskj sindikalni svet in občinski odbor SZDL. Smoter tega sestanka naj bi bil, da se delovne organizacije pridobijo za zbiranje sredstev tudi v naslednjem prorač. letu. Morda je omembe vredno tudi to, da bodo borci dobili 40 stanovanj od skupnega števila 70, kolikor jih še nima stanovanja. 4 — N/.SA skupnost Nit je stekCa Obrat kemične tovarne Moste VULON je nit, ki se vije iz oddelka v oddelek, Zunanjost obrata Yulon Ceprw formalne svečane otvoritve še ni bilo, je v novem obratu vse tako, kot da tovarna že dolgo proizvaja. Izmene delavk in delavcev se vrstijo, štirikrat na dan se zamenjajo delovne skupine; proizvodnja mora teči neprekinjeno in ne sme zastati niti za hip. - VULON >VULON VULON je prva in trenutno edina jugoslovanska tovarna te vrste Kolektiv je mlad in delovne izkušnje šele pridobiva. V tako imenovanem tekstilnem in kemičnem delu obrata so vsi novinci. To so žene in dekleta, katere je posebna komisija izbrala na podlagi testiranja in zdravniških pregledov. Izbor je bil koristen, saj so mnoge v kratkem času pokazale ročne spretnosti, ki so lastne delavkam z večletno prakso, o Priprava nitk za toplotno fiksiranje Glavna komandna plošča v kemijskem oddelku. Vse napake tukaj takoj registrirajo in nekatere automalično popravijo. To o-pravlja en sam delavec. Kot je razvidno na sliki, ima delavec pred seboj telefon in mikrofon in prizadeti oddelek takoj obvesti o morebitni okvari. A A A V obratu Vulon pa se še vedno bojujejo s težavami. Morda predstavljajo največjo pomanjkljivost industrijska para, katero sedaj proizvajajo z navadno lokomotivo, pozneje pa jo bo Vulon dobival iz bližnje Toplarne. Para ima v tej tovarni veliko vlogo. Od količine pare, t. j. 5 ton dnevno, je pravzaprav odvisno vse, kar sc v končni fazi odrazi v kvaliteti niti. S priključkom na Toplarno bo seveda ta skrb odpadla. Navijalni stroj s prvim navitjem yulonskih nitk začel z delom, stekla je prva dragocena kjer se tani, ohlaja, navija... Sodobni preizkus pred sprejemom v delovno razmerje za novi obrat je bil koristen. Delavke, ki so pokazale na testiranju dobre rezultate, so se novemu delu presenetljivo hitro privadile. V kemičnem in tekstilnem delu obrata so zaposlene izključno žene. Pri takem delu se zahteva zlasti budno oko in ročna spretnost: d davke pravkar nastavljajo niti Tekstilni laboratorij, v katerem opravljajo analize vlaken Ko je tekla beseda o ekonomiki podjetja, je direktor podjetja Vclibor Radisavljevič dejal, da brez pomoči in razumevanja mnogih jugoslovanskih podjetij, kot Svila — Maribor, Pletenina — Ljubljana, »Nonča Kamišova« — Titov Veles, “Stcvan Dakič«« — Zemun, Prizrenka — Prizren, MTČ — Čakovec, VIS Varaždin, Beti — Metlika, Punjc — Kostanjica, Sik — Sarajevo, Commerce — Ljubljana, Ilcmpro — Bco-firad, Nlva — Novi Sad in »Jadran« — Zagreb, ki so posodila Kemični tovarni Moste prek Splošne gospodarske banke več kot milijardo starih dinarjev, ne bi še uspeli dokončati obrata Vulon. Ta solidarnost podjetij je tudi eden redkih primerov v Jugoslaviji, potrjuje pa, da je razumevanje jugoslovanske tekstilne industrije dalckovldno in pametno. Skoraj vsi proizvajalci tekstila bodo namreč tudi odjemalci večjih ali manjših količin yulon niti. O novem obratu Vulon bomo v našem glasilu še poročali i« seznanjali občane z delom in življenjem tega kolektiva. *•••• VULON-VULON Smrad in mrčes sredi Ljubljane PREDVSEM JE TREBA UPOŠTEVATI ZDRAVJE LJUDI — DEL PROIZVODNJE V TOVARNI KLEJA BO TREBA PRESELITI — NERAZUMLJIV ODPOR NEKATERIH STROKOVNJAKOV IN STROKOVNIH SLUŽB — PROBLEM DOBIVA VSE BOLJ POLITIČNE DIMENZIJE. ____________ Pred kratkim je bilo na pobudo občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje sklicano v tovarni kleja posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki krajevne skupnosti in krajevnega odbora SZDL Zelena jama, nekateri odborniki občinske skupščine in občinskega odbora SZDL ter zastopniki samoupravnega organa in vodstva podjetja. Predmet razprave je bilo vprašanje, kako preprečiti širjenje smradu, ki ga povzročajo kupi kosti in kože ter jih podjetje dovaža sem kot surovino za predelavo. Ta problem obstaja že, odkar je podjetje pred 84 leti začelo obratovati. Toda vse do povojnih let ni izstopil v tako ostri obliki kot sedaj, ko so z intenzivno gradnjo v neposredni bližini tovarne nastala nova naselja. O nevarnosti okuženja okolice -in neznosnega smradu, ki se širi daleč naokrog, predvsem v letnih mesecih, je bilo že mnogo govora. Na to so opozarjali dnevniki, drugo časopisje in televizija. Številni občani s tega območja so pri pristojnih dejavnikih vložili že nešteto prošenj in pritožb. Predstavnik KS Zelena iama je na sestanku prebral pismo nekega občana, v katerem le-ta med drugim piše tudi tole: »Če bi kdorkoli prišel pogledat to okolje v poletnih mesecih, ne bi mogel niti na eni hiši razpoznati barve sten, ker so zidovi dobesedno črni od muh; prav taki so pločniki in ceste. Muhe prodro v notranjost hiš skozi še tako skrbno zaprta okna in onesnažijo vse predmete, na katere sedajo. Ker pa so muhe okužene in zastrupljene (tovarna uporablja proti muham strup), obstaja resna nevarnost zastrupitve in okuženja ljudi.« Predstavniki tovarne so na tem posvetovanju povedali, da je edina ugodna rešitev tega problema, da se drobljenje in ekstrakcija kosti ter del proizvodnje kož preseli nekam drugam zunaj Ljubljane. Morebitno lokacijo v bližini Novega mesta, kj za sedaj najbolj ustreza, so si že ogledali. Tako bi surovino predelovali v produkte tam, finalne izdelke pa tukaj v Ljubljani, kajti proces proizvodnje od polproizvoda do končnega izdelka ne povzroča smradu in ne more biti paša muham. Lahko bi tukaj pri tovarni izdelali zaprte betonske bunkerje, toda če so kosti zaprte, se razkrajajo. Morajo biti namreč zunaj na zraku in se 6 do 8 dni sušiti. Računajo, da bi s 150 milijoni S dinarjev to preselitev lahko izvedli, in sicer približno v 18 mesecih. Objekti morajo biti zgrajeni v gozdu, vsaj 2 do 3 km zunaj naselij in v bližini ceste ali železnice. Zastopniki podjetja so tudi povedali, da so doslej skušali uničevati mrčes z raznimi kemičnimi sredstvi toda bilo je vse zaman. Mrčes je trdoživ, zarod se kar naprej množi. Nekaterih strupov pa ns smejo uporabljati, čeprav so zelo učinkoviti, ker stoji obrat sredi naseljenega okolja. V gozdu bi bilo to možno in tam uničujejo mrčes tudi ptice. Dejstvo je tudi, da so take tovarne v drugih državah prav tako v mestih, zunaj njih pa le tisti del proizvodnje, ki povzroča smrad. Menimo, da ne bi bilo prav, če bi stroške preselitve prevzela v svoje breme tovarna sama. Ta problem bi morali reševati s skupnimi močmi. Resda 150 milijonov starih dinarjev za Ljubljano ni veliko, za samo tovarno pa je. V tem pogledu vodstvo podjetja ni naletelo na razumevanje niti pri mestnem svetu niti pri republiškem svetu, čeprav je bil ta problem že večkrat aktualen, a podjetje ni imelo denarja za preselitev. Predstavniki podjetja menijo in upajo, da bo delavski svet v najkrajšem času sprejel sklep o preselitvi tistega dela proizvodnje, ki povzroča smrad, iz Ljubljane, in to v skrajni sili tudi na lastno breme, četudi ne bi bili deležni finančne pomoči od drugod. O sklepih delavskega sveta bodo pravočasno obveščene vse krajevne skupnosti in prek njih vsi prizadeti občani. Mimogrede naj omenimo, da je na območju naše občine še precej primerov, da neodgovorni odlagajo smeti in druge odpadke na mesta, kjer to ni dovoljeno in primemo. S tem pa ne samo da kršijo sanitarne predpise, pač pa predvsem ogrožajo svoje zdravje in zdravje drugih ljudi. Jlakamet Začelo se je novo Šolsko leto. z njim nove šolske obveznosti in Spoitna tekmovanja. Kot že nekaj let nazaj je program športnih tekmovanj osnovnih šol še vedno isti. Prvi začno s tekmovanji rokometaši, ki so doslej odigrali že dve koli. Kot kaže so letos najbolje pripravljeni fantje iz osnovne šole Kette-Murn, med dekleti pa prav gotovo ne bo nihče kos igralkam osnovne šole Vide Pregare. Razveseljivo je. da so se popravile tekmovalke iz osnovne šole Kette-Murn, saj ima ta šola najboljše pogoje za trening. Vendar pa odličnim Z novimi predpisi o gospodarjenju s stanovanji so hišnim svetom v precejšnji meri odvzete tiste pravice, ki so jih doslej imeli. Tu gre za celo vrsto pristojnosti, ki jih ne bi naštevali, ker je javnost prek dnevnega časopisja z njimi že seznanjena. Zato je tudi razumljivo, da je zadnje čase dejavnost hišnih svetov močno zmanjšana. Čutiti je nekak odpor in nezaupanje do stanovanjskega podjetja. Ta ugotovitev je bila izrečena tudi na nedavnem posvetovanju predstavnikov krajevnih skupnosti na mestnem območju naše občine. Treba bo nujno nekaj urediti, da se odnosi na relaciji: stanovanjsko podjetje — hišni sveti — stanovalci uskladijo in najde se čim bolj zadovoljiva rešitev. V zvezi s tem namerava stanovanjsko podjetje naše občine sklicati že v mesecu oktobru rajonsko po- igralkam osnovne šole Vide Pregare še dolgo ne bodo kos. V obeh konkurencah pa je treba pohvaliti osnovno šolo Sostro, katere igralci in igralke so za tako slabe pogoje v kakršnih delajo pokazali presenetljivo znanje. Rezultati: Pionirji: Vide Pregare: Polje 2:2 (0:1), Kette-Murn : V. Pregare 19:3 (5:3), Slovan II. : Kette-Murn 23:10 (10:4), V. Pregare : Sostro 14:9 (7:5), Kette-Murn : Sostro 17:13 (9:6). Pionirke: Vide Pregare : Polje 8:0 (3:0), V. Pregare : Kette Murn 100:2 (2:2), Kette-Murn : Sostro 11:2 (7:2). svetovanje s hišnimi sveti in posebej s stanovalci, na katerem bi skušali nastale probleme skupaj rešiti. Razprava naj bi se sukala predvsem okoli pobiranja stana- rine, vodarine in pristojbine za tok, vzdrževanja stanovanjskih objektov, točkovanje in podobno. Dejstvo je, da večina hišnih svetov in stanovalcev naše občine še ni seznanjena z novimi predpisi na področju stanovanjske zakonodaje. To pa je vsekakor tudi eden bistvenih vzrokov za nezaupanje do stanovanjskega podjetja. Večkrat je slišati pikre pripombe stanovalcev na rovaš pravilnosti nedavnega točkovanja. V zvezi s tem se lahko vprašamo, ali ni bilo v redu opravljeno prejšnje točkovanje ali pa to zadnje. Sicer bi bilo pa prav, da bi se prizadeti občani za take reči takoj obračali na pristojne strokovne službe, ki delujejo pri stanovanjskem podjetju, kjer bi dobili potrebne odgovore. Vse te in podobne nerazčiščene probleme, ki jih do neke mere nujno poraja nova stanovanjska zakonodaja, bo treba postopoma, toda dosledno in vztrajno reševati z medsebojnim zaupanjem in dobro voljo. Pogled na del nove Povšetove ceste Hišnim svetom več samoupravnih pravic Pozor, nimaš prednosti! (Nadaljevanje s 1. strani) povsem seznanjeni. Zato bi bilo potrebno, da si ne samo vsak šofer, temveč vsak občan kupi ta zakon, ki je tiskan za javnost. Dobro bi bilo, če ceste in odcep Zaloške na Pokopališko cesto. Pokopališka cesta je zelo ozka, nepregledna in zelo. nevarna. Mimogrede naj omenim, da so naše ceste v Mostah od vseh ljubljanskih prava gneča in takoimenova-no «-ozko grlo«. Posebno težavno je tu voziti zjutraj pred šesto uro in popoldne ob dveh. Sicer je ta predel zunaj naše občine, toda vseeno sem ga omenil, ker se tod vozijo v glavnem naši občani. Kako je pa s prometnimi znaki? — Poškodovane in izrabljene prometne znake vsako leto obnavljamo in jih po potrebi dopolnjujemo. Prav tako obnavljajo vsako leto obeležja na cestah, kar pa ne zadostuje, ker jih dež in sneg hitro izpe-reta. Obeležja obnavlja komunalne« služba. Sodim, da bi jih morali obnavljati vsaj dvakrat letno. Imate morda kakšno posebno misel za naše bralce? — Želel bi apelirati na občane, naj upoštevajo prometne predpise, kor s tem skrbijo za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu. Predvsem pa priporočam, naj se vsak občan čimprej seznani s temeljnim zakonom o varnosti v prometu in naj bi se z zavestno disciplino držali določil tega zakona. • Tovarišu Jermanu lepa hvala za odgovore, vsem občanom pa želimo vožnje in hojo brez nesreč! Takole se konča neprevidna vožnja bi ga v knjigarnah in kioskih v Mostah imeli na vidnem mestu, da bi ga ljudje lahko kupili, kajti v njem je vrsta določil, ki veljajo in so pomembna za vsakega občana. Zdi se mi tudi, da bi morali na šolah še bolj kakor doslej posvečati pozornost prometni vzgoji otrok, kajti le-ti so pogosto žrtve prometnih nesreč. Akcije, ki jih vsako leto izvajajo šole ob mesecu prometa, so dale do sedaj dobre rezultate, toda zdi se, da je to le samo občasna in nesistematična vzgoja. Kdo so največkrat povzročitelji prometnih nesreč oziroma kršilci prometnih predpisov? — Sodim, da so to najbolj pogosto kolesarji, mopedisti in pešci. Na območju naše občine opažamo, da kolesarji povzročajo nesreče predvsem v tako imenovanih »plačilnih dnevih« v gospodarskih organizacijah. Takrat se vozijo vinjeni, ponoči brez opremljenih luči — in nesreča je kaj kmalu tu. Vzroki za nesreče so običajno izsiljevanje prednosti, vinjenost, neupoštevanje prometnih znakov in podobno. Kateri odcepi so na področju mestnega zemljišča naše občine najnevarnejši in katere ceste so najbolj obremenjene? — Glede na to, da je področje Most zelo gosto naseljeno in obenem tudi strnjeno industrijsko naselje, se promet odvija s čedalje večjimi težavami. Predvsem to velja za Smartinsko cesto, ki je za sedanji promet preozka. Nadalje se s težavo odvija promet tudi pri železniški tovorni postaji, kjer v obeh smereh dovažajo in odvažajo dnevno na tisoče ton blaga. Z ureditvijo Kajuhove ceste se bo sedanje stanje v veliki meri izboljšalo. Zelo obremenjena je tudi Zaloška cesta. Na tej cesti je tudi največ nesreč. Samo v osmih mesecih letos je bilo 200 nesreč, med njimi sta bili dve tudi s smrtnim izidom. Najbolj nevarni odcepi so križišče Kavčičeve in Središke občin najbolj neustrezne in najslabše opremljene. Meja naše občine sega do proge Ljubljana—Kočevje. Dvoje križišč na obeh straneh mostu čez Ljubljanico je prav tako sila nepreglednih in nevarnih. Ko so zapornice zaprte, nastane tu Majhna nepazljivost in nesreča je tu! Mladinsko prestopništvo Mladinsko prestopništvo je vedno večji problem predvsem mestnih območij in večjih industrijskih središč. Tudi na območju naše občine kaže tendenco porasta. V naslednjem sestavku se bomo seznanili z nekaterimi perečimi problemi mladinskega prestopništva v naši občini. Najprej si oglejmo tabelo, ki prikazuje razvrstitev mladoletnih prestopnikov po krajevnih skupnostih v letu 1965: Jarše Polje Moste Vevče Zadvor Kodeljevo Hrušica Zelena jama Zadobrova Zalog Besnica Lipoglav Dolsko Hrušica Skupaj 12 S A! S _ 'c 0 g.g. 1 £2 p 2 0 .2 $ & jfi egresov, zapiranja vrat mladim strokovnjakom in odhajanju strokovne delovne sile v tujino, ^sem tem in podobnim vpraša-hjem bodo morale konference dati svoj ton in preiti iz obdobja razpravljanj in sprejemanj sklepov v vsakdanjo življenjsko Prakso skupno s samoupravnimi 0rgani in subjektivnimi silami. Ker so vsa zgoraj omenjena vPrašanja pomembna za celotno družbo, ne bo odveč, če bi v pri-ffavah na konference sodelovala čimveč mladih ljudi in ob podleči članov samoupravnih orga-dov, zk. SZDL in Zveze sindikatov organizirali široko razprava po aktivih o vsej problema-•'ki in le-to na konferenci podkupili z ustreznimi argumenti. Prepričani smo, da bo le s lakim delom prišla do veljave °rSanizacija ZMS kot najširša ^■houpravna tribuna mladih "ddi, polnih zaleta in avant-Sardne sile. *KTIV ZMS NAJ BO ODRAZ INTERESOV IN ŽELJA MLADIH LJUDI k^nogo upravičenih kritičnih A^ad je bilo naslovljenih na ra-?Uri dilem, ki so prisotne v Zve-‘ fnladine. Zato se nam zdi po-aeibno poudariti, da mora biti . ativ ZM odraz hotenj, mišljenj, ^ dresov in želja mladih ljudi, ^ naj prek posebnih interesnih |fJavnosti vključujejo v svoj R čimvečje število mladine. 0ro'lto k° Potrebno prilagoditi in Rrarne dela gornjim oblikam Preiti iz zastarelih, okostene- lih in togih oblik dela k sproščenim, demokratičnim oblikam organiziranega dela Zveze mladine. Takšna usmeritev pa bo terjala vključitev čim širšega kroga naših občanov, ki se na ta ali oni način ukvarjajo z delom in vzgojo mladine. S tem pa bo tudi delo Zveze mladine postalo resničen odraz želja mladih ljudi. ZVEZA MLADINE MORA POSTATI SESTAVNI DEL SAMOUPRAVNEGA SISTEMA V demokratičnem razvoju naše družbe in v doslednejšem samoupravljanju mora tudi Zveza mladine najti svoje mesto, ki ji po njeni vlogi in družbenopolitični funkciji pripada. Svoje in družbene probleme mora reševati v sodelovanju s samoupravnimi organi. To pa bo mogoče doseči le z aktivnim sodelovanjem članov na zborih delavcev in volivcev, na javnih tribunah, proizvodnih konferencah in z delom mladih v samoupravnih organih. Omembe vredno se nam zdi, da se mladinska organizacija kot idejno-vzgojna organizacija energično zavzema za usposabljanje in širjenje marksistične znanstvene misli med mladimi. Želeč to v praksi dosledno uveljavljati se morajo mladi na konferencah zavzemati tudi za organizirano družbeno-eko-nomsko izobraževanje delovnega človeka, kar nam bo edino jamstvo, da bomo lahko dosledneje obračunali z birokratizmom, etatizmom in načrtnim zaviranjem samoupravljanja. VREDNOTENJE DELA MLADINSKEGA AKTIVISTA Nemalokrat se zgodi, da se delo mladinskega aktivista ne istoveti z delom drugih funkcionarjev, kar ima za posledico nedelavnost posameznikov v vodstvu Zveze mladine. Vse negativne, pikre pripombe s strani mojstrov, preddelavcev ali vodilnih uslužbencev prav gotovo negativno vplivajo na predsednika 'ali sekie ar ja mladine, ki je prisiljen vsak mesec uro ali dve med delovnim časom opravljati obveznosti do mladinskega akti-\a in njegovega dela. Menimo, da bi morale mladinske konference tudi o tem vprašanju temeljito spregovoriti in končno razčistiti z mojstrsko mentaliteto. Jasno bi moralo biti, da je predsednik aktiva Zveze mladine prav tako potreben kot drugi funkcionarji in njegove funkcije ne bi smeli vrednotiti kot nekaj nepotrebnega ali kot nujno zlo, ki mora obstajati zaradi družbenopolitične ureditve. Ivan Kuhar Za dosledno izvajanje sklepov IV. plenuma CK ZKJ Po IV. plenumu CK ZKJ so komunisti v naši občini na svojih sestankih kritično ocenjevali svoje delo, se tako dotaknil tudi samoupravnih izkušenj in odnosov v ZK ter v skladu z zaključki IV. plenuma sprejeli sklepe in programe za bodoče delo. V vevški papirnici so komunisti razpravljali predvsem o vlogi svoje osnovne organizacije in prišli do zaključka, da njihova organizacija mnogokrat ne sledi dogajanju v podjetju. To se je odrazilo tudi v počasnem razvoju delitve in neposrednega upravljanja. Komunisti so bili enotni v tem, da je treba spremeniti zastarelo obliko veljavnosti sklepov osnovne organizacije in da ZK ni poklicana kontrolirati sklepe samoupravnih organov. V. Izolirki so komunisti obravnavali pojave v podjetju, ki po njihovem mnenju škodujejo razvoju samoupravnega sistema. Razprava je bila pozitivna v toliko, ker je bila problemska, manjkalo pa je določnejših ugotovitev in zaključkov o tem, kdo so tisti, ki zavirajo samoupravo in kako postopati proti takim pojavom. Komunisti v Kolinski tovarni so ugotovili zlasti to, da ima kolektiv kot celota premalo vpliva na politiko in odločanje samoupravnih organov, ki so v mnogih primerih preveč uokvirjeni in zaprti. Zavzemali se bodo predvsem za to, da se samouprava približa neposrednemu proizvajalcu. Tudi v kombinatu Žito so se člani ZK zavzemali za kvalitetnejše samoupravne odnose. V razpravi so analizirali nekatere pojave, kot npr. odločanje mimo samoupravnih organov, vsiljevanje raznih sklepov ipd. Enotni so bili tudi v tem, da mora priti do večje javnosti dela in da je treba spremeniti nezaupljiv odnos do človeka, ki je nosilec in ustvarjalec socialističnih odnosov. Komunisti Javnih skladišč so bili kritični predvsem do svojega dela in bili enotni v tem, da je težišče dela komunistov usmerjeno v krepitev samoupravnega sistema in razvijanje demokratičnih in humanih odnosov v kolektivu. Ker so tudi ugotovili, da vrsta sklepov, ki jih sprejme osnovna organizacija, ne zaživi, so sprejeli sklep, da bodo izvrševanje sklepov redno kontrolirali. V osnovni organizaciji Slovenija ceste so se komunisti zavzemali za popolnejše informiranje. Ugotavljali so, da običajna komunikacijska sredstva ne zadostujejo za poglobljeno razpravljanje komunistov o različnih problemih. Razprave terenskih osnovnih organizacij so bile usmerjene predvsem na področje krajevne in občinske samoupx-ave, v negativne pojave v občini ter na delo občinskega komiteja. V konkretnih razpravah so se zavzemali za večjo pristojnost krajevnih skupnosti in za ne-posrednejše oblike samoupravljanja na terenu in iskanje novih oblik dela z volivci, za doslednejše izvajanje sklepov, za odločnejše odstranjevanje negativnih pojavov, kot so korupcija, špekulacija, odločanje mimo skupščine in samoupravnih organov, odnos uslužbencev občinske uprave do občanov ipd. Iz vsebine teh in drugih razprav je očitno, da so komunisti razumeli smisel IV. plenuma in da so za dosledno uveljavljanje sklepov in smernic IV. plenuma CK ZKJ. SKLIC ZBOROV VOLIVCEV in zborov delovnih ljudi Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je na seji dne 9. septembra 1966 sprejela sklep o sklicanju zborov volivcev in zborov delovnih ljudi naše občine v času od 25. septembra do 10. oktobra tega leta. Pri pripravah na zbore volivcev sodelujejo občinski odbor in krajevni odbori SZDL in občinski sindikalni svet. Važna naloga pri pripravah pa gre tudi odbornikom občinskega zbora, ki morajo tesno sodelovati s predstavniki odborov socialistične zveze, odborniki zbora delovnih skupnosti pa naj bi sodelovali s predstavniki sindikalnih organizacij v delovnih organizacijah svoje volilne enote. Vsaka krajevna oziroma delovna skupnost bo obravnavala svoje specifične probleme. Vendar pa občinska skupščina, občinski odbor SZDL in občinski sindikalni svet priporočajo in predlagajo za zbore naslednji dnevni red: a) ZA ZBORE VOLIVCEV: 1. Izvolitev organov zbora; 2. Poročilo o izvršitvi sklepov zadnjih zborov volivcev; 3. Poročilo sveta KS (aktualni problemi KS) 4. Predlaganje kandidatov za sodnike občinskega in okrožnega sodišča in volitve članov poravnalnega sveta: 5. Poročilo službe za pravno pomoč občanom; 6. Predlogi in pritožbe občanov in informacije (zamenjava osebnih izkaznic, revizija volilnega imenika itn. Osrednja točka dnevnega reda na zborih volivcev naj bo poročilo sveta krajevne skupnosti. Točen naslov in obseg te točke dnevnega reda naj določi KS sama, njeni zastopniki pa naj bodo poročevalci. b) ZA ZBORE DELOVNIH LJUDI 1. Izvolitev organov zbora; 2. Poročilo o izvršenih sklepih zadnjih zborov* 3. Razprava o družbenem razvoju in proračunu občine za prvo polletje 1966: 4. Predlogi in pritožbe volivcev in informacije (zamenjava osebnih izkaznic, revizija volilnega imenika itn.) Osrednja točka dnevnega reda na zborih delavnih ljudi naj bo razprava o družbenem razvoju in proračunu občine za prvo polletje 1966. Ob tej priliki obveščamo naše bralce, da bomo v bodoče v posebni rubriki objavljali odgovore na aktualna vprašanja rkupnega pomena, ki so bila postavljena na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi. Naš intervju ■ Tokrat predstavljamo trenerja mladega kluba, ki je v dveh letih dosegel največje uspehe, predvsem pa naši občini. To je plavalni klub Slavija in trener Ja- zadnjih vzpon v nez Gašperin. Trener Janez Gašperin je eden glavnih strokovnjakov v Sloveniji za svojo panogo, poleg tega pa še znan smučarski učitelj. Po poklicu profesor telesne vzgoje več časa kot v službi prebije ob plavalnem bazenu. V sezoni traja njegov delovni dan tudi po 8 ur dnevno, vse to pa za honorar, ki ga ni vredno omenjati. Pomagata mu pri delu še dva starejša plavalca (vsi drugi so še pionirji), sicer pa s predsednikom kluba Tonetom Novakom pomenita plavanje na Vevčah. Predvsem njuni (in seveda tekmovalcev) so letošnji uspehi: 3. mesto v Sloveniji med člani in članicami, 2. mesto med starejšimi in mlajšimi pionirji in 1. mesto v slovenski plavalni ligi. Postavili smo mu enaka vprašan a kot zadnjič Cika Gustiju. Kako da ste se odločili za delo prav v Vevčah, kjer plavanja pred vašim prihodom pravzaprav še ni bilo? (Nadaljevanje na 8. str.) Janez Gašperin Cenjeni naročniki Prosimo vas, da morebitno spremembo svojega naslova takoj sporočite na naše uredništvo Ob Ljubljanici 42/11. To velja tudi za morebitno spremembo naziva ulice, hišne številke ali za spremembo naziva bloka, v katerem stanujete. S tem se bomo oboji izognili vsem nevšečnostim glede redne in pravočasne dostave lista na dom. Obenem vas ponovno prosimo, da poravnate zaostalo naročnino po položnici, ki smo jo priložili v zadnji številki Nsk. Uredništvo Kako v telesni kulturi morda na zeleno vejo ■ ■ Osnovno vprašanje, ki si ga sedaj že več kot leto dni zastavljajo športniki, je: Kaj bo s športno dejavnostjo v prihodnje? V reakciji po gospodarski reformi so se namreč porušili skoraj vsi dosedanji načini financiranja, šport jc postal ena najprivlačnejših dejavnosti, kjer se je lahko začelo trgati sredstva (to se pravi izvajati reformo). Žal je tako. Ob vsesplošnem izgubljanju ugleda v svetovnem športu (da ne bi izginili iz svetovnega športa, organiziramo svetovna prvenstva in druga velikanska tekmovanja), ob tem, da razen izjem (košarkarji, Cerar, Horvat in Nikoličeva) naši tekmovalci v mednarodnih arenah nimajo domala nobene veljave, medtem ko si take afirmacije žele brez izjeme vse dežele sveta, pri nas še nadalje gledamo na telesno kulturo kot zakup posameznih zanesenjakov. Podiramo še tiste redke sledi načrtnosti in prepuščamo vse slučaju. Tako je enega največjih udarcev telesni kulturi zadal pred kratkim zvezni izvršni svet, ki je sklenil, da bo iz sredstev federacije v bodoče financirana izključno olimpijska odprava, vse drugo (svetovna prvenstva, balkanske igre, mednarodna tekmovanja itn.) pa naj financirajo občine ali delovne organizacije. Trenutno sicer še ni jasno, ali bo ta absurd obveljal, kajti naletel je na nepričakovano oster odpor vseh športnih organizacij, vendar je to eden kazalcev, na čem trpi naš šport. Dejstvo je namreč, da športno življenje vodijo pri nas laiki, ljudje, ki jim je to le konjiček (še sreča, da jih je kaj), pa funkcionarji, ki so zaradi raznih zaslug postavljani na kako odgovorno mesto v športu. Ti potem krojijo pota telesni kulturi in se spuščajo v strokovne probleme — poleg seveda vseh nas ostalih. Na nobeno področje družbene dejavnosti pri nas se namreč ne »spozna« toliko ljudi, kot prav na šport. Vsem pa nam bi moralo biti jasno, da ne more vsak dajati nasvetov n. pr. kemični industriji ali pa ne mefre biti vsak predsednik društva fizikov ipd. V takem našem odnosu celo ni izjem. Na zadnji seji naše občinske skupščine je eden od edinih dveh diskutantov pod točko Telesna kultura (sicer ni ne odbornik ne športni delavec) s sočnimi izrazi ugotovil, da nam šport razen šolske telovadbe ni potreben in je samo obremenjevanje naših skladov in proračunov. Pustimo to. Toda kljub temu se v naši občini lahko pohvalimo, da le ne prepuščamo vse slučaje in smo eni prvih v Sloveniji, ki poskušamo tudi s . konkretnimi rešitvami. Pobudo za to pa je pri nas prevzela prav občinska skupščina, kajti svet za telesno kulturo sam ni uspel. Izoblikovan je bil predlog, ki so ga na zadnji seji občinske skupščine predložili odborniki in nanj ni bilo nobenih pripomb. Bistvo novega načina financiranja je, da tudi šport sodi v družbeno upravljanje in ni le zasebni konjiček. Delovne organizacije iz naše občine naj bi prevzele patronate nad posameznimi športnimi organizacijami. Tako nai delovna organizacija presodi, koliko sredstev bo namenila za šport v klubu, ki ga bodo imeli v patronatu, pa bodo funkcionarji tudi predstavniki podjetja. Predvsem bo tako rešen problem nekontroliranega dajanja sredstev. Doslej so namreč vsa sredstva delovnih organizacij šla v »skupni Žakelj« — za šport. Kaj je bilo s temi sredstvi napravljenega pa se ni videlo ne zvedelo. Zdi se. da bodo delovne organizacije bolj zadovoljne, če bodo vedele, kam gredo sredstva in kaj je z njimi narejenega. Se več, spremljale bodo uspehe svoje investicije in tu bodo lahko tudi osnove rekreacije v kolektivih. Nekateri se pri tem boje, da nismo dovolj zreli, da nekatere delovne organizacije ne bodo razumele potreb športa, da bodo postavljale pred vse še vedno osebni standard. Verjetno bo res kak tak primer, vendar smo prepričani, da taka izjema ne bo dolgo zdržala taka nepravilna gledanja. Pri takem načinu pa je za športnike predvsem važno to. da bodo končno le enkrat na začetku leta vedeli, koliko sredstev naj pričakujejo v tekočem letu. Le tako je namreč moči načrtno delati in pričakovati rezultate. Žal letos še v avgustu niti občinska zveza za telesno kulturo niti osnovne organizacije niso vedele, s kakšnimi sredstvi lahko računajo za že skorai minulo leto 1966. Verjetno, da tako ni mogoče delati v nobeni drugi družbeni dejavnosti, sploh pa ne v športu, ki opravlja tako pomembno funkcijo: skrbi za zdravje in boljšo delovno sposobnost ljudi. Kot prvi so v naši občini pristopili k delovnim organizacijam rokometaši Slovana (če izvzamemo vevško papirnico, kjer tak način dela — sicer nepriznan — obstaja že dolgo časa). Dali so svoje delovne načrte, v katerih je na prvem mestu množičnost (rokomet je eden najpopularnejših športov med šolsko mladino), in proračune, skratka obširen material delovnim organizacijam. Javna skladišča, SAP in OLMA, kjer so ga potem obrav- navali na svojih delavskih svetih. Predstavniki občinske skupščine pa še nadalje pomagajo pri tem delu. To je predvsem potrebno zato. da bodo vse športne organizacije dobile svoje pokrovitelje in ne bi nekateri popularnejši športi dobili preveč pokroviteljev. Tako se je na občinski skupščini izoblikoval tudi predlog, na katerega je večina delovnih organizacij že pristala: vevška papirnica, Agrokombinat Emona, Hladilnica Zalog, Žima in še nekatera manjša podjetja s področja Polja naj bi prevzela klube SD Slavije (hokej, plavanje in nogomet), Arbo iz Podgrada naj bi skrbel za TVD Partizan Zalog, kjer so skakalci-smu-čarji in igralci namiznega tenisa. Za alpske smučarje bi skrbeli kar 2 podjetji: Mineral in Pro-tektor Vulkan, za atlete pa Toplarna. Nogometni klub Slovan je že našel pokrovitelja: Kemična tovarna, Indos, Kolinska in Tovarna kleja, medtem ko košarkarji še iščejo stike s Saturnusom, Žitom, Izolirko in Crevar-no, kegljači Slovana pa z go- Prvcnstvo SRS 1966 za mlajše pionirje 50 m crawl — dvojna zmaga, Rafko Potočnik in Tone Gorše. stinskim podjetjem Moste in Mizarstvom iz Most. Vsi strelci občine naj bi bili pri Železniškem gradbenem podjetju in Železniški tovorni postaji, ki ima že doslej najmočnejšo strelsko družino v občini. Tu pa nismo omenili društev TVD Partizan in šolskih športnih društev. To so predvsem, množične organizacije, ki ne dosegajo posebnih kvalitetnih dosežkov in to tudi ni njihov namen. Poleg omenjenih sredstev bodo namreč še naprej obstajala sredstva iz proračuna občine, ki pa bodo namenjena za vzdrževanje objektov (čez 10 milijonov), za društva TVD Partizan in šolska športna društva, za honorarje trenerjev in delovanje-občinske zveze za telesno kulturo. Poleg tega pa bodo pri svetu za telesno kulturo poskušali ustanoviti sklad za investicije. Vanj naj bi se stekali prispevki podjetij zunaj občine, naših podjetij, ki to žele in drugi dohodki. Iz tega sklada bi gradili nove objekte. Vanj je kot prvi že prispeval TEOL, ki je svoja sredstva tudi namenil, in sicer za asfaltiranje šolskega igrišča pri šoli Polje. Tako naj bi bila regulirana telesnokulturna dejavnost v naši občini, kolikor je pač v moči občanov in organizacij te občine. Za vrhunski šport (tudi to imamo pri nas — košarkaška zvezna liga), za tiste, ki sodijo že kot predstavniki naše domovine na svetovnem športnem polju, pa bodo morali poskrbeti pristojni višji organi. Nedvomno bo lak način zelo velik korak naprej v priznavanju telesne kulture kot življenjske nuje današnjega časa. Želimo le, da bo stvar tako uspela, kot je zamišljena in začeta. To pa je odvisno od vseh nas, od našega razumevanja. Odborniki, ki jim je bilo to predloženo, s° to sprejeli z razumevanjem. Morda zato, ker je bil v gradivu. ki so ga prejeli, tudi P°' datek, da ima 40% mladine v naši občini telesne napake, slabo držo in je telesno nerazvitih. To pa je moči odpraviti le z redno telesno vadbo. ■ ■■ Naš intervju ■■■ (Nadalj. s 7. str.) — Kot mlad trener sem imel svoje načrte. Želel sem začeti iz nič, da bom lahko pozneje videl, kaj sem naredil. Pri izbiri sem imeli srečo. V Vevčah sem namreč naletel na premišljene športne funkcionarje (no, govora je predvsem o predsedniku kluba Tonetu Novaku), ki jim je bilo jasno, da ni moči doseči uspehov čez noč in so pred uspehe postavljali še množičnost. Reči moram, da je malo tako razsodnih funkcionarjev in naš trud je bil z uspehi poplačan letos, po treh letih trdega dela. Kakšne pogoje imate za delo? — Ce bi hoteli dosegati vrhunske dosežke (od teh pa niso daleč — op. p.), potem so pogoji slabi: v premajhnem kopališču imamo čas za trening le, kadar ni v bazenu kopalcev. Nemogoče je tudi delati brez zimskega bazena. Ce pa nimamo prevelikih ambicij, so pogoji še kar zadovoljivi. Vendar pa boli nekaj: Ljubljani so več vredna svetovna prvenstva v pravljično dragi športni dvorani Tivoli, kot pa prepotrebni telesnovzgojni objekti, pri čemer predvsem mislim na vsaj 2 nujno potrebna zimska bazena. Nam sicer ne zadošča tudi naš mali letni bazen, vendar pa so stroški za gradnjo novega tako veliki, da bo kolektivu vevške papirnice, ki kaže za nas res vzorno razumevanje, težko zgraditi novega. Kakšne načrte imate za svoje delo? — Že letos se je nekaj tekmovalcev prebilo v kvalitetni jugoslovanski vrh. Potrebujejo ogromno treninga, ob njih pa ne smemo pozabiti na nove. Zato so problem trenerji. Dosedanja Robida in Prevodnik, ki sta zelo zaslužna za uspehe pionirjev, zaradi študija ne moreta več delati. Tako bo treba najti primemo nadomestilo zanju, kar pa je skoraj nemogoče. Ce želimo doseči kaj več, potrebujemo 50-metrskl bazen, sam pa bi moral biti profesionalni trener. Nemogoče je namreč tako zahtevno delo kombinirati še z drugimi zadolžitvami. To je moja perspektiva. Da, pri tem bi seveda radi še zimski bazen; to je mogoče doseči tako, da bi prekrili sedanji 33-metrski bazen. Kakšno mesto zavzema plavanje v naši občini? To je mlad šport, vendar zaje' ma tekmovalce prav iz vse občine, čeprav jih je razumljiv0 največ iz Polja, Vevč in Sostrega. Po uspehih je plavanje drogi šport v občini, takoj za košarko. Upam, da s tem nisem storil nikomur krivice, ker oe poznam dobro dosežkov drugi*1 panog. Kaj menite o drugih športnik panogah v občini? — Cenim košarko in rokomet, in sicer zaradi kvalitete, sist matičnega dela in množično^. Veseli me, da so oživeli d smučarji-atleti. Zelo cenim C1 Gustija kot požrtvovalnega lavca in sem prepričan, oa dvignil raven atletike na me® ki kraljici športov pripada. O nogometu nerad 6oVO*l(j> Ne zaradi igre, ampak za L^g pojavov v njem. Mislim Pa.’ (,e ima prav .a občina z njim S1 0 izkušnje. Vsaj približno v koliko sredsiev je šlo v P1'1 jj za neslavni konec Slovana t zvezni ligi. Ali je to ^Porl'ai!£i' zase s^m to vprašanje že r stil...