—	PosfnTna	platana	v	gotovini	R
Slovenski
Štev. 82.
V Ljubljani, torek 12. aprila 1938.
Cona Dtn 1*-
Leto III.
Veliki dogodki v mednarodni politiki:
Sporazum med Anglijo in Italijo - sklenjen
London, 12. aprila, o. Predsednik angleške vla-"e Chamberlain bo t četrtek v poslanski zbornici uradno sporočil, da so pogajanja med Anglijo in f!aIijo zaključena z uspehom in da bo sporazum, e,?ar končno besedilo sestavljajo te dni v Rimu, podpisan v soboto. Sporazum bo v obliki uradne Pogodbe potrdil vse določbe tako imenovanega gosposkega dogovora, ki sta ga Anglija in Italija sklenili lani januarja.
Glede Sredozemskega morja bo ta sporazum vseboval določbo, po kateri si Anglija in Italija vzajemno jamčita za varnost in prostost plovbe in da se bosta redno obveščali o pomorskih gradnjah na Sredozemlju.
Glede Rdečega morja bo Italija Angliji priznala pravico do Adena, Anglija pa bo znova potrdila dogovor o Sueškem prekopu iz leta 1888, ki dovoljuje vsem ladjam svobodno plovbo skozi prekop.
Glede Palestine obljublja Italija, da ne bo storila ničesar, kar bi delalo neprilike angleški upravi v tej deželi in da bo prenehala s sovražno Konkurenco ter propagando po radiu.
Glede Libije se Italija obvezuje, da bo umaknila od tam približno polovico svojih čet, ko bo stopil sporazum v veljavo.
Glede Abesinije se zavezuje Anglija, da _bo '•maknila od tam približno polovico svojih čet, ko bo stopil sporazum v veljavo.
Glede Abesinije se zavezuje Anglija, da bo Zveze narodov dosegla priznanje italijanske zasedbe in njenega kolonialnega cesarstva.
Glede Španije se obe državi obvezujeta, da bosta spoštovali prejšnje stanje in da si ne bosta skušali tam pridobiti nikakih nenavadnih pravic.
Prvi angleški korak za priznanje Abesinire
Ženeva, 12. julija. AA. (Reuter.) Angleška ▼Jada je poslala Zvezi narodov spomenico, v kateri zahteva, da se abesinsko vprašanje reši na prihodnjem zasedanja sveta ZN, to je dne 9. niaj-nika t. 1.
Britanska spomenica glavne'mu tajništvu ZN pravi, da je Anglija preučila nenormalni položaj, ki je nastal iz okoliščine, da je več malih držav-članic, med njimi tudi pet držav zastopnih v svetu ZN, priznalo Italiji popolno oblast nad Abesinijo, pa da so te države izdale sklepe, ki računajo s tem priznanjem, kakor hitro bodo tudi druge države-članice ZN to storile. Britanska vlada meni, da je takšen položaj treba razčistiti. Zato prosi tajništvo Zveze, da da na dnevni red prihodnjega zasedanja sveta ZN zahtevo, da se abesinsko vprašanje uredi tako, da bo ZN razrešila svoje članice obveznosti, ki jim jih nalaga sklep o sankcijah.
Zadovoljstvo v Rimu
Rim, 12. aprila. AA. Reuter: V Rimu so sprejeli zelo ugodno na znanje vest, da je angleška vlada sama zahtevala, da naj se na prihodnjem sestanku sveta ZN vpiše na dnevni red razprava
o	Abesiniji. V Rimu so posebno zadovoljni, da je to vprašanje načela ravno angleška vlada in ni prepustila kaki manjši državi, da naj predlaga razpravo o tem vprašanju. Tako bodo lahko vse
države priznale italijansko cesarstvo v Abesiniji in bo z dnevnega reda odstavljeno važno evropsko vprašanje.
„Neguš „proučuje“ angleško spomenico ZN
London, 12. aprila. AA. Stefani: Tako imenovano abesinsko poslaništvo v Londonu je sinoči objavilo naslednjo izjavo:
Nj. V. abesinski cesar je z velikim presenečenjem vzel na znanje vest o angleškem predlogu, da naj ZN prizna italijansko oblast nad Abesinijo in sedaj proučuje to vprašanje z največjo pozornostjo.
Tudi Franci a pode za angleškim zgledom
Pariz, 12. aprila. Korak angleške vlade, da bo od Zveze narodov zahtevala priznanje italijanske oblasti v Abesiniji, je izzvalo silno pozornost vse francoske javnosti, ker je prišlo precej nepriča-
kovano. Večina pariških listov razen levičarskih se strinja v zahtevi, da mora Anglijo posnemati tudi Francija, takoj priznati italijansko cesarstvo in poslali v Rim poslanika, ki ga ni tam že vse, odkar je v Franciji zavladala ljudska fronta. Položaj ■ v Evropi danes tak korak ne samo dovoljuje, marveč ga naravnost zahteva.
»Intransigeant« se vprašuje, ali bo francoski veleposlanik navzoč v Rimu tedaj, ko bo tja prišel Hitler. Vprašanje cika na novega zunanjega ministra, ki naj pošlje novega francoskega veleposlanika v Rim. V francoskem parlamentu govore, da je bil ravno Blum pred nekaj tedni tisti, ki je hotel takoj poslati v Rim francoskega veleposlanika in sicer Georgesa Bonneta. Ker pa je Bonnet postal zdaj zunanji minister, bo pač lahko izpolnil tisto, kar je hotel storili že Blum. List omenja tudi izjave bivšega predsednika vlade Flandina in predsednika zunanjepolitičnega odbora Mistler-ja, ki sta oba zahtevala ureditev diplomatskih od-nošajev z Italijo, ker je sedaj v Evropi položaj tak, da je prijateljstvo med Italijo in Francijo naravno iti popolnoma v skladu s prijateljstvom, ki veže Francijo in Veliko Britanijo.
Med japonskim bombardiranjem Čangsha :
Maršal Čankafšek je nenadno izginil
Tokio, 12. aprila. A A. DNB: Agencija Domej posnema po vesteh is japonskih listov, ki prinašajo poročila iz Šanghaja, da je včeraj izginil maršal Čankajšek. V kitajski vladi je nastalo silno razburjenje, ker je maršal izginil kmalu nato, ko so japonska letalu bombardirala Čongsha v pokrajini Hunan. Ravno tedaj pa se je maršal mudil v tem mestu in je s številnimi elani hankeuike vlade priso-
stvoval svečani uvedbi nove vojne uprave. Japonci so bombardirali mesto ravno tedaj, ko se je vršila ta svečanost. Ubitih je bilo nad ■')0 oseb, ranjenih pa nad 100. Razen maršala Čankajška sta izginila še podpredsednik Sung in general Cangsuančin, vrhovni poveljnik kitajskih čet v Kiangsiju in Hunanu. Vest o tem je med kitajskimi vladnimi krogi izzvala pravo zmedo in paniko.
Komunistični odgovor na novo francosko vlado:
V Parizu stavka 130.000 kovinarfev
Pariz, 12, aprila, o. Odstop Blumove \lade in | slriji najbolje plačani, in da prav zaradi tega do
sestava novega kabineta izven ljudske fronte je vzbudila veliko ogorčenje med francoskim komunisti in skrajnimi socialisti. To ogorčenje dobiva fzraza v vse večjem agitacijskem gibanju levičarskih strokovnih organ-zacij, ki hočejo s čim širše razpredenimi stavkami onemogočiti novi vladi delo. Najznačilnejši dokaz za taka stremljenja levičarskih etrokovničarjev je nenadni razmah kovinarske stavke, ki je v zadnjih dveh dneh dobila značaj splošnega strokovnega gibanja. Medtem ko je ob Blumoveni odstopu stavkalo v Parizu in okolici 40.000 delavcev, je to število včeraj naraslo
na 130.000.
Včeraj popoldne so prenehali z delom delavci v avtomobilskih tovarnah Renault, ki so zasedli tovarno ter odločno, v obliki ultimat«, zahtevajo zvišanje mezd ter takojšnjo sklenitev kolektivne pogodbe. S to stako pri Renaultu je število stav-kujočih doseglo 90.000. Ker je znano, da so Renaultovi delavci v vsej francoski kovinski indu-
Nemški in fuji glasovi o pomenu nedeljskega glasovanja:
Hitler Je s plebiscitom končal preteklost in začel nove dni za Nemčiio
Dunaj, 12. aprila. AA. (DNB) V govoru, v katerem je sporočil izid glasovanja v Avstriji, je ®krožni voditelj Biirckel rekel med drugim:
»Danes je ljudstvo odgovorilo na Versailles in Saint Germain. Mi Nemci smo danes v Avstriji Mečano izjavili: Mi smo Nemci in pripadamo za >se večne čase samo Nemčiji in njenemu vodji, časi, ko smo bili vazali naših n e prijatelj« v. so za nami. Usoda je postavila piko na razvoj preteklosti in odkazala novo bodočnost. Avstrijski narod je pokazal, da je kri naroda večji urejevalce njogovc usode, kot pa sile izven njegovih meja.
Vi, moj vodja, ste osvojili domovino za vse Nemce. Svečano Vam hočem izjaviti: pridni delavci v uboinih predmestjih Dunaja so Vam danes izrekli svojo najglobljo hvaležnost. Hotel bi Vam, moj vodja, v imenu vseh Avstrijcev, iz vse-la srca vzklikniti:
Ti si največji Neme« med vsemi Avstrijci. Bodi torej njihov zaščitnik, ker te ljubijo nad vse: Podaril si jim veliko domovino.t
Ve« nemški tisk soglaša v eni sodbi:
Nemčija je zdaj ponovno svetovna velesila. V teni zgodovinskem trenutku je treba reči: Nemčije he moro danes nihče več napasti. Narod 75 milijonov, ki je z več ko 99% izrekel zaupnico enemu Namerno človeku; narod, ki ima voditelja, ki je milijonom v pičlih 4 tednih pripeljal novih ‘ milijonov duš, trdno združenih med seboj v skupen narod, in vodja, ki sta tako popolnoma soglasna med seboj in istega mnenja glede ciljev 8v°jega življenja, ki sta tako edina v volji in vodstvu na osnovi narodnosocialističnega progra-**>* — tak narod in takega vodjo bi mogli napasti pri njunem stremljenju k sreči in miru samo popolni norci. Ta izid volitev je pomemben signal ?ii ves svet.
99% Nemcev fe za Hitlerja
London, 12. aprila. Glavni predmet angleških •istov je plebiscit v Nemčiji, ki pravijo:
i j er 1,1 ;a prav, da so Avstrijci nemški na-rini • PreJ?'v?jo v nemški deželi in da žele so-v živlJeniu večje Nemčije. Angleška jav-* čustveno ni bila nikoli proti zedinjenju med vstrijo in Nemčijo. To zedinjenje ni zapreka za
I	»razum med Veliko Britanijo in Veliko Nem-
čijo. Očitno je, da bo to zedinjenje pomnožilo gospodarske vire in moč Nemčije. Dobro je, da bodo razgovori med Berlinom in Londonom med dvema močnima strankama.
Washington, 12. aprila. Ameriški listi pravijo
o	volitvah v Nemčiji, da izid volitev jasno kaže silno moč narodnega socializma in da nima nobenega smisla ne verovati v to, da je 99% nemškega prebivalstva za Hitlerja in da je Nemčija vsa narodno socialistična.
Uradne številke o nedeljskem glasovan u
Berliq, 12. marca. s. Uradni izuii o glasovanju v nedeljo so naslednji:
Vsa Nemčija:
volivcev glasovalo z »da« z >rie« neveljavnih
.^vstrija:
volivcev glasovalo z »dat z >ne< neveljavnih
49,546.950 (100 %) 49,326.751 ( 99.55%) 48,799.269 ( 99.08%) 452.180 ( 0.91%) 75.842 ( 0.01%)
4.352.088 (100	%)
4.339.155 ( 99.92%) 4,322.266 ( 99.79%) 11.193 ( 0.20%) 5.696 ( 0.05%)
Novi nemški državni zbor bo imel 813 poslancev.
Velikonočni mir v Nemčiji
Dunaj. 12. aprila. A A. DNB: Okrožni vodja Biirckel je izdal odredbo, ki ukazuje velikonočni mir po štirih tednih volivne propagande. Velikonočni mir mora trajati do 25. aprila. Do tedaj je ustavljeno vse strankarsko delovanje. V državni in splošni gospodarski upravi se v teh dneh ne smejo načelno izvršiti nikake izpremembe, razen tistih, ki bi jih odredil sam vodja. Strankarski in krajevni voditelji nosjjo odgovornost za izvajanje te odredbe.
zdaj niso zahtevali kolektivne pogodbe, -je ja*no, da so stavko sprožili izrazito politični nagibi in povelje iz vodstva komunistko e stranke.
Včera j pod večer se je stavka v- Parizu .razširila še na letalske tovarne Bloch, Jaeger, Lidr, Guiod. Olivier, na tovarno za tovorne avtomobile Latil in še 15 večjih podjetij v Parizu in okolici, tako da zdaj stavka 130.000 delavcev. Vse te tovarne delajo izključno za francosko vojsko in je s stavko zelo prizadet državni obrambni program.
Nova vlada je včeraj začela razgovore z delavci in lastniki tovarn za mirno poravnavo stavke in za izpraznitev tovarn, ki so jih delavci zasedli. Če bi pa vladino posredovanje ne imelo uspeha, je predsednik Daladier odločen, da bo uspostavil red s silo, saj je vlada kot eno glavnih točk svojega delovnega programa postavila sprejem novega zakona o stavkah, ki bo vseboval stroga določila za preprečitev zasedanja tovarn.
Madžarska ureja judovsko vprašanfe
Budimpešta, 11. aprila, o. Madžarska vlada je z zakonskim načrtom o omejitvi gospodarskih pravic judovstva, katerega je . predložila zbornici pred nekaj dnevi, žela od vsega prebivalstva splošno priznanje. Ta zakonski načrt, ki bo v kratkem sprejet, določa, da morajo vsi Judje takoj zapustiti službe pri državnih in javnih ustanovah, tako političnili kakor gospodarskih. V zasebnem gospodarstvu bodo Judje smeli biti nameščeni le v omejenem številu. Zakon določa udeležbo Judov v zasebnih ustanovah na 20%. 80% vseh nameščencev in delavcev pa mora biti nejudov. Ta odstotek ni v pravem razmerju s celotnim številom judovskega prebivalstva na Madžarskem, saj je Judov komaj 8%. vlada pa utemeljuje to številko z dejstvom, da Judje poslej ne bodo smeli več biti v javnih in državnih službah, zaradi česar jim zakon daje večjo udeležbo pri zasebnem gospodarstvu. Enako razmerje med Judi in nejudi določa zakon tudi za tisk, za film in gledališče, ki so bili do zdaj čislo v judovskih rokah. V zasebnem gospodarstvu mora biti to razmerje doseženo v petih letih, pri časopisih, filmu in gledališčih pa v poldrugem letu. Za Juda bo po novem zakonu veljal tisti, kdor pripada judovski verski skupnosti, pa tudi vsi oni. ki 'so po letu 1919 prestopili iz judovske vere v kako drugo. Vlada zagovarja ta zakon z utemeljitvijo, da zahteva pravično ureditev gospodarskega razmerja med Judi in nejudi korist madžarskega naroda.
Vesti 12. aprila
Pri nemirih t Tunisu je bilo deset Arabeev mrtvih, demonstranti pa so ranili veliko policistov ter vojakov. Vojno stanje še vedno traja.
Pravni odbor banke za mednarodna plačila
v Baselu je imel včeraj sejo, ki je zanimiva zaradi tega, ker se je prvič, odkar je bila banka ustanovljena, ni udeležil avstrijski zastopnik. Banka je imela lani devet milijonov zlatih švicarskih frankov čistega dobička.
Jugoslovansko-bolgarska letalska pogodba je bila podpisana včeraj v Sofiji. Redni zračni promet z Bolgarijo se bo začel čez dva meseca in bomo imeli trikrat na teden zvezo med Belgradoin in Sofijo.
Iz češkoslovaške vlade je izstopil zadnji nemški minister, socialni demokrat Tschech, ki je bil minister za ljudsko zdravje.
Redni letalski promet iz Evrope v Združene države bosta z avgustom pričeli letalski družbi Pan American Airways in British lmperial Air-ways. Letala bodo prevažala pošto in potnike.
Zastopniki italijanskih in nemških vseučiliških organizacij imajo sestanek v Palermu, kjer se bodo sporazumeli o pogojih, po katerih bo omogočeno sodelovanje med fašistovsko in hitlerjevsko vseučiljško mladino.
Milijardo in 300 milijonov dolarjev za podporo brezposelnim hoče dati ameriška vlada v prvih sedmih mesecih prihodnjega proračunskega leta.
Pomorska pogajanja med Anglijo, Francijo in Ameriko v Londonu se bodo v kratkem končala s sporazumom, v katerem se bodo vse tri obvezale, da bodo zgradile vojne ladje do največ 40.000 ton.
Položaj v Palestini se je spet poslabšal in je zadnje dni prišlo do novih nasilij ter spopadov med Angleži in Arabci. V Haifi so Arabci položili bombe na policijsko postajo blizu petrolejskega skladišča. Ob eksploziji je ubilo štiri policiste. Drugo bombo so položili pod tračnico na progi iz Haife v Jeruzalem. Bomba se je razletela policijskemu stražniku, ki jo je našel, v roki, in ga raztrgala na kosce.
Državnega komisarja za nadzorstvo nad cenami je postavila madžarska vlada.
Hitler je v nedelj« glasoval na volišču, ki je bilo urejeno na Anhaltskem kolodvoru v Berlinu. Tam so glasovali tudi Gobbels, Himmler, Roeen-berg in Hess.
Po vsej Nemčiji morajo viseti zastave do jutri zvečer zaradi veličastnega izida.plebiscita.
Po govoru v poslanski zbornici je umrl turški poslanec Mustafa Onsoj. Ko je končal razlago novega finančnega zakona, je stopil z govorniškega odra, ta trenutek pa mu je prišlo slabo, da se je zgrudil na tla ter čez nekaj trenutkov izdihnil.
Anglija in Nemčija sta kupili velike množine mehikanskega petroleja. Gre za kakšnih 25 milijonov sodov.
Dve najmodernejši ladji za rečno plovbo po
Vltavi in Labi dobi v kratkem Češkoslovaška. Vsaka bo lahko peljala po tisoč potnikov.
Češkoslovaški časnikarji so imeli v Pragi občni zbor svoje organizacije in so sprejeli sklep, ki pravi, da se morajo češkoslovaški časnikarji te čase vzdrževati vsakega strankarskega boja in nasprotstva.
Ministrstvo za javni blagor je ustanovila japonska vladi ter mu kot prvo nalogo poverila skrb, da uredi vsa vprašanja, ki so v zvezi z olimpijskimi igrami leta 1940.
Avtobus se je zaletel v lokomotivo blizu romunskega kraja Cetate Albe. Avtobus se je čisto razbil, pri čemer je bito sedem ljudi takoj mrtvili, 21> pa povečini hudo ranjenih. Nesrečo je zakrivil kretničar, ki ni spustil zapornic.
Na tri mesece ječe so v Varšavi obsodili vse-učiliškega izrednega profesorja Cininskega, ker je v nekem svojem članku žalil poljski narod. Pravdo proti njemu je državno tožilstvo začelo na zahtevo poljskega častniškega zbora.
34 otrok so pohodili do smrti razburjeni ljudje v nekem kinematografu v braziljskem Sao Paolu. Nekdo je med predstavo zakričal, da gori, zaradi česar je nastala silna zmeda in beg. Razen nesrečnih otrok, ki so pri tem našli smrt, je bilo 45 odraslih ljudi hudo ranjenih.
14. mednarodni velesejem v Milanu se je začel včeraj. Sejem je letos še večji kakor druga leta.
Knodnevno protestno stavko so razglasili varšavski čevljarji.
Nemški raziskovalec Vilhelm Filchner. o katerem je bilo lani veliko govorjenja, ko ga je zajela kitajska roparska vojska'v Tibetu, bo v kratkem odšel na raziskovanje gorate severne Indije.
Zunanjo politiko angleške vlade hudo napadajo na svojih shodih levičarski poslanci, predvsem zaradi sporazuma z Italijo in pa, ker noče dovolili pomoči rdeči španski vladi.
Za 30 razpisanih policijskih mest v Kopenha-genu se je oglasilo okrog 5000 prosiileev, kar priča. kakšna je brezposelnost med dansko mladino.
Romunsko sodišče je zaplenilo vse premoženje bivšega pravosodnega ministra Xenia, ld je glavni krivec v aferi o tihotapstvu romunskeea zlata.
S španskih bojišč:
Pred velikimi boji ob sredozemski obali
Bilbao, 12. aprila. AA. (DNB) Radijska posl a ja
v Valladolidu je objavila, da so nacionalistične čele uspešno nadaljevale svoje prodiranje v pokrajinah Castellon in Taragon južno od reke Ebra.
Rim, 12. aprila. AA. (Stefani) Giornale d’lla-lia prinaša vest, ki jo je poslal posebni dopisnik z bojišča pri Tortozi in v kateri pravi, da se ie številnim prebivalcem mesta Tortoze posrečilo pobegniti in da so pristopili v nacionalistične vrste. Ti begunci iz Tortoze so izpovedali, da mostovi v Tortozi še niso porušeni, toda v mestu se je že pojavil upor proti komunistom. Ta upor pa je bil v krvi zadušen. Več oseb so ustrelili. Streljala jih je republikanska artiljerija. Mednarodna divizija, ki je bila izpostavljena srditim napadom legionarjev, se je umaknila s prvih postojank in bila zamenjana z 68. divizijo. Poročajo, da so v
Tortozo prispele nove mednarodne brigade. Pričakujejo, da se bodo na tem bojišču začeli hudi boji, ki bodo po svoji srditosti prekosili vse dosedanje. kar jih je bilo v španski državljanski vojni. Danes je bilo na tem bojišču zatišje.
Parit, 12. aprila. A A. (Stefani) Dotok miličnikov iz Španije na Francosko čedalje bolj narašča. Večina teh miličnikov se noče vrniti v Španijo. Tako je poveljnik vladne 43. divizije izjavil, da se noče vrniti, pač pa je pripravljen boriti s« .HR1^ .? nari°naiisti proti svojim dosedanjim eo-mišljen ikoni.
Po vesteh iz Valeneije je vojaško sodišče obsodilo na smrt zaradi veleizdaje (»sem častnikov, loroeajo tudi, da je. bilo zaprtih nad 50 oseb, ki so jili tudi obdolžili veleizdaje.
Vpliv
alkohola na našo mladino
Predavanje g. V Jagodiča v prireditvi Higienskega zavoda
Ljubljana, 12. aprila.
V frančiškanski dvorani je sinoči predaval znani strokovnjak za mladinsko-zaščitna vprašanja go-spod Vojko Jagodic v okviru Higienskega zavoda o »Razširjenosti in vplivu alkohola na slovensko mladino«. Udeležba je bila prav zadovoljiva in so se predavanja udeležili: za bansko upravo načelnik socialno-politiinega oddelka gosp, Kosi, načelnik mestnega socialnega urada g. H. Svetel, v imenu gospoda knezoškofa kanonik g. Vole, ravnatelj gospod Dolenc, mestni fizik dr. Rus, predsednik Karitativne zveze g. Levičnik, ravnatelj Higienskega zavoda dr, J Pirc, zdravniki Higienskega zavoda in lepo število učiteljstva.
Predavatelj je razvijal tehtne in vsega uvaževa-nja vredne misli o razširjenosti in vplivu alkohola na slovensko mladino, posredno pa je označi! posledice, ki jih je izzvala alkoholizacija slovenskega naroda in slovenske mladine v preteklosti v narodnem, socialnem in moralnem pogledu in ki so občutne tudi še dane«. S tega vidika je predavatelj kritično ocenil dosedanje obravnavanje slovenskega alkoholnega vprašanja in protialkoholne propagande.
Razširjenost alkoholizma pri nas
Dosedanja protialkoholna akcija pri nas že od vsega početka ni bila sistematična. V opreki so si bili gospodarski, socialni in kulturni interesi pokrajine in ljudstva z zahtevami posameznikov. Šele Slomšek je izdal svarilni klic: »Cujte, čujte, kaj žganje dela!« Ljudstvo je začelo razmišljati o posledicah alkohola. Uvidevati smo začeli, da spada vpliv alkohola na mladino med aktualne vzgojne probleme in da mora biti protialkoholno delo za Slovence velikega narodnega, socialnega, gospodarskega, kulturnega in političnega pomena.
V nadaljnjih izvajanjih nam je predavatelj razvil žalostno sliko o razširjenosti alkoholizma med našim narodom in zlasti med mladino. Njegove navedbe so bile podprte s statističnimi podatki, ki eo za nas vprav porazni Od 192.611 učencev v Sloveniji vživa alkoholne pijače 129.061 ali 67%. Z nazornimi slikami in grafikoni je predstavil razširjenost med mestno, trško, industrijsko in vaško kmečko mladino, posebej pa je navedel še razširjenost med osnovnošolskimi, meščanskošolskimi in srednješolskimi učenci. Najmanj pivcev imajo osnovne šole, nato srednje, največ pa meščanske. Pri dečkih imajo najnižji odstotek srednje, nato osnovne in naj višjega meščanske šole; pri deklicah je opažati prav nasprotno, da je med njimi največ pivk srednješolk.
Zanimivo je, da je med 25 okraji (politično-upravnimi in šolskimi) 19 takih, ki imajo nekaj zemlje posajene s trto. Skupna površina vseh teh vinogradov po statistiki iz leta 1934 je znašala 24 225 hektarov ali 2,990% vse zemeljske površine Slovenije. Največ pivcev je, razumljivo, v vinorodnih okrajih (85.65%). Iz nadaljnjih podatkov pa sledi, da je najmanjša razširjenost uživanja alkoholnih pijač v mestih, večja je v trgih, industrijskih krajih in največja v vaseh. Vseh otrok vsakodnevnih
» Organizirani žeparji * v Kranju
Kranj, 11. aprila.
VCerajšnji ponedeljski sejem je privabil spet lepo število ljudi v naše mesto posebno zaradi bližajočih se velikonočnih praznikov Med stojnicami so se ljudje komaj izogibali drug drugega, kar pa so izrabili žeparji v svoje namene. Tekom dopoldneva so imeli žeparji nenavaden uspeh, saj se jim je posrečilo ukrati nič manj kot deset precej dobro založenih denarnic. Toda še preden je zazvonilo poldne, se jim je vsa sreča spačila v nesrečo.
Okrog pol 11 je namreč žepar X., doma nekje iz okolice Varaždina, »sunil« dobro nabasano denarnico tako nesrečno, da ga je lastnica denarnice opazila in opozorila nanj druge ljudi. Tatvina je bila takoj javljena tudi bližnjemu stražniku, ki je pohitel v spremstvu orožnika za žeparjem. Po nekajminutnem lovu po okolici Kranja se je obfcma posrečilo aretirati žeparja in ga odpeljati v policijske zapore. Pri aretirancu so našli dve denarnici, ki sta bili ukradeni dopoldne na sejmu, denarnice, ki jo je žepar nazadnje ukradel, pa niso našli. Zaradi tega so orožniki tako spoznali, da je žepar oddal med begom denarnico svojemu tovarišu. Končno so izsilili iz njega, da je izdal dve ženski, svoji tatinski tovarišici, ki sta prav tako poklicni žeparki, Orožniki upajo, da so prišli na sled večji organizirali žeparski tolpi.
pivcev vina in žganja je pri nas skupaj 11.057 ali 6,32% vseh otrok. Ob državni meji dolnjelendav-skega okraja redno pije vino vsak tretji otrok. Primer za Pince pravi, da ni iz Pinc še nihče pohajal meščanske šole, nihče iz Pinc se še ni učil kake obrti ali rokodelstva. Uživanje alkohola temu ljudstvu ni več ne škoduje, zato pa je vse ljudstvo izgubilo znake zdrave inteligentne rase.
Vplivi in posled ce
V zvezi z razširjenostjo je označil predavatelj še vpliv alkohola. V poštev prihaja manjnadarje-nost in moralna pokvarjenost mladine. Znak tega je zaostajanje v šoli, duševna nerazvitost in telesna bolehnost. Takih manj nadarjenih otrok je bilo v osnovni šoli v šolskem letu 1936-1937 22.091 ali 12.64% vseh osnovnošolskih otrok. Vzroki manj-nadarjenosti so zlasti v alkoholizmu. Ti otroci so apatični, manjka jim otroške vedrosti in zlasti jih označuje odsotnost pri pouku. Kjer se zahteva logično mišljenje, povsem odpovedo. Samoučila so zanemarjena, domače vaje opuščajo, šolo obiskujejo zelo nerodno. Oče N. N. ima štiri učence alkoholike, sam je alkoholik. Sin, ki je že šest let v šoli, se ne zna podpisati brez napake. Najizraziteje 6e občuti vpliv alkohola v severnih obmejnih krajih v okoliših Apače, Gornja Radgona, Slatina Radenci in Stogovci, v katerih znaša odstotek manjnadarje-nih 24.56, kar pomeni, da je manjnadarjen vsak četrti otrok. Moralno pokvarjenih otrok, takih, ki so vdani nespodobnemu govorjenju, surovosti, preklinjanju, pretepanju, delamržnosti, škodoželjnosti, trpinčenju živali itd., je bilo lani v osnovnih šolah 1707. V Zavodu za vzgajanje mlajših maloletnikov v Ljubljani je 78% iz vinorodnih krajev .
Predavatelj je na kraju svojih zanimivih izvajanj naglasil, da bi nam moralo biti merilo presojanja našega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega stanja naša vas, naš kmet. naša zemlja. Vedeti moramo, da si ni pod solncem priboril gospodarske in narodne samostojnosti še noben narod, čigar misli niso bile jasne in trezne. Zaradi alkohola propadajo domačije, družine, duševna sila naroda in odpornost pred močnejšim tujcem,
Lani nad 18 milijonov din požarne škode
Ljubljana, 12 .aprila.
Lepo in stvarno uspeli občni zbor Gasilske za-jednice za dravsko banovino, ki ga je otvoril in vodil starešina zajednice dr. Kodre in ki je bil v nedeljo v verandni dvorani hotela »Union«, nam je podal jasno in točno sliko o požrtvovalnem delovanju naših, do gasilskega poklica vnetih gasilcev. Kako ogromno delo na polju človekoljubnega gasilstva so lani storili naši gasilci, nam je pokazala zlasti skrbno in pregledno sestavljena statistika, ki jo je objavil gasilski inšpektor inž. Dolenc. Gospod inšpektor je organiziral podrobno delo pri gasilskih župah, da mesečno poročajo o vseh požarih in navajajo v posebnih rubrikah gotova požarna dejstva.
Lant 699, predlanskim 835 požarov
Poročilo gospoda inšpektorja je z zadovoljstvom ugotovilo, da je prav razveseljiv pojav v lanskem letu znaten padec števila požarov v primeri z drugimi leti. Špekulacije z zavarovalninami so lani bile omejene, kajti zavarovalnice so uporabile radikalna sredstva napram pogorelcem, o katerih je bilo znano, da so skušali prav z visokimi zavarovanji priti do denarnih sredstev. Splošna požarna statistika razlikuje male, srednje, velike in katastrofalne požare. Navajamo tudi številke za prejšnja leta.
Lani je bilo 699 požarov, predlanskim 835, leta 1935 manj, namreč 783. toda leta 1934 celo 924. To leto je doseglo v pogledu požarov nekak rekord. Bilo je lani 288 malih požarov s povprečno škodo do 10.000 din, predlanskim 380, leta 1935 pa 366. Srednjih požarov s povprečno škodo do 50,000 din je bilo lani 331, predlanskim 375, leta 1935 pa 332. Večjih požarov s povprečno škodo do 100.000 din je bilo 53, predlanskim 54, odnosno leta 1935 pa 63. Velikih požarov s povprečno škodo nad 100 000 din je bilo lani 27, predlanskim 24. Lani ni bil zaznamovan noben katastrofalen požar, predlanskim 2.
Glavni vzroki požarov
Kateri so glavni vzroki požarov? Iz nepazljivosti je nastalo 125 požarov, predlanskim 146. Otroci so lani zanetili 11 požarov, predlanskim 5
Novo bolnišnico, več o ubožnico »n ure ene ceste hočejo v Slov. B strici
Slov. Bistrica, 11. aprila.
Nedavno izvoljeni občinski odbor združene občine Slovenska Bistrica, ki je prevzel usodo občine v svoje roke, čaka veliko važnih nalog. Nekatere izmed njih, najvažnejše, bo treba rešiti že v bližnji bodočnosti. Ker so v odboru sami možje — dobri gospodarji, jim občani zaupajo. Računajo pa vsi tudi na pomoč oblasti
Za slovenjebistriško mesto in njegovo okolico je bolnišnica nujnost, s katero ne moremo odlagati. Zavod bi moral tukaj že davno obstojati, vendar iz različnih razlogov ni prišlo do ustanovitve. Za bolhišnico govorita dve stvari: oddaljenost od najbližje že obstoječe bolnišnice in industrija. Naše delavstvo, z njim vred pa vse kmečko ljudstvo, silno trpi. Pogostokrat se zgodi, da bolnik ne ozdravi zaradi oddaljenosti ali prenatrpanosti mariborske bolnišnice. Lahko bi navedli primere, ko je med dolgim prevozom bolnik izdihnil ali pa ni bil sprejet, ker je zamudil pravi čas. To so vsekakor velike nevšečnosti. Z novo bolnišnico bi bili tukajšnji ljudje rešeni mnogih neprilik. Zato ne odlagajmo s tem zavodom. Ljudje hočejo moderno, številu ljudi primerno bolnišnico, v vseh zdravstvenih ozirih izpopolnjeno.
Občina potrebuje večjo ubožnico. S povečanjem področja je sedanja »Mestna ubožna hiša« postala premajhna in rfeprikladna. Treba jo bo povečati in preurediti, da bodo v njej našli mirni kotiček vsi bedni in onemogli. Z povečano občino se je tudi število revežev povečalo. Občinske reveže bo treba nastaniti v povečanem domu, saj žive zunaj zelo bomo življenje. Onemogli in ljudje brez premoženja, ki so jih življenjske prilike poslale v breme občini, morajo postati deležni čim prej občutka, da so v veliki občini. Skupni dom bi zacelil te rane tem prej. Velika ubožna hiša je zato poleg bolnišnice nujni socialni problem. Tukaj naj bi našli svoj prostor tudi invalidi, ki v mnogih primerih žive zares bedno življenje.
Slovenjebistriška obična stoji sedaj pred gradnjo oziroma popravili občinskih cest, Nekatere so res v slabem stanju in jih bo treba popolnoma pregraditi, zopet drugje pa temeljito popraviti. Posebno naše Pohorje ponekod nima pravih občinskih cest. Bivša tinjska in zgornje-ložniški občina sta v tem oziru na prvem mestu, Zato bo treba de-
Celjska mlad na je zapela
Celje, 11. aprila.
V nedeljo je priredila državna realna gimnazija, meščanska šola č. šolskih sester, državna de-klišča in državna deška meščanska šola v Celju mladinski koncert Nastopilo je nad 400 mladih pevcev. Spored je bil zelo pester. Vrstile so se umetne in harmonizirane skladbe C. Preglja, St. Mokranj* ca, Ferda Juvanca, Adamiča, Jenka, Vodopivca, Tomca in Tavžlja V izvedbi so vsi zbori pokazali na splošno lep uspeh. Nastop je bil posebno pri nekaterih točkah izredno učinkovit in je ubrano petje mladih grl zajelo polno gledališče z ugodnim občutjem in odobravanjem, čedno je izzvenela Pre-geljeva »Mamica moja, odpusti mi!« ki so jo zapeli triglasni zbori drž. dekl mešč. šole pod vodstvom g. Gruden Danice Štiriglasna zbora pod dirigentom g. Josipom Šegulom sta pokazala s svojim dovršenim izvajanjem narodnih pesmi disciplino, ki smo jo pogrešali pri drugih zborih. Da naša mladina ne zajame sama vsebino šaljivih in razposajenih pesmi, je pokazal dvoglasni in triglasni zbor dekl. mešč. šole č. šolskih sester, ki je zapel tudi dve resni in domoljubni. Pri tem zboru se je posebno odražala dinamika, s katero je č. sestra Ljubpmira Zuljeva vzbudila občudovanje poslušalcev. Lepo so izzvenele tudi pesmi, ki so jih zapeli triglasni zbori drž. gimnazije pod vodstvom g. Tavzlja. Za zaključek koncerta je nastopil mešani zbor celteke gimnazije ter pod odličnim dirigentom g. prof, Knapom dovršeno zapel Adamičevo »Kaj pa delajo ptički?« in Vodopivčevo »Vipavska*. Nedeljski mladinski koncert je pokazal, da je v naši mladini še veliko ljubezni do slovenske pesmi.
»Poročnik indijske brigade« za naše naročnike 14 din, za druge	24	din.
lavnost pri občinskih cestah obrniti v to smer ter preurediti dosedanje kolovoze. Pa tudi drugje bo treba krepko prijeti za kramp in motiko. Želimo dela, ki bodo koristila dolgo časa. Naj bi prišli tukaj na račun številni dela in zaslužka potrebni.
Nadalje bo treba osuševati cigonška močvirja. Tukaj bo obenem treba regulirati Bistrico in Ložnico. Škoda, katero so povzročile vsako leto poplave, gre v visoke številke. Ljudje potrebujejo njiv, katerih pa prej ne bodo mogli dobiti.
»Prepričan sem. mama,« je odvrnil, »da je gospod Gžrard mojih misli in da moramo zagrabiti vsako priliko, da dokažemo spoštovanje onim nesebičnim možem, katerih cilj je, da spravijo človeštvo na boljšo pot.«
»To bi bilo vse lepo in dobro,« je rekla lady Flora, »če ne bi zaradi tega prišel v izredno mučno zadrego. Presodite, prosim, Vi, gospod Gerard. Prednja soba, skozi katero ste šli najprej, se je prvotno imenovala Hcnger-eonova soba, prostor, v katerem se mi zdaj prepiramo, je nosil ime po Albertu Thomasu. Moja soba pa, vrhunec neumnosti, je bila Vanderveldcjeva soba. Zaradi vojne pa je bilo treba vse izpremeniti. Prednja soba se zdaj imenuje Compere-Morelova predsoba. Budoar je prekrščen v Marco Sagnierjev budoar. Moja soba pa je, kaj pravite k temu, Kropotkinova soba.«
S hladno vzvišeiostjo je odvrnil Reginald:
»Za prostore nisem namreč mogel
obdržati imen mož, ki so izdali svoje ideal« s tem, da so privolili v sodelovanje z meščanskimi vladami.«
»Seveda« sera zamrmral.
»Vidite«, je rekla lady Flora, pripravljena, da sklene mir. »Reginald je zelo dober sin in preveč ga ljubim, da mu ne bi dovoljevala stvari, nad katerimi ima veselje. Pač pa mi morate priznati, da je to večno izpreroinjanje za hišno gospodinjo nekaj strahovitega. Služabništvo se sploh več ne znajde. In kadar imamo obiske, se dogodi, da nese služabnik zajtrk, ki je namenjen za Lebeyevo aobo, v sobo Gorkega. Tega ni mogoče več vzdržatil Sedaj prepričujem Regintlda, naj sobe imenuje po umrlih revolucionarjih. Pri njih se mi vsaj ni bati tega, da so zatajili svoje ideale s tem, da bi postali
Pierre Bčnoit:
VELIKI JEZ
Roman iz irskih boiev za svobodo
.o
ministri v meščanskih kabinetih.«
Antlopa se prepira ni udeleževala. Stala je ob oknu in bobnala s prsti po steklu. Vrta zaradi vse močnejšega mraka skoraj ni bilo mogoče več spoznati.
Potiho se je priplazil k njej lord Reginald in jo nenadno zagrabil za roko.
»No, lepa zarotnica,« je dejal, »ali ostane še vedno pri štiriindvajsetem aprilu?«
»Kaj?« je vprašala.
»No, izpolnitev Donegalove prerokbe. Na ta dan nas boste vrgli v morje, ali ne?«
»Da«, je rekla, ko da bi bila odsotna.
»Da? Ali slišite gospod Gerard«, je zaklical Reginald.
Zdelo se je, da ga je ravnodušnost mlade žene jela dražili. »Ali slišite? Nikar ne mislite, da je to morda šala. Vse je čisto res. Sicer pa, ko že poznate irske razmer«, mi jih pojasnite, prosim. Jaz se namreč vedno izprašujem, ali jih bom sploh kdaj razumel? Kaj sploh hočejo Irci? Boljšo organizacijo sodstva? Svobodnejši carinski sistem? Šol«? Bolnišnice? Treba jim je samo povedati. Mi b> jim radi povedati. Mi bi jim radi pomagali...«
S spoštljivim gibom sem ga zadržal.
»No, Antiopa«, je dejal mladi mož. »Ali niste zadovoljni s tem, kakor je?«
»Zase že«, je rekla.
»Torej?«
»Torej?«
»Moj Bog,« je menila lady Flora, »lak razgovor je zame prava muka! Kakšna sta vendar, otroka! Ne smem ju pustiti dve minute sama, gospod Gerard, že se začneta Tazgovarjati o politiki. Kaj bo šele tedaj, kadar ne bo nikogar, ki bi jima to preprečeval.«
V sobi je bilo že popolnoma tema. Nisem mogel spoznati več niti Antio-pinega, ne Reginaldovega obraza. Videl sem samo lady Floro, ki je sedela ravno nasproti okna. Pri zadnjih besedah se mi je nasmehnila, češ: Saj sc razumeva.
Lord Reginald je trmasto vztrajal pri razgovoru.
»Niste mi še odgovorili, Antiopa. 24. aprila je torej Vaš rojstni dan in hkTatu odločilni dan za Donegalovo prerokbo?«
»To veste Vi prav tako dobro kakor jaz«, je odvrnila.
»Lepo! Mama, krasen domislek imam, da bom Antiopi nekaj zagodel. 23. aprila je velikonočna nedelja. Povabili bomo Antiopo, da bomo slavili njen rojstni dan Antiopa mora priti in ostati tu, dokler ne izide štiriindvajsetega, torej na velikonočni ponedeljek, sonce. Potem pa ne bo nič z Vašo zaroto, moja draga Antiopa. Večer boste začeli Vi s plesom. Plesali boste z mojim prijateljem, polkovnikom Hartfieldom, ki je poveljnik
garnizije v Traleeju in ki bo imel ob uporu prijetno dolžnost, da Va6 bo zaprl.
Mladi mož je ploskal z rokami. Svoj predlog je smatral za sijajno šalo.
»Ali sprejmete, Antiopa?«
»Bodi vendar miren, Reginald«, je rekla lady Arbuklejeva. Zdelo se mi je, da ji je mučno, da se je razgovor zaokrenil tako.
Toda Reginald je vztrajal.
»Ali sprejmete?« je ponovil. »Triindvajsetega aprila ob enajstih. Povabil bom prijatelje iz vse okolice. Večerjali bomo ...«
»Če bom imela ta čas v Kendalu goste, mi boste pač dovolili, da jih privedem s seboj,« je deiala Antiopa, »kajti samo po sebi je umevno, da vaše povabilo sprejmem.«
»Bravo,« je vzkliknil Reginadl. »To je revolucija, ki se sijajno pVičenja. Samo po sebi razumljivo bo prišel tudi gospod Gerard.«
»Do tedaj bomo imeli pač še kdaj priložnost, da bomo videli gospoda Gžrarda,« je menila lady Flora.
V tem trenutku sta posvetili skozi steklo, ki se je zaradi mraka sinje lesketalo, dve rumeni luči, ki sta se večali. Bili sta svetilki na vozu, ki je prihajal skozi park.
Reginald je stopil k oknu.
»Vaš voz je tu, Antiopa, Ralph pelje. Prišel vas je iskat.«
»Ne poznam zvestejšega služabnika, kakor je ta Ralph,« je dejala lady Flora.
V tem trenutku je prižgala luč. Vse povsod, v skodelicah, čašah in pestro poslikanih svetilkah se je posvetilo.
Dvignili smo sc. Antiopa in lord Arbukle sta odšla naprej v prednio sobo.
in leta 1935 celo 12 požarov. Zaradi slabih dimnikov je nastalo lani 19, predlanskim 57 požarov. Električni tok je povzročil lani 35, predlanskim samo 4 požare. Strela je lani užgala na 31 krajih, predlanskim na 45. Lani je bilo podtaknjenih, deloma iz maščevanja, 119 požarov, predlanskim 147 in v letu 1935 celo 151. Iz koristoljubja je bilo povzročenih lani 31, predlanskim 22 požarov. Pri 328 požarih je bil lani vzrok neznan, predlanskim pri 409.
Požarna škoda lani 18,029 210 d n
Poročilo gospoda inšpektorja dalje navaja, da je bilo lani 597 požarov na zavarovanih poslopjih, predlanskim 665, leta 1935 pa 652. Na nezavarovanih poslopjih sta bila lani 102 požara, predlanskim 170, leta 1935 pa 131. In milijonska je požarna škoda! Na zavarovanih poslopjih po požaru povzročeno škodo so lani gasilci cenili na 16,713.130 din, na nezavarovanih pa na 1,316 080 din, torej je lani znašala celotna požarna škoda 18,029.210 din. Predlanskim je bila požarna škoda cenjena skupno na 18,623.596 din, torej je razlike za približno pol mi-Riona dinarjev. Ogromna pa je bila škoda v leta 1935, ko so požari uničili razno premoženje in imetje v celotni vrednosti 27,902.431 din.
Do 30 mili onov bi znašal zaduiek ga*‘«cev
Kako res požrtvovalno in človekoljubno delo so naši gasilci izvršili v preteklem letu, nam kažejo naslednji statistični podatki; Gasilci so lani sodelovali pri 668 požarih, predlanskim pri 788 in 1. 1935 pa pri 761. Zaradi neobveščenosti, odnosno oddaljenosti požara v nepristopnih hribih in gorah niso gasilci stopili vakcijo pri 31 požarih lani, pri 47 požarih predlanskim in pri 22 požarih leta 1935. Lepa armada gasilcev je lani sodelovala pri vseh požarih. V akcijo je lani stopilo 14.398 gasilcev, predlanskim 16.793 in 18.058 gasilcev leta 1935. V gasilni akciji so bili lani gasilci zaposleni 2496 ur ali 104 dneve, predlanskim 2.825 ur in 2.698 ur v letu 1935.
Da znamo lahko pravično in pošteno oceniti veliko delo gasilcev, nam pokaže naslednji račun! Vzemimo, da bi bili gasilci plačani za svoje delo. Računajmo 6amo 20 din od ure, kar bi bila skromna nagrada za riskantno delo. Lani bi gasilci zaslužili v 104 urah okoli 29,947.840 din. Za predlansko leto je bil ta zaslužek izračunan na 40 in pol milijona dinarjev.
V prihodnjih številkah objavimo še druge sta* tistične zanimivosti.
Celjske novice
Železniški podvoz pri pošti. Odkar je mestna občina prevzela čiščenje železniškega podvoza pri pošti, je pritoževanje zaradi nesnage prenehalo. Ker pa je pod železniškim podvozom velik promet in se tam vkljub temu zbira nesnaga, je bilo na zadnji seji sklenjeno, da bo mestna občina napravila hidrant, s katerim bo čiščenje natančnejše in lažje.
Dvakratna dostava dnevne pošte v Celjd. "Na
zadnji občinski seji je mestni svet sklenil, da se bo ponovno obrnil na poštno direkcijo, da bi se uvedla v področju celjske mestne občine ali vsaj mestne policije dvakratna dostava dnevne pošte.
Po nesreči — nož v trebnh. Na Otoku pri Bočni se je v petek pripetila huda nesreča 13 letnemu Remicu Petru. Ko se je vračal iz šole domov, je imel v roki nož. Fantu je izpodrsnilo ter je padel in si zasadil nož globoko v trebuh, da je nezavesten obležal na tleh. Prepeljali so ga V celjsko bolnišnico.
Statični pregled šolstva v Slovenili
Statistični pregled šolstva in prosvete v drav* ski banovini za šolsko leto 1936-1937. Sestavil Prosvetni odedlek kralj, banske uprave. V Ljubljani, 1938. Št. 86, cena 30. din.
Ljubljana, 11. aprila.
Kdor pozna revščino naše statistike in pa ne*. odpustljivo nerazumevanje, ki vlada zanjo skoraj povsod, bo moral biti te publikacije res izredno vesel, kajti končno imamo vendarle pred seboj statistični pregled prav vsega slovenskega šolstva ter v dokajšnji meri tudi vseh prosvetnih ustanov sploh. Glede na to je ta publikacija pravi kulturno-zgo-dovinski dokument in le želeti je, da bi izšel vsaj vsakih deset let, če že ne na vsakih pet let, kajti na izdajo kakega uradnega statističnega letopisa za Slovenijo po vzorcu državnega »Godišnjaka« žal trenutno menda še niti misliti ne 6memo. Pregled obsega seznam vseh ljudskih, meščanskih, srednjih, strokovnih in visokih šol dravske banovine s podatki o številu razredov, učencev in učiteljev, nadalje preglede učencev vseh teh šol po razredih, uspehu, starosti, narodnosti, pristojnosti in verii ter pregled njih staršev po poklicu. Poudariti je treba, da niso izpuščeni niti važni gospodarski tečaji, gospodinjske šole, kmečko-nadaljevalne šole, razni strokovni tečaji itd., itd.; skratka: zajeto je re« prav vse šolstvo, kar daje publikaciji ravno pravo vrednost in pomen. Navrženi so pa še pregledi gledališč, kinematografov, knjižnic, muzejev, zbirk, društev, kulturnih prireditev, izišlih slovenskih li* terarnih del, listov in javnih stroškov za vse šolstvo. S tega vidika imamo torej opraviti s prvim sličnim delom v naši javnosti, zato ga bo gotovo od srca pozdravil vsak, ki ima v kakršnikoli obliki posla s temi zadevami. Kakor torej v polni meri poudarjamo res hvalevredno iniciativo kralj banske uprave, da je izdala to nadvse zanimivo in potrebno publikacijo trajne vrednosti, nam je pa vendarle žal, da ni navrgla še par tabel in v okviru teh tabel še nekaj rubrik. Prav glede na dejstvo, da je to prva publikacija pri nas, bi na primer silno dobrodošel zgodovinsko-statistični pregled ustanavljanja šol po desetletjih, pregled lastnih šolskih zgradb (retrospektivno), pregled učnega osebja po kvalifikaciji, pregled učnih načrtov p» predmetih, podrobnejši pregled vseh stroškov za posamezne vrste šol, pregled res aktivnega sodelo* vanja učiteljstva pri dviganju ljudske prosvete itd* V pregledu knjižnic močno pogrešamo števil® knjig in število Izposojenih knjig, želeli bi vsekakor še podrobnejšo razčlembo društev in kulturnih prireditev, število izdanih izvodov pri literarni™ delih in listih itd., kar bi vsekakor še visoko dvig' nilo pomen in trajno vrednost pričujočega dela. Upamo, da bo prihodnja čimprejšnja izdaja upoštevala tudi te želje, vsekakor bo pa vsa javnost gl°' boko hvaležna banski upravi že za bogato in PrC' zanimivo gradivo, ki ga je napravila z izdajo tega pregleda, dostopnega široki javnosti. Delo i« v velikem kvart-formatu in na lepem papirju v,B»* novinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani, tako da je tudi njegova zunanja oblika jako lična. Ni treba še poudarjati, da bo moral po publikacij seči prav vsak, ki se kakorkoli peča ali zanima z® to prevažno panogo našega javnega življenja.
tu in tam
* . i*"* y , — j > »•<...	?~-
”	\~*	.. r	^	./	v
*	■ .' m>	«*.	'.'K.	-"U	’«	•»
*>• -	^	ww, V vu*)—-«
*• U. ' -» '■•T' " -.	TtlPVC:—'	.	^	"*»
‘«K.	£	,t*. V	i*W"—	»1	.->-»»
< .**»«, *ae	*h£	W	»• ***>-'
' _e*	W#>- h	>•	«	*■*£	A **.
«r~4a*	: •’ r	'rijui*.«***' ■* w . —*•«	sr
«*	*' * A. A	' * •	- -v i* * <' *	r—
K*:	A 4- *-* w *	-£«»	fKi	4^.« ,4 »
v rmv	>	# k. in. |	^Jk*»	z-f
•t-oAi 4 k* 4V^ fc’ *.
Neprijetnosti prevelikega ljudskega navdušenja je usoda rezervirala za voditelja »Zbora« -— » Dimitrije Ljotiča, ki potuje po državi in prireja ^predavanja«. V nedeljo je naznanil tako predavanje v Banjaluki v hotelu Bosna. Preden se je Predavanje pričelo, so se po ulicah začele zbirati skupine njegovih političnih nasprotnikov, da je nazadnje prišlo do dejanjskega spopada med njimi ln Ijotičevci. Vmes je kajpak posegla policija, ki je demonstrante ločila, vendar pa je bilo uradno ugotovljeno, da je bilo v pretepu nekaj ljudi ranjenih. Da je mogel potem Ljotič neovirano predavati, je morala policija zastražiti vse dohode do hotela. Vsa ta uslužnost policije pa ni pomagala toliko, da bi Ljotič mogel končati svoj govor. Zato jo je na tihem odrinil iz Banjaluke v vas Delibašino in v trapistovskeir. gozdu zbral svoje raztresene in razbite ude. Okrog 200 ljudi ga je poslušalo, a le mladi srednješolci in nekaj delavcev. Kmetje so se do zadnjega odrekli odrešitelja« Dimitrija Ljo-tiča. O njegovih velikih uspehih bo vedel poročati le neki listič, ki ga izdajajo redki priveski >Zbora« v Ljubljani.
V	Samohoru, kjer so nedavno odstopili vsi občinski odborniki zaradi nesoglasij župana z osrednjim vodstvom b. HSS, so bile v nedeljo ponovne občinske volitve. Postavljena je bila samo ena liste HSS, katere nosilec je bil neki Viktor Regovič, P° poklicu kovač. Izid volitev je porazen m značilen. Lista HSS je dobila le 336 glasov ali 39.0/4 vseh volivnih upravičencev.
Poljski prometni minister G. J. Ulrych je vče-raj prišel v Jugoslavijo, da vrne lanski obisk našega prometnega ministra dr. Spaha na Poljskem. tJlryc,h je prišel skozi Avstrijo. Ze v Mariboru ga je sprejel poseben zastopnik prometnega ministra, ki ga je spremil potem do Zagreba. Danes zvečer bo ban savske banovine priredil gostu na čast večerjo nakar bo Ulrych še zvečer s posebnim vlakom odpotoval v Belgrad, kjer se mu prav tako pripravlja nad vse svečan sprejem. Po uradnih sprejemih, banketih in podobnih svečanostih se bo poljski minister odpeljal v Dubrovnik.
Obvezno zavarovanje vseh lovcev je vpeljala zveza lovskih društev v savski banovini. Vsak član bo zavarovan pri zavarovalnici »Jugoslaviji« za 10.000 dinarjev za primer trajne invalidnosti, a za 5000 za primer smrtne nesreče. Premije plačuje zveza, ne da bi povečala članarino. Pač pa morejo člani sami povišati višino zavarovane vsote ter plačevati razliko v premijah. Lovcem je tudi uspelo, da se bodo odslej lovske tatvine obravnavale ife, kaznovale kakor navadne tatvine. Kazni za divje lovce bodo torej ostrejše in večje.
Na lov bizamskih podgan so se vrgli prebivalci okrog rek Mure in Murice v Prekmurju in Medjimurju. Podgana dela veliko škodo med ribami in na nasipih, ki so za te ljudi življenjskega pomena kot bramba proti nevarnim poplavam obeh rek. Ljudje so si omislili posebne mreže in love podgano tudi zato, ker ima dragoceno krzno. Lepo ohranjeno posušeno kožo prodajo za 30 do 40 dinarjev. Kljub vnemi teh lovcev pa se naglo razmnoževanje bizamskih podgan ne bo dalo zajeziti, če ne bo oblast denarno podprla akcijo za njih Uničenje.
Šolska ladja vojne mornarice »Jadran« bo letos spomladi odplula na daljše potovanje v Amerika Iz Šibenika bodo gojenci vojne akademije odpotovali na Malto, potem v Gibraltar, na Madeiro, od tam pa preko oceana na Bermudsko otočje. V Newyorku se bodo zadržali osem dni. Obiskali bodo še Filadelfijo, nakar se bodo vrnili ^ spotoma obiskali Azore ter Tunis. Nasi lzse-Ijenci v Ameriki bodo mladim mornarjem priredili Prisrčen sprejem.
8 hlapi iivega srebra se je zastrupila Milosava Jovanovič iz vasi Mala Krasna pri Smederevu, ženo je po nosu opraskal otrok, ko ga je pestovala. Sprva na rano, ki je postajala od dne do dne večja, ni polagala pažnje. Šele bolečine so jo Pripravile do tega, da je sla iskat pomoči, pa ne k zdravniku, temveč v sosednjo vas k neki stari Jnazački. Mazačka je ženi predlagala^ naj si kupi živega srebra, razgreje opeko, položi nanjo živo srebro, zraven pa dene žerjavieo ter potem skozi tri tedne vsrkava hlape. Milosava se je res ravnala po tem nasvetu in posadila na svojo glavo v*elej ponev, kakor je bila naročila mazačka. Uspeh je bil tak, da se je ženska zastrupila in že v brezupnem stanju poklicala na pomoč zdravnika. Pomoči ni bilo več in Milosava je morala umreti v največjih mukah. Tragičen dogodek je poučen *a ljudi, ki vaškim mazačem zaupajo svoje življenje, ne pa zdravnikom. Praznoverje je med ljudmi
vedno močno zakoreninjeno.
O	strašnem ciklonu nn Jadranskem morju
v Potek zvečer in v soboto zjutraj smo že podali. Sedaj so ugotovili, da je neurje /uhto valo tudi človeške žrtve. Med drugimi jader* n'cami se je tedaj nahajala tudi illrvatskar ?a odprtem morju v bližini Splita. Jadcrnica Je vozila pesek, vodili pa sojo lastnik Mohi Ta-!r’ njegov sin in mornar Klarič. O tej jader-nici ni sedaj več sledu, zadnji so jo videli mornarji z jadernice »Mali Frane«. Več- kot gotovo ■le> da so valovi preplavili ladjico in jo pogoltnili.
Kdor drugim jamo koplje, sam... Tega pregovora se najbrže ni spomnil neki brezposelni delavec v Sarajevu. Konec preteklega leta so ''.Jsarajevskem predmestju odkrili umor, le sto-Hjc« niso našli. Policija je po brezuspešnem ’skanju razpisalu nagrado za tistega, ki ji poraze sled za ubijalcem. Na policijo je kar deževalo raznih prijav, največ pa jih je — seveda ?rezimnih — napisal brezposelni Džemal Nanič. j^ož se je policiji zazdel sumljiv, <la ga je po-
i	• ’n zaPrla Obtožili so ga namernega za-: Janja oblasti. Mož se je sicer izgovarjal, da 'e ‘lotel na vsak način dobiti nagrado, policija in suw*> l*a Je moi Pri zločinu kuj soudeležen u 1® hotel s kopico lažnih prijav policijo spe-zap na napačno sled. Zato so ga pridržali v
Samo Se danas Ogleite si film. o katerem govori vsa LJubltanal in jutri ob 16., 19.15 ln 21.15 url Tekmovan,« xa dragocena darila. ^ Abus de conflance v glavni vlogi Danlelle Darrleux		
noraoa zaupanja Vi« dosedanje predstave r tzprodane!	Danes kličemo telet, obonente od 10-12 aop.In od 16-18 pop.	Kino Union Telefon 22-21
Mednarodni boj na belo-črnih deskah
Prvo kolo je prineslo le dve zmagi in šest renti ev - Ljubljančani
so začeli zadovoljivo
Ljubljana, 12. aprila.
V	dvorani Kazine v Zvezdi se je včeraj popoldne začel velik mednarodni šahovski turnir, ki ga je ob svojem jubileju priredil Ljubljanski šahovski klub. Do pol 8 popoldne, ko je bil napovedan začetek prvega kola, se je v dvorani, ki je za neljubeznivo aprilsko vreme kar 6koro malo prevelika, nabralo lepo število kibicev, ki eo ob ograji v vrsto postavljenih mehkih klopeh nestrpno čakali, kdaj bodo igralci pognali svoje ure, ki naj ne bi kazale pravega časa, pač pa štele poteze belih in črnih. In kmalu so za mize ob južni steni — južna stran naj bi prinesla v to aprilsko razpoloženo dvorano tudi malo sonca — posedli resno, kakor ob začetku velikega dogodka, šahovski junaki, domači in štirje iz zamejstva. Za prvo mizo sta se veedla dobrodušni Tartakower in naš Furlani, ki naj bi tu prestal svoj ognjeni krst, za drugo sedita Preanfalk in Foltys, ob Preinfalkovi desnici pa pase radovednost tudi Preinfalkova palica, brez katere njegova noga ni hotela v ta šahovski boj, za tretjo mizo sta se spoprijela neizprosno, čeprav sla oče in sin, dr. Vidmar in Milan Vidmar, nato zanimivo omizje umetniško dolgolasi Koetič in skromni, vase potopljeni Astaloš, za njegovim hrbtom Steiner in Pirc, nato mnogo obetajoči Dalmatinec dr. Trifunovič in po telesu menda najskromnejši igralec tega turnirja Šorli, na kratkem levem krilu pa Broder in Tot ter Nedeljkovič in Szabo.
Morda je kdo od tistih, ki so ee toliko zanimali za ta mednarodni boj na šahovskih deskah, da so ga 6ami prišli gledat, dobil vtis, da so ee šahovski mojstri in velemojstri pri včerajšnjem prvem spopadu samo »tipalk. Če pa je kdo bolj
od blizu gledal že samo boj na prvi deski, nad katero sta vihtela svoj »uma svetli meč< Tarta-kower in na mednarodnih turnirjih novinec Furlani, se je pač moral prepričati, da to gotovo ni samo »tipanje:, vsaj ne s strani Furlanija, pač pa od sile taktični in zato toliko bolj srdit boj, ki se je končal pravzaprav z zmago — obeh. Tartako-\verju se ni posrečilo doseči več kot pol točke. Kljub temu, da je Furlani igral zelo previdno in zato tudi primerno počasi, je bila ta igra prva končana. Takoj zatem pa je padla že tudi odločitev na skrajnem levem krilu med Nedeljkovd-čern in Szabom. V precizni igri je madjarski prvak premagal Nedeljkoviča že po 27. potezah. Predno je bilo končano popoldansko igranje, se je neodločeno končala igra med obema Vidmarjema. Če dr. Vidmar ni bil ponosen na svojo včerajšnjo igro, pa je bil vsaj lahko ponosen na svojega sina!
—Druge igre so bile ob pol 7 prekinjene in so se nadaljevale ob pol 9 zvečer. Pravzaprav se vse niti niso nadaljevale, kajti Šorli je uvidel, da se ne bo mogel uspešno upirati izvrstnemu Trifunoviču, ki si je z neoporečno igro že popoldne priboril dva nasprotnikova pešca. Igra Steiner-Pirc se je končala neodločeno kljub temu, da je imel Pirc že kvaliteto manj. Tudi Preinfalk je razbil vse sovražne nakane in dovolil Foltysu le pol točke. Kostič in Astaloš sta zaslužila vsak samo po pol pike, enako tudi Broder ni mogel prinesti smrti Totu. — Včeraj sta torej zmagala samo Tribuno-vič in Szabo,
Danes ob pol 3 popoldne igrajo: Furiani-Ne-deljkovič, Tot-Szabo, Šorli-Broder, Pirc-dr. Trifunovič, dr. Aetaloš-Steiner, Vidmar ml.-Kostič, Fol-tya-dr. Vidmar, dr. Tartakovver-Preinfalk.
Kako bo z obvezno telesno vzgojo?
Kočevje, 10. aprila.
Kočevska mestna občina je pred dnevi razglasila, da bo pričela S 3. aprilom obvezna telovadba za vse one kandidate, ki so stari od 14—20 let in ne hodijo več v šolo. V ta namen je po svojem telovadnem nastavniku oziroma vaditelju Smoletu Francu, ki je bil še do nedavnega načelnik kočevskega Sokola, pustila razglasiti, da se morajo V6i prizadeti kandidati podvreči zdravniškemu pregledu, ki bo v tukajšnji osnovni šoli. Ker se temu vabilu poleg drugih tudi člani kočevskega fantovskega odseka niso odzvali, je mestna občina kočevska nekaj dni za tem poslala vsam prizadetim kandidatom nov poziv, podpisan po načelniku Smoletu Francu, kjer pravi sledeče: »Kljub vabilu na zdravniški pregled, ki se je vršil dne 18. marca 1938, vas ponovno vabimo na zdravniški pregled, ki bo dne
1	.aprila od 6—-8 zvečer v ljudski šoli v Kočevju, I Kdor se vabilu ne odzove...«
Tako torej rzgledata proglasa oziroma vabili, ki sta pri veliki večini naletela na gluha ušesa.
Kje je torej treba iskati vzroke takšne odpornosti? Predvsem je treba ugotoviti, da je Kočevje industrijski kraj s podjetji, kjer so zaposleni večinoma samo mladi fantje, ki še niso dovršili 20 let, ter imajo svoje delo razdeljeno po tednih tako, da delajo prvi teden od 6—2, naslednji teden pa od 2—10 zvečer, medtem ko imajo v eni tekstilni tovarni sploh samo nočno službo. Vsi prizadeti kan-didatje torej ob delavnikih delajo, ter imajo edino prost dan v nedeljo, ki je dan počitka. Ako sedaj premislimo, koliko morajo delavci preko dolgega tedna pretrpeti ter kako težko čakajo nedelje, ki je tudi zanje dan počitka, potem je samo po sebi razumljivo, da s takšno telesno vzgojo niso zado-
Iz športne krošnje
Izredni občnf zbor JOO. V nedeljo se je vršil v Zagrebu izredni občni zbor Jugoslovanskega olimpijskega odbora, ki naj bi razčistil nekatera nesoglasja in uveljavil svoja pravila. Nova pravila določajo, da morejo biti člani JOO samo športne zveze onih panog, ki so na sporedu olimpijskih iger. Izvršilni odbor JOO morejo sestavljati samo športniki, ki aktivno sodelujejo v športu. V upravnem odboru ima pravico glasovanja samo po en delegat vsake športne zveze, delegat Sokola in oba odbornika mednarodnega olimpijskega odbora (general Djukič in dr. Bučar). Posvetovalni glas imata pa še dva delegata ministrstva za telesno vzgojo in pa 25 častnih članov, ki jih voli redni občni zbor, ki se vrši vsako četrto leto najkasneje 6 meseccv po dovršenih olimpijskih igrah. Sklepe sprejema navadna večina, sedež zveze in pa pravila je mogoče spremeniti le z dvetrotjinsko večino. Tej slednji določbi pa je nasprotoval delegat Jugoslovanske nogometne zveze dr. Kasta Hadži, ki je tudi izjavil, da bo JNZ danes zvečer na svoji seji odločila ali še ostane nadflje član JOO ali ne. Jedro spora je v tem, da hočejo imeti Belgrajčani sedež zveze JOO v Belgradu. Ta spor še s temi ni rešen, ampak sa-nvo za neko dobo odložen.
O SK Ljubljani piše splitski dopisnik belgraj-skega »Vremena«, da po igri, ki jo je pokazala v nedeljo v Splitu, nikakor ne zasluži, da bi izpadla iz lige. V moštvu Ljubljane je dober golman Pogačnik, ki riskantno brani, oba branilca Žitnik in Bertoncelj, srednji krilec Pupo, v napadu pa sta najboljši obe krili. Ljubljančani so igrali zelo požrtvovalno in pokazali dobro tehnično igro. Vsak njihov napad je predstavljal nevarnost za gol Hajduka. Po nedeljski igri, je dopisnik mišljenja, da se bo Ljubljana obdržala v ligi brez kvalifikacijskih tekem.
Največ golov v ligaških tekmah je dosedaj zabil igralec Gradjanskega Lešnik. Nasprotnim klubom je zatresel mrežo 16-krat. Po 13 golov sta dala Miša Marjanovič in Hitrec, 11 Valjarevič, po 9 An-tolkovič in Aca Petrovič, po 7 Kacijan, Tomaševič in Kragič.
Jugoslavija ne bo poklicana v Pariz. Zadnje upanje Jugoslovanske nogometne zveze, da bo kljub temu, da se v kvalifikacijskih tekmah ni plasirala za svetovno nogometno prvenstvo v Parizu, poklicana, da se tega prvenstva udeleži zaradi nesodelovanja Avstrije in Argentinije, je padlo v vodo. Odbor za organizacijo tega prvenstva je na svoji seji v nedeljo odločil, da ne bo zamenjal teh dveh držav z drugimi državami, ker bi zaradi tega nastali novi protesti držav, ki bi se čutile zapostavljene.
voljni, posebno še, ko vidijo, da hoče mestna občina zaposliti bivše, sedaj brezposelne sokolske načelnike, podnačelnike itd. s primernim delom, ki bo seveda plačano.
Drugi vzrok forsiranja obvezne telesne vzgoje bo najbrž tudi v tem, ker pripravlja kočevski Sokol za letos otvoritev sokolskega doma. Članstva ni, oziroma bi jih lahko vse na obe roki seštel. Ljudi za parado je treba dobiti na drug način.
Pa se povrnimo zopet k stvari. Najmočnejša telovadna organizacija, tako po naraščaju kot po članstvu, je v Kočevju brez vsakega dvoma fantovski odsek prosvetnega društva, Ta organizacija ima svojo telovadbo pač tako razdeljeno, da vsi fantje tedensko telovadijo — ne morda prisiljeno — temveč tako. kot pač morejo. Poleg tega se nahajajo med članstvom kočevskega fantovskega odseka tudi kvalificirane moči, ki bi ravno tako lahko prevzele vodstvo in vaditeljstvo obvezne telesne vzgoje. Prepričani smo, da bi ti vaditelji, ki niso n. pr. nobeni eksponenti četniških in drugih podobnih organizacij, lažje izvajali obvezno telesno vzgojo, če že ta mora biti obvezna. Vedeti je namreč treba, da Smole ni najpriljubljenejša oseba niti pri njegovih bratih sokolih, ter da je zelo verjetno, da bi vsi kandidatje obvezniki raje plačali kazen kot bi dopustili, da bi bil on njihov, od Lovšina vsiljeni vaditelj.
Apeliramo zato na oblastva, da vprašanje obvezne telesne vzgoje najprej rešijo pri osebi vaditelja, ki mora bili z ozirom na dane okolnosti absolutno ločen od imena Smole. Nato naj šele novi vaditelj obvezno telovadbo tako uredi, da obvezniki ne bodo trpeli nobene škode in da bo zakon
o	obvezni telesni vzgoji res v celoti upoštevan.
Pred nastopom „S!ovenske scene mladih"
Pred tremi meseci sc jc po iniciativi dramatika Ivana Mraka osnovala neodvisna dramska skupina »Slovenska scena mladih«. Ker je pričakovati, da bodo mladi igralci v najkrajšem nastopili pred našo javnostjo, vsekakor ne bi bilo odveč, ako se natančnejše spoznamo z delom in cilji SSM. Mrak, ki je umetniški vodja skupine, je med drugim izjavil sledeče:
Pri SSM so sami mladi ljudje in to namenoma, kajti edino z igralci, ki so si po življenjskih izkušnjih in po svoji izobrazbi blizu, je mogoče ustvariti tisto enovitost, ki jo tir ja odrska umetnost. Seveda ni nič manj potrebna enovita in smiselna vzgoja posameznikov kot celote. Menim, da je vsakršna tuja (t. j, inozemska šola!) za posameznika takšne skupine, kot si jo zamišljam, bolj škodljiva kot pa koristna — zakaj — menda nikomur ne bo uganka . .
Doseči kar največjo skupnost v podajanju, prisrčnost in enostavnost, t. j. doprinesti vsaj majhen delček k izoblikovanju slovenskega igralskega sloga, to je naša prva naloga.
Samo ob sebi umevno je, da mislimo uprizarjati samo slovenska dela. In sicer samo tista, ki so blizu našemu obč,utku in katerim se čutimo dorasli.
Kaj naj bi rekel, o svojih tovariših? Vesel in srečen sem samo, če se spomnim nanje Pa kaj bi pravil, danes jih še ne poznate. Nihče od njih ne bo neopaženo odšel mimo vas Marsikdo vam bo postal še drag — nekdo bolj, drugi spet manj — takšna je pač logika življenja .. . Gotovo bi ne bilo umestno, če bi jih jaz ocenjeval, kot bi sicer od srca rad naredil.
Skupina šteje devet izbranih ljudi. Kako smo prišli skupaj? Po zaslugi našega požrtvovalnega organizatorja Marjana Prosena,
Kot prvo delo smo naštudirali mojo himnično dramo »Čajkovski«. Lahko rečem samo to, da vnema mojih tovarišev za delo še danes (po skoraj trimesečnem študiju!) niti malo ni popustila.
Seveda imamo za novo delo, za svoj način igranja, tudi čisto svojevrstno dekoracijo. Mislimo namreč, da slovenska drama (kar izpričujejo ie dela našega prvega klasika — dramatika Ivana Cankarja!) zahteva v podajanju kot opremi čisto nove in svojske rešitve. Vsega tega pa nam ni dala in ne more nuditi tujina — torej je nujno in logično, da 6tremimo za tem, da porajamo to sami iz sebe.
Dekoracije je zamislila in izvedla ena izmed naših igralk Cita Potokarjeva. Če poudarim, da delu popolnoma odgovarjajo, sem menda dovolj povedal.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Kraj	L ® o a 5 “ 2 =	1'einpt- ratnrt e r"		a s> ii orr	T. C	Veter (smer. i a kost )	Pada- vine	
		, a	C3 1 XX "«13 °I				Ul/Ul	2 oj u >
j Ljubljana	771-2	10-0	10	70	6	NE*	01	sneg
Maribor	771-7	6-4	1-0	80	7	Ns	2*0	sneg
Zagreb	772 1	7-0	0-0	70	5	NE,	—	
Belgrad	768-9	110	2-0	D0	10	NNW,	—	—
Sarajevo	769 9	5-0	-20	90	6	NE,	—	—
Sušak	766-1.	9-0	3-0	40	2	NE,	—	—
Split	762-7	11-0	5-0	30	6	ne6	—	—
Kumbor	760-1	100	6-0	30	10	N,	—	—
Rab	766-u	u-o	1-0	50	4	NE,	—	—
Vremenska napoved: Stalno, zmerno hladno, vetrovno in večinoma jasno vreme.
Splošne pripombe o potekH vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo do 7.50 jasno, le na vzhodu je bila majhna plast visokih oblakov. Ob 8 se je začela oblačnost večati, vendar se je močno menjavala vse do 15, ko se je skojo popolnoma pooblačilo. Ves dan je pihala močna in mrzla burja; dosegla je na trenutke 8 do 10 jačine. Ponoči okrog 23 je pričelo snežiti; snežilo je v presledkih do 5 ajutraj.
Ljubljana danes
Kolffar
Danes, torek, 12 aprila: Julij, ap.
Sreda, 13. aprila: Hermenegild.
Nočno službo imajo lekarne; mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič - Tržaška cesta.
Zadnje poljudno-znanstveno predavanje Prirodoslovnega društva v letu 1937-38 se vrši v torek, 12. aprila. V mineraloški predavalnici univerje bo ob 18.15 predaval g. prof. dr. Maks Vraber o temi: »Botanična ekskurzija v Vzhodne Karpate in poljsko Podolje«. Predavanje bodo spremljale skiop-tične slike in posetnikom bodo na vpoglad suhi primerki botaničnih posebnosti teh krajev.
Novo oiertelno licitacijo za dobavo strupov je razpisalo mestno poglavarstvo ter zato opozarjamo interesente na razpis v »Službenem listu« kos 30, ki izide v sredo 13. t. m.
Opozorilo telefonskim naročnikom. Vse telefonske naročnike, vključene v avtomatsko telefonsko centralo pošte Ljubljana 1, vljudno opozarjamo, da poteče 15. aprila rok plačila telefonske naročnine in dolžnih obrokov instalacije. Naročniku, ki zamudi rok, se po predpisih telefonskega pravilnika telefon začasno izključi iz prometa, za zopetno vključitev pa mora plačati naročnik takso 100 din, Za eventuelna pojasnila kličite teleson 43-07. Pošta Ljubljana 1.
Iz domače športne krošnje
*t
1 KINO SLOGA ;r.v,
Maneia"
Film iz eirku škega življenja
n
rku- I
»nja I
Ljubljansko gledališče
DRAMA, začetek ob 20.
Torek, 12. aprila: »Nočna služba«. Premiera Pre«
mierski abonma.
Sreda, 13. aprila: »Gospodična Julija«. »Snubač«.
Red Sreda.
OPERA, začetek ob 20.
Torek, 12. aprila: Zaprto.
Sreda, 13. aprila: »Jakobinec«. Red četrtek.
Zanimiv dogodek v naši drami bo v torek 12. t, m., ko bodo uprizorili prvič sodobno češko dramo, ki jo je napisal Emil Synek, češki dramatik. »Nočna služba« je drama, zgrajena okrog avtomobilske nesreče in njene smrtne žrtve. Konflikt drame nam pokaže prizadevanje krivcev, ljudi iz najvišje druž&e, da bi se ognili posledicam zakona. Glavno vlogo v drami igra urednik nekega lista, čigar močno razviti socialni čut se zoperstavlja vsem intervencijam v prid krivcem. Glavne vloge bodo igrali: Severjeva, Kralj, Levar, Jerman, Gregorin. Dramo je zrežiral Bratko Kreft. Predstava je za Premierski abonma.
Opozarjamo, da bodo odigrali v sredo za red Sreda Strindbergovo tragedijo »Gospodična Julija« in Čehovljevo komedijo »Snubač«, S tem je ta predstava za vse abonente odigrana. V »Gospdični Juliji« igrajo Severjeva, Gabrijelčičeva in Levar, v »Snubaču« pa Levarjeva, Stupica in Potokar.
Abonente reda četrtek opozarjamo, da bodo imeli v 6rcdo 13. t, m. predstavo Dvorakove opere »Jakobinec« v običajni zasedbi, ker bo gledališče od četrtka dalje zaradi velikonočnih praznikov zaprto.
S Pohorja
V	soboto, na predvečer 10. aprila, smo videli odtod mnogo kresov na nemški strani — v bivši Avstriji, odkoder se je slišalo vso noč in v nedeljo močno streljanje zaradi plebiscita. Posebno veliki kresovi so goreli * . »v , y~ ■ t ^ v	v f	V-***-*-	”	*>	n.	\br~'	_	?	»•.*
n
Če naročite »Slovenski dom« za 3 mesece naprej, dobite roman »Poročnik indijske brigade« zastonj!
Vlom v kaičo
Moravče, 10. aprila
V	nedavni nočj ie bilo vlomljeno v kaščo posestnice Srovčeve v Svinjah pri Moravčah, Shrambo, stoječo tik hiše, so odprli tatovi s ponarejenim ključem. Odnesli so nad 40 kg zabele, vrečo moke, vse prekajeno meso, žito in druge drobnarije. Banjo, v kateri je bila zaseka, je našla gospodinja zjutraj zunaj pred vrati, napolnjeno z blatom. Posestnica je oškodovana za več kot 1500 din Škoda je tem hujša, ker je gospodar v Argentini, kjer slabo zasluži. Žena pa se ubija doma sama / nedoraslimi otroki. Vlomilcev doslej še niso izsledili.
»Tajnik, odredite, kje bo stanovala naša nova plesalka.«
»V moji sobi je še za eno prostora,* se je brž oglasila Glorija. »Tam sva samo midve s Heddy. Z veseljem bova sprejeli tudi Aleeno.«
»Dobro je,« je pritrdil predlogu Smiles. »Torej ti, Glorija, ji daj potrebna navodila in sploh ji povej vse, kar mora vedeti. Vi, tajnik, pa poskrbite, da bo z drugimi, ki sem jih sprejel, vse v redu.«
»Zbogom, Smiles!« se je poslovila Glorija ter s seboj odvedla Aleeno.
Spet sta ostala Smiles in tajnik sama.
»Tajnik, skliči nocoj, preden odpremo bar, vse nameščence in vse plesalke v dvorano. Moram jim nekaj povedati. Veš, nekaj novih je prišlo, pa ne bi rad kakega nesporazumljenja.«
»Kakor želite, gospod!« se je poklonil menda za šalo suhi Škot, ki je bil v resnici najboljši Smilesov prijatelj. Igral pa je vlogo tajnika največ zaradi policije.
»Zdi se mi, da sva danes precej delala. Pojdi in ukaži, da. «u pripravijo kopel. Tudi jaz sem potreben počitka. Preden bo «oc, je treba pregledati Igralnico. Neki fant že tri dni povrsti dobiva in samo dobiva. Prav nič nisem razpoložen zato, da bi me kak frkolin skubel ali me celo pognal na beraško palico.«
»če bo postal nevaren, mu bomo že pomagali. Brrrrh,« se je stresel Skot kakor da ga zebe. »Vselej, kadar se spomnim na hladno vodo v reki, me kar strese.«
»MisliS, da bi ga malo skopali v pristanišču?«
»Ce bo treba, mu bomo že pripravili kopelj.«
»Ti si res dečko!«
Smiles je odšel iz pisarne v drugo nadstropje, kjer je imel zasebno stanovanje. Njegove sobe so bile silno razkošno opremljene. Ničesar ni manjkalo v njih. Na vsaki najmanjši stvari se je videlo, da služi Smiles z barom lepe denarce. Videlo se je
pa tudi, da gospod Smiles nima prav posebnega okusa. Vse je bilo natrpano z bogastvom in nepotrebnim razkošjem. A glavno je za Smilesa bilo, da je užival v tem razkošju svojega stanovanja in da je bil nanj tudi od sile ponosen.
Glorija je odvedla prijateljico v svojo sobo. To je bila prostorna, velika soba z balkonom na ulico.
Na počivalniku je ležalo rdečelase dekle. Roke si je prekrižalo pod glavo in z napol odprtimi očmi dremalo. Šele, ko sta vstopili v sobo Glorija in Aleen, se je ona nekoliko zdramila.
»Pripeljala sem novo tovarišico. Vstani, Heddy, da ti jo predstavim.«
Heddy je samo leno prekrižala noge ter dejala:
»Oh ... Veseli me! Ime mi je Heddy. Plešem v tretji vrsti, imam rdeče lase in rada pijem alkohol.«
“ Aleen se ji je posmejala, stopila bližje in dejala:
»Moje ime je Aleen, imam svetle lase, ne vem, v kateri vrsti bom plesala, od alkohola pa tudi ne bežim.«
»Moški so cigani, ki bi jih bilo treba vsak dan posajati na električni stol,« je nadaljevala Heddy. »Kako pa vi mislite o teh nesrečnih stvorih?«
»O tem vprašanju si nisem še čisto na jasnem. Potrudila se bom, da se prilagodim čim bolj vašemu mnenju, Heddy,« je odvrnila Aleen.
Heddy je naglo poskočila z zofe, si popravila obleko in lase, stopila k Aleeni ter ji stisnila roko.
»Dobrodošla, žrtev velemesta! Kip Svobode naj ti nakloni več sreče, kakor pa jo je naklonil meni.«
Aleen je takoj vzljubila to nenavadno dekle. Ugajal ji je njen posebni način govorjenja.
Mladi domačinki sta brž sprejeli medse novo prijateljico. Zložili sta ji v omaro onih nekaj obleke, ki jih je Aleen prinesla s seboj. Določili sta ji ležišče na mali ozki počivalnici v kotu. Razkazali sta ji vse druge prostore, nato pa so vse tri sedle k razgovoru.
Aleen je sprejemala navodila, kaj bo v bodoče njena dolžnost in kako se mora vesti, da se ji bo dobro godilo in ne bo imela sitnosti. Posebno sta ji tovarišici polagali na srce, da mora biti zelo dobra z lastnikom bara, gospodom Smile9om,
nj govega tajnika, kratkovidnega Škota pa naj se rajši ogiba, kolikor le more.
Aleen se je potrudila, da bi si vse zapomnila. Tokrat je prvič prišla v veliko mesto in se je zato trdno odločila, da se bo ravnala po nasvetih prijateljice Glorije in nove prijateljice Heddy.
Zvečer se je Aleen udeležila predstave v baru. Ni sama sodelovala, pač gledala. A vseeno je bila že za drugi dan na vrsti za nastop.
Smiles, Nick in Barham so sedeli v posebni loži, iz katere so držala vrata naravnost v pisarno.
Ko je Nick opazil Aleeno, je prosil Smilesa, naj jo pokliče k njim. Smiles pa mu ni hotel tako hitro ustreči. Odsvetoval je Nicku, rekoč:
»Saj boš še dovolj utegnil, da se pobližje spoznaš z njo. Prehitra stvar ni nikoli dobra.«
Nick in Barham sta začela Smilesu obširno pripovedovati, kaj vse se zdaj godi v Pine-Lakeu, kako napreduje Črna legija in kakšne načrte imajo za bodoče.
Smiles je bil zelo zadovoljen s finančnim učinkom njihovega domobranskega poslovanja. Bil je prepričan, da bodo s tem zadovoljni tudi člani vrhovnega vodstva.
Ko sta Nick in Barham lepo prebila večer, sta odšla v stanovanje spat.
»No, kaj praviš, dečko?« je vprašal Nick Barhama, ko st# se odpravljala v posteljo. »Kako ti ugaja to življenje tu?«
»Zdi se mi, da je le nekoliko boljše kakor pa v naien* gnezdecu Pine-Lakeu. Počasi se bomo morali kar sem preseliti.*
»Samo o tem nikar ničesar ne govori Smilesu. Ta nima rad, če nas je v New Yorku preveč.«
»Meni se pa zdi, da je to mesto veliko in da bo že prostoff* tudi za nas.«
»Najprej morava gledati na to, da se natančno seznaniva z vsemi razmerami tu. Potem bova že vedela, kaj naj storiva, ali naj se preseliva, ali pa naj rajši ostaneva v Pine-Lakeu.«
»Kaj je neki s prijateljem Jonesom? Kdaj pride?«
»Mislim, da bi jutri zjutraj moral biti že tu. Čisto prav n«u je, zajcu, zakaj pa ni hotel potovati z letalom ko midva.«
»Poslušaj, Barham, tisto dekle iz bara mi nikakor noče »z glave.«
Japonski vojaki na kitajskem bojišču v šansiju
Cerkev Božjega groba se podira
Pred nekaj dnevi sme na kratico poročali, da so v Jeruzalemu morali zapreti cerkev Božjega groba, ker obstoji nevarnost, da se utegne nenadoma podreti in bi v tem primeru lahko zahtevala ta nesreča tudi človeške žrtve. Okrajnega komisarja so gradbeni strokovnjaki opozorili na to nevarnost, ki postaja vedno večja. Cerkev Božjega groba je lansko leto oktobra meseca zelo trpela zaradi potresa. Ker ni mogoče vedeti, kje je ta stara, dragocena stavba najbolj razrahljana in kje se utegne najprej razrušiti, ni preostalo ničesar drugega, kakor da vstop v to cerkev večjim skupinam romarjem prepovejo. Za zdaj je pač težko reči, ali se bodo podrli najprej stebri ali pa debele 6tene, ki so že precej razpokane. Popustili so skoraj popolnoma vzidani železni podporniki, ki so 6e prav vidno skrivili in groze, da bodo vsak čas zgrmeli v ka-menito notranjost cerkve. Cerkev so zaprli zato prav pred cvetno nedeljo, ker jo na ta dan obišče največ vernikov, od katerih pridejo nekateri tudi iz zelo oddaljenih krajev. Komisar, ki je izdal odlok, da se cerkev zapre, pa je dalje dejal tudi, da velikonočne cerkvene slovesnosti ravno ne namerava popolnoma prepovedati ter je v teh velikih dneh sicer dovolil stopiti romarjem na ta 6veta tla, toda poudaril je, da verniki to store čisto na svojo odgovornost.
Zidaj pristojne oblasti delajo na to, da cerkev čim prej popravijo, vsaj v toliko, da verniki, ki žele 6topiti vsaj enkrat na ta sveti kraj, ne bodo v neprestani smrtni nevarnosti.
Modrosti srca
Večina velikih mož je dober del svojega življenja preživela v družbi ljudi, ki njihove veličine niso razumeli, ki teh velikih mož niso imeli radi in jih tudi niso bog ve kako spoštovali.
*
Kadar človek ne zna več sebe zabavati in preganjati dolgega časa, se prizadeva, kako bi druge zabaval in z njimi preganjal čas.
*
Če je o čem prepričan razum, tedaj ni vselej o tem prepričano tudi srce.
Nobena stvar, ki predolgo traja, ni prijetna, celo življenje ne. Pa vendar imamo življenje tako radi.
Najlepše berilo in darilo je »Poročnik indijske brigade«!
Poljska davkarija ne pozna šale
Sodišče v Poznanju je obsodilo princa Mihaela Radziwilla na tri tedne zapora, ker se je protivil nekemu davčnemu uradniku, ki mu je hotel zapleniti ribe v njegovem ribniku. Sodišče prve stopnje ga je sicer oprostilo, apelaeijsko sodišče pa je obsodilo princa in njegovega hlapca, ki mu je pomagal braniti prinčevo lastnino pred neizprosnostjo poljske državne blagajne.
Letalec zaradi letalstva
Vincent Schmidt iz Mineole v Ameriki je izredno navdušen letalec, ki ne gleda na to, kje in za koga leta, samo da leta. Za letalca se je izučil že konec svetovne vojne kot ameriški prostovoljec na francoskem bojišču.
Leta 1924. se je udeležil mehikanske revolucije. Nato je postal organizator mladega kitajskega letalstva. — Pred dvema letoma je priletel v Španijo in se boril na strani rdečih. Oktobra meseca lanskega leta pa se je zopet ponudil Kitajcem. Povišali so ga v polkovnika in kot tak je popeljal 12 kitajskih bombnikov čez Kitajsko morje napadat Japonce na njihovem lastnem ozemlju. Uspeh letal samih je bil sicer malenkosten — 8 mrtvih, 9 ranjenih — toda Japonci so videli, da tudi Kitajci znajo povzročiti nepričakovane neprijetnosti.
Programi Radio Ljubljana
Torek, n. aprilff: II Šolska ura: V Sirijo In Palestino (gdc. Julija šuSterši£) — 12 Kmeiki Poročila — ts Napovedi — 13.20 Balalajke, mandoline in tamburice (plošče) — 14 Napovedi — 18 Koncert operno glasbe (Radijski orkester) — 18.10 Vzgojne Po-teae Slovonoev (g. dr. Stanko Gogala) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nae. ura: Sprehod po razstavi Kalijfiriških portretov (Todor Manojlovič, knjiž.) — 19.50 Zabavni zvočni tednik — 20 Koncert Radijskegp orkestra
— 21 Paganini: Sonata (pložče) — 21.10 Klavirski koncert (g. prof. Pavel Šivic) — 22 Napovedi, poročila ri
22.15 Zvoki v oddih (Radijski orkester).
Drugi programi
'torek, 12. aprila: Belgrad: 20 Narod, pesmi, 20.30 Beethovnove sonate, 21.45 Narodne pesmi, 22.45 Plesna glasba — Zagreb: 21 Angleška glasba, 22.20 Kvartet
— Dunaj: 20 Operni odlomki, 22.20 Zabavna in plesna glasba — Budimpešta.- 19.30 Poldinijeva opera «Hixnfy«, 23 Cigan orkester — Trst-Milan: 21 Opera »Kleopatra«
— Rim-Bari: 16 Harfa s spremljavo. 21 Handiove skladbe, 22.10 Komorni orkester — Praga: 19.15 Zabav, glasba — Varšava: 20.10 Zelenskega opera »Stari grof« — Sofija: 20.15 Kvartet. 21 Vokal, koncert, 21.45 Ruske romanco, 22.15 Lahka n plesna glasba — Konigsberg: 20 Dostalova opereta »Monika« — Hamburg. 20.10 Čajkovskega skladbe — Bratislava: 20 Klasične operete, 20.23 Koncert glasbene akademije —• Lipsko: 19.10 Vo-jaSka godba — Koln: 19.15 Zabav, in plesna glasba — Frankfurt: 19.10 Vojaška godba in otroški zbor — Stuttgart: 19.30 Igra »Emilij* Galotti«, 21 Handlov ciklus
— Mouakovo: 19.10 Orkester in solisti — Beromiinster:
20.15 Pasijonski koncert bazelskega Bachovega zbora -•
Nekdanjo avstrijsko, sedaj velenemško mesto .Salzburg r znamenito stolno cerkvijo, pred katoro so prej vsako leto igrali na prostem »Slehernika«.
Radio naj vzgoji tudi divja plemena.
„lnstrument uspešnega in naprednega upravljanja kolonij"
Posebno zastopstvo, ki mu je bila poverjena naloga, da prouči, na kakšen način bi bilo mogoče radio postaviti v čini bolj koristno službo tudi v angleških kolonijah, je napisalo poročilo, ki kaže, da more radio opravljati tudi veliko vzgojno delo pri kulturno zaostalih narodih. Ta angleška komisija je poudarila, da je radio treba smatrati kot inštrument uspešnega in naprednega upravljanja kolonij ne samo v toliko, v kolikor radio služi za zabavo, pač pa predvsem v službi vzgajanja divjih plemen. Šola po radiu bi gotovo prinesla zadovoljive in morda tudi edino možne uspehe na polju higiene, pa tudi gospodarskega življenja.
Radio namesto učiteljev
V	zadnjem poročilu omenjene angleške komisije je med drugim tudi napisano, da je n. pr. v angleški koloniji Ugandi okrog 720.000 otrok, starih od 5 do 15 let in da jih od njih komaj tretjina hodi v kakšno šolo. V tem oziru bi pouk po radiu lahko prinesel tem otrokom velike koristi s tem, da bi jih poučeval v najrazličnejših stvareh, katerih se morajo sicei otroci učiti v šoli, če imajo le priliko obiskati to šolo. Po radiu bi ugandska mladina dobila ves potreben pouk, tako da bi tudi iz te radijske šole lahko izšli sposobni ljudje, ki bi v poznejših letih bili uporabni v najrazličnejših uradih te angleške kolonije. Po radiu bi se Ugandci lahko tudi pravilno poučili o tem, kakšna je angleška kolonialna politika, posebno pa še, kakšne so njene dobre strani. Treba je računati — pravi poročilo dalje — da je
ozračfe - boišee, na katerem se odigravajo srditi boji propagande
Nekatere evropske države si namreč na vse načine prizadevajo, kako bi pc radiu prepričale prebivalstvo po angleških kolonijah, da je angleška kolonialna politika za domačine po kolonijah škodljiva in zato te domačine skušajo pridobiti zase. Zato bi bilo neobhodno potrebno, da angleška radijska služba prevzame nalogo, da odločno zavrne vse takšne govorice, ki med kolonialnim prebivalstvom jemlje ugled angleškim oblastem.
Indi;ski radio govori v 200 iezikih
Indija nudi danes izvrsten primer, kako je treba radijsko službo po neevropskih pokrajinah prilagoditi krajevnim potrebam. V štirih velikih radijskih postajah v mestih Delhi, Kalkutta, Bombaj1 in Madras oddajajo radijske sporede v najrazličnejših indijskih jezikih, med drugimi v jezikih urdu, bengali, tnarathi, gujerati, tamil in telegu. Nekatere druge manjše radijske postaje pa so uve-
dle oddajo najrazličnejših radijskih sporedov še v neštetih drugih jezikih. Tako lahko trdimo — navaja omenjeno poročilo angleške komisije — da indijski radio gotovo govori najmanj v 200 jezikih, skoraj v vseh, kolikor jih govori tako različno indijsko ljudstvo. Zelo različni pa niso samo silno raznovrstni radijski sporedi, pač pa je precej pisan tudi krog poslušalcev.
Gotovi sporedi so namenjeni le bolj za izobra-ženstvo Poskrbljeno pa je tudi za to, da ima od radia tudi preprosto ljudstvo kaj. Tamkajšnji kmet se zabava ob zvokih pastirskih piščali, ki mu pojejo po radiu, za njegovo kmetijsko izobrazbo pa skrbe razna predavanja po radiu, ki jih tamkajšnje ljudstvo gotovo z večjim zanimanjem posluša, kot pa morda ljudje iz tako imenovanih civiliziranih držav. Da pa preprosti človek ta predavanja razume, je v prvi vrsti neobhodno potrebno, da so predavanja v domačem jeziku. Tega so se angleški kolonizatorji tudi dobro zavedali in so zato po teh radiooddajnih postajah vpeljali tako številne jezike.
Za zg'edom Indije naj gre tudi Uganda
Angleži pa skušajo zdaj po zgledu Indije vpeljati tudi v drugih angleških kolonijah dobro organizirano angleško radijsko propagando in tako uspešno in v svoi prid končati ta »boj po etru«. Med pokrajine, katerim so v zadnjem času posvetili posebno pozornost, spada že omenjena Uganda. Med tamkajšnjim domačim prebivalstvom pa ni dosti takšnih ljudi, ki bi bili toliko navdušeni za poročila in pouk po radiu, da bi si radijske aparate nabavili kar sami. Zato je omenjena komisija predlagala, da bi pristojne oblasti, ki skrbe za angleško propagando, tudi v Afriki uveljavile ista načela kot doma na Angleškem. Angleži naj bi v tej afriški pokrajini postavili po vseh večjih krajih radijske aparate, po katerih naj bi se vsak dan ob gotovem času vršila po angleškem prepričanju tako zelo potrebna propaganda. Kljub temu, da so v teni oziru Angleži že precej storili, še vedno ni med ugandskim ljudstvom prav preveč razumevanja za te angleške težnje, posebno zato, ker zahtevajo tudi precejšnje denarne žrtve. Na drugi strani pa morda divji afriški narodi gledajo radio še z večjim nezaupanjem, če ne celo s strahom, kakor so nekoč gledali to čudno iznajdbo morda celo visoko kulturni Evropci. Spomnimo se le na to, kako so pri nas nekoč ljudje pravili o radiu :vda mora biti malo z vragom«.
»Najin prijatelj Nace je imel pa gotovo nahod, ko se je poročil.«
»Kako to misliš?«
I»Če ima kdo nahod, potem navadno tudi nima nobenega okusa.«
•Slovenski dom« izhaja nak delavnik ob UL Meae+na naročnina 12 Din, ca Inorrmotvo ti Oln (JredniMvoi Kopitarjeva a lic* t/IU Telefon MM de MM. Upravni KoottarJeva nllea t
'* Ju«oalovan>ko tiskarno v Ljubljani ■ K če*, izdajatelj: Ivan Rakovec. Uredniki Jote Kotiček