Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Anton Miklavčič — predsednik, Jože Javornik — namestnik in člani: Marija Semen, Tine Rojina, Slavka Valjavec, Boris Pertot, Marija Krničar, Kovačič Marica, Drago Žvokelj in Ančka Rozman. Tisk: C P »Gorenjski tisk v Kranju LETO VIII. — 3. II. 1965 — ŠT. 1 tekstilec GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Letna konferenca ZK v Tekstilindusu V petek, 8.1.1965 je bila tovarniška konferenca Zveze komunistov v našem podjetju. Ob vzorni udeležbi 143 članov od 155 vabljenih delegatov (bilo je samo 12 opravičeno odsotnih) je konferenca potekala v dokaj živahni in tehtni razpravi o aktualnih problemih organizacije in podjetja. K živahni razpravi je mnogo pripomoglo izredno stvarno in izčrpno poročilo sekretarja tovarniškega komiteja tov. Tineta Rojine. sekretarja V naslednjem objavljamo nekoliko skrajšano poročilo sekretarja tovarniškega komiteja Zveze komunistov tov. Rojina Tineta na redni letni konferenci Zveze komunistov našega podjetja. Leto dni je že zopet minilo od zadnje redne konference organizacije ZK našega podjetja. V tem času se je v našem družbenem življenju razvrstilo veliko pomembnih dogodkov na mednarodnem in notranjem področju. Tudi v samem podjetju je prišlo v tem času do pomembnih odločitev, ki so moč- nega obdobja graditve socializma, na čedalje bolj trdni osnovi delavskega samoupravljanja in usmeritev zavestnih socialističnih sil za prihodnje obdobje. Vseh šest dni se je zrcalila v delu kongresa nadvse pomembna ugotovitev, da je postal sistem samoupravljanja in neposredne eo- . . ., , , , . mo upa. a v ij uuij-a jLiiJL neje pritegnile k sodelovanju ne ciali6tićne demokracije osnova na- samo člane ZK, ampak tudi ostale člane kolektiva. 8. kongres ZKJ — napotilo za akcijo komunistov Dne 13. 12. 1964 se je ikončal v Beogradu VIII. kongres ZKJ, ki pomeni temeljit obračun šestlet- šega razvoja. Delavsko samoupravljanje je doseglo takšno stopnjo, da je za nadaljnji napredek proizvodnje potrebna delovnim kolektivom še večja samostojnost pri. razpolaganju z materialnimi sredstvi. Zelo pomembna je ugotovitev in naloga, da se celotno- gospodarsko in politično življenje Jugoslavije prilagodi sistemu samoupravljanja. Proizvajalci sprašujejo Rubriko PROIZVAJALCI SPRAŠUJEJO smo uvedli zato, da bi omogočili članom kolektiva pojasnila in obrazložitve na vsa tista vprašanja, ki jih zanimajo in morda ovirajo, na katera pa — zaradi tega ali onega razloga — ne uspejo dobiti pravilen odgovor. Da je takih vprašanj in problemov veliko, je dejstvo. Na žalost pa proizvajalci nočete koristiti te možnosti, čeprav je enostavna in koristna. Uredniški odbor je lani sprejel sklep, da je treba objavljati hkrati vprašanja in odgovore. Zaradi tega sklepa je prišlo do naslednjih težav: če smo dobili vprašanje nekaj dni pred oddajo gradiva za številko, ni bilo možno dobiti pravočasno tudi odgovor. Mesec dni kasneje pa je vprašanje zastarelo in potem nismo objavili niti eno niti drugo. Druga, bolj resna težava pa je naslednja: če smo vprašanje objavili, nam odgovora skoraj ni mogel odreči tisti, ki je bil nekako poklican in prisiljen, da ga napiše. Zgolj na prošnjo urednika pa omenjeni ne reagirajo vedno pozitivno. Zaradi naštetih momentov bomo v prihodnje objavljali, če bo možno: vprašanja in od- govore in tudi sama vprašanja. zacijo, še boljši. Naše nadaljnje (dalje na zadnji strani) Uredništvo investiranje naj v prihodnje zaja- 1 I in • *1 ■■m Nemogoče je v tem kratkem času analizirati celotno delo VIII. kongresa. Priznati pa moramo, da je redko kateri politični dogodek tako pritegnil pozornost prebivalcev kot VIII. kongres. K temu so pripomogli ne samo popolna javnost kongresa, ampak tudi. odkritost iskrenost in 'kritičnost, ki označuje tako referate kot razprave in resolucijo1. Na nas komuniste in prebivalce so najmočneje učinkovali razgovori, na kongresu o razvoju demokracije in samoupravljanja, o krepitvi vloge naprednih proizvajalcev, o delitvi in življenjskem standardu. Zlasti se je opazilo in odobravalo poudarke o odgovornosti komunistov v boju proti negativnim pojavom in raznim napakam v družbenem življenju, o krepitvi enotnosti in demokracije v vrstah Zveze komunistov. Nove investicije naj dopolnijo dosedanje Tudi v podjetju smo sprejeli v tem času pomembne odločitve kot: sprejetje statuta podjetja, volitve ODS in CDS, povišanje osebnih dohodkov, zaključevanje avtomatizacije tkalnic in kot največja pridobitev — prehod na skrajšani delovni tednik na 45 ur oziroma na prosto vsako tretjo soboto od 1. oktobra 1964 dalje. Veliko je govora O' sistemu investiranja. V našem podjetju smo v preteklem obdobju v glavnem investirali v avtomatizacijo tkalnic in sicer preko 1 milijardo 200 milijonov. To je bilo vsekakor nujno potrebno za uveljavitev našega podjetja na notranjem in zunanjem tržišču. To nam je narekovala mednarodna delitev dela, ki iz konkurenčnih razlogov ne pozna . usmiljenja. Danes lahko ugotovimo, da so bila sredstva dobro naložena in smo že dosegli določene rezultate. To lahko tudi ocenimo kot daljnovidnost uprav-ljaicev in močno uveljavitev samoupravnih organov v sedanjem sistemu. Naša. naloga je, da te pridobitve še pospešeno in čimbolj izkoristimo' in da bodo konč- me tista področja, ki jih ob sedanjem velikem investiranju, iz objektivnih razlogov nismo rešili. To je n. pr. transport, razna ozka grla, razne avtomatske napra-( dalje na 2. strani) IZ VSEBINE — Letna konferenca ZK v Tekstilindusu — Proizvajalci sprašujejo — Izredna seja CDS — Nekateri rezultati prvega obdobja skrajšanega delovnega časa — Od surove do gotove tkanine — Občni izbor aktiva ZB — Zdaj je še čas — Kaiko je s počitniškim domom v Fiesi? — Toplo spalno perilo — Kako naredimo igračke — Kako sami razvijemo film — Novoletne čestitke in zahvale — Leteči čolniček — Nagradna križanka — Odgovor upokojencem Izredna seja CDS 29. decembra je bila na predlog operativnega vodstva podjetja sklicana izredna seja CDS podjetja. Na dnevnem redu je bila ena sama točka, in sicer: PROBLEM NOVOLETNE NAGRADE. Verjetno se še vsi spominjamo, da je prišlo do negodovanja članov našega kolektiva že leta 1963, ko je tovarna ISKRA za Novo leto izplačala nagrade vsem članom kolektiva. Takoj v začetku leta 1964 je bil zato v našem podjetju podan predlog, naj člani sami odločijo, katero izmed dveh variant žele: ali da se sproti izplačajo vsa razpoložljiva sredstva za osebne dohodke ali pa da se prihrani določen znesek za nagrade ob večjih praznikih, kot sta l.maj in Novo leto. Takrat je bilo dovolj jasno obrazloženo, da druge možnosti ni, ker po pravilniku o DELITVI ČISTEGA DOHODKA IN DELITVI OSEBNEGA DOHODKA ni na razpolago posebnih ali dodatnih sredstev za takšne nagrade. Obratni delavski sveti so imeli obe možnosti na izbiro, vendar so se vsi člani odločili za prvo varianto in razumljivo izplačevali vsa sredstva sproti. Človek bi zato pričakoval, da se je prvič večina članov kolektiva s takšnim sistemom strinjala, in drugič, da je sistem tudi razumela. Kot bomba je koncem leta 1964 udarilo med člane našega kolektiva dejstvo, da tovarna »ISKRA« namerava izplačati za Novo leto (1964-65) po 12.000 dinarjev, na člana kolektiva, kljub finančnim težavam, v katerih se nahaja in kar praktično vemo vsi člani komune. Ta vest je razumljivo razburila tudi mnoge člane našega kolektiva, češ: »Kako zmore dati novoletno nagrado ISKRA, naše podjetje pa ne, čeprav garamo v tri izmene in v težjih delovnih pogojih, čeprav stojimo bolje tudi finančno?« Ljudje so postavili zahtevo, da tudi naše podjetje izplača nagrado. (dalje na 4. strani) Nekateri rezultati prvega obdobja skrajšanega delovnega časa iwij»»* . ämmmtm ^ mmm p M lil Minili so trije meseci, odkar smo v našem podjetju prešli na skrajšan, delovni čas. Namesto 48 ur na teden, delamo sedaj le 45 ur, ali kakor je to pri nas urejeno — vsako tretjo soboto smo prosti. Za nami je eno četrtletje dela v novih pogojih in takšno obdobje je dovolj dolgo, da nam podatki o gibanjih na različnih področjih gospodarjenja lahko pokažejo dovolj jasno in zanesljivo sliko o tem, kaj smo dosegli in česa 'še nismo dosegli v primerjavi z rezultati pred skrajšanjem delovnega časa. V naslednjem navajamo najznačilnejše podatke o gibanju proizvodnje in gospodarjenja v podjetju v obdobju oktober — december v primerjavi s prvim polletjem istega leta. To bo v glavnem opis tega gibanja, dočirn boste o pogojih in problemih gospodarjenja v preteklem letu lahko brali v sestavku tehničnega direktorja Antona Careta v prihodnji številki časopisa. Pri kazalcih, ki jih bomo videli, je treba vedetu tudi, da ob- dobji, ki ju primerjamo, nista povsem primerljivi, Zadnje tromesečje v letu ima namreč nekatere značilnosti, ki ga ločijo od drugih obdobij v letu; tako na primer na splošno intenzivnejšo proizvodnjo, na katero pa negativno vplivajo pospešeno izkoriščanje zaostalih dopustov, priprave na proizvodni program novega leta, inventura in prazniki itd. Poleg tega pa je na letošnji 'konec leta negativno vplivalo tudi izredno neurejeno in kritično stanje v oskrbi z osnovno surovino — bombažem (ki pa se ob začetkiu tega leta še ni nič izboljšalo). I. Povprečna dnevna proizvodnja Preje smo proizvajali dnevno (računano na koledarske delovne dneve) približno enako količino kot pred skrajšanjem delovnega časa. Merjeno v efeiktivnlh kilogramih je indeks proizvodnje Letna konferenca ZK v Tekstilindusu « (nadaljevanje s 1. strani) ve na strojih itd. Ti problemi v celoti ne predstavljajo velikih Ed-namenili srodistev, iso pa za na-daljne dviganje storilnosti, dela zelo pomembni, ter jih ni za podcenjevati. Samoupravljanju je treba dati večjo materialno podlago Zelo važno vprašanje, ki se postavlja pred nas komuniste, je vprašanje nadaljnjega uveljavljanja in razvijanja organov samoupravljanja v podjetju. Pri tem smo dosegli pomembne uspehe predvsem v uveljavljanju ODS, čeprav smo le-te prvič volili šele v letu 1961, do takrat pa so obstojali le imenovani aktivi ODS, s 'kompetenco svetovanja. V tem času se je preneslo, precej pristojnosti centralnih organov na decentralizirane samoupravne organe, kar je vsekakor bistveno vplivalo na reševanje dnevnih problemov v proizvodnji in na rezultate, ki smo jih dosegli v preteklem času. Kompetence sa-moopravindh organov pa so se jasneje opredelile v statutu podjetja. Ugotavlja se, da so ODS dosegli takšno stopnjo razvoja pri izvajanju svojih nalog, da ne rešujejo samo vprašanja osebnih dohodkov, temveč z isto prizadevnostjo tudi druga vprašanja, ki so jih v začetku puščali ob strani: kvaliteta izdelkov, proizvodnja, zaposlovanje, varčevanje, vzdrževanje itd. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti varčevanju z reprodukcijskim in drugim materialom, ker ni direktnega ekonomskega vpliva na posamezne EE in se rešuje bolj z apeli centralno, z ozirom na vpliv, ki ga ima ta problem ob sedanjem sistemu, le na skupni rezultat podjetja. Decentralizacija tega problema je precej težavna, posebno z vidika sunkovitih skokov ih neprestanega dviganja cen materialu, ker bi, v 'takih primerih priišle posamezne ekonomske enote v težak položaj. Vsekakor pa bi bilo potrebno, da se tudi tega problema lotimo, če ne zaenkrat v celoti, pa postopoma, vendar tako, da bi bile ekonomske enote bolj zainteresirane, kar pa bi se moralo vsekakor poznati tudi na osebnih dohodkih. Pri tem bi omenil še cene osnovnih surovin, ki so v posameznih primerih, zaradi kompenzacijskih poslov dirigirane, koristi pri tem pa ima le celotna skupnost, dočim pa takšno dirigiranje cen oziroma poviševanje bremeni le podjetje, ki mora zato pokriti takšno razliko s svojo, storilnostjo, da obdrži isti osebni dohodek, oziroma da osebni dohodek v podjetju celo, ne pade. Pri tem bi še omenil birokratska stališča posameznih uslužbencev institucij, ki imajo še dotočen vpliv na razdeljevanje surovin, kako neodgovorne izjave dajejo našim predstavnikom podjetja, kot npr.: V mesecu decembru je 'bilo kritično stanje glede surovin, čeprav je bil bombaž zložen z ladij in je bilo, nemoigoče vsega pravilno vs-kladiščiiti. Na prošnjo predstavnikov podjetja za dodelitev bombaža, ker bomo sicer zaradi pomanjkanja surovin ustavili proizvodnjo, je nek uslužbenec odgovoril cinično: »Pa kaj se to mene tiče!« V zadnjem času je bilo že precej razprav, da bi, sredstva za vzdrževanje strojev in strojnih naprav, kakor tudi delno sredstva, ki. se porabijo za izdelke v naših delavnicah, decentralizirali, ker bi imeli od tega več koristi, kot pa v sedanjem sistemu. Ob tem bi istočasno reševali problem nagrajevanja sedaj vezane ekonomske enote' »vzdrževalni obrati«. Opaža se, da posamezne ekonomske ein ote smotrni uporabi sredstev za vzdrževanje ne posvečajo še dovolj pozornosti in tako nastajajo precejšnje izgube, ki bremene celotno podjetje. Z decentralizacijo sredstev za-vzdrževanje bi spodbudili ekonom- ske enote k smotrnemu gospodarjenju in varčevanju s temi sredstvi. Poleg tega pa bi morali uvesti sistem, po katerem bi proizvodne ekonomske enote plačevale usluge za vzdrževanje vzdrževalnim obratom. S tem bi bila ta ekonomska enota v celoti plačana po učinku in hi si 'bolj prizadevala za hitro in učinkovito izvedbo naročenih del. V takem sistemu bi potem lahko1 v celoti izpeljali nagrajevanje po učinku tudi znotraj te EE. Za zaključek po vprašanju upravljanja podjetja po1 samoupravnih organih lahko poudarimo, da je samoupravljanje doseglo stopnjo, pri kateri ne bi mogli več naprej uspešno opravljati funkcije, ki jo je zaupala družba, če bi delovnim kolektivom še nadalje kratili samostojno razpolaganje s potrebnimi materialnimi sredstvi, oziroma če ne bi le-ti razpolagali s potrebnimi sredstvi za nadaljnji razvoj in razširitev proizvodnje. Nadaljnji razvoj razširjene reprodukcije bo lahko uspešen samo v primeru, da bodo kolektivi razpolagali s sredstvi, do katerih imajo pravico tudi po ustavi. Zato je potrebno vlagati nove napore v smeri nadaljnjega razvijanja in poglabljanja samoupravljanja, da bomo hitreje in uspešneje napredovali. To pomeni, da imamo komunisti nalogo, da se dosledno zavzemamo za nadaljnji razvoj in krepitev materialnih osnov in odnosov, v katerih se proizvajalci vse bolj dvigajo na raven svobodnih in zavestnih upravljavcev družbenih zadev, v katerih mora taka upravljavska vloga vsakega delovnega človeka vse bolj in neposredneje priti do veljave. Komunisti pa moramo biti pripravljeni na te spremembe, kajti pojavile se bodo nove težave, protislovja, idejni in politični problemi, ki bodo' nastajali iz takšnih odnosov. Osebni dohodki morajo odražati uspešnost dela v podjetju in med podjetji Glavni problem, s katerim se je 'boril naš kolektiv v preteklem letu, je bilo gibanje in višina osebnih dohodkov zaposlenih. Ta problem ni izstopal zaradi gibanja osebnih dohodkov znotraj podjetja, ker smo v tem času zabeležili le precejšen dvig osebnih dohodkov napram prejšnjemu časovnemu obdobju, temveč se je v glavnem nanašal na nesorazmerja z ostalimi panogami industrije v komuni. Ne mislimo, da bi morale biti vse panoge z ozirom na osebni dohodek na isti višini, marveč, da se gibajo v nekem določenem sorazmerju. Da so ta nesorazmerja obstojala, lahko potrdimo s tem, da je zlasti v prvem polletju prihajalo, tako rečeno, do masovnih odhajanj iz podjetja. To se pravi, da je fluktuacija delovne sile tako porasla v tem času, kar v prejšnjih obdobjih nismo zabeležili. Da je db takšnega stanja prišlo, je več vzrokov. Najpoglavitnejši vzroki za taka nesorazmerja so bili v neenakopravnem položaju gospodarjenja in sicer na eni strani, plafoni-rane cene, na dragi, strani pa brez pravega vpliva na, nakup surovin, dočim imajo določene panoge v tem oziru večje možnosti, predvsem v prostem formiranju cen svojih izdelkov. To je ena možnost, da se neka panoga favorizira z določenim namenom, vendar pa je v tem primeru nepravilno, da se to brez vsake zasluge kolektiva, preliva v osebne dohodke, medtem pa panoga kot takšna, ostaja na isti tehnični, ravni. Delni vzrok težavam glede osebnih dohodkov v našem podjetju je bil tudi v tem, da je bila v X. polletju rekonstrukcija tkalnic še v največjem razmahu in je šele v II. 'Polletju začela dajati prve isiadove vseh naporov. To nam je omogočilo, da so v drugem polletju dvignili osebni dohodek zaposlenim za cca 15%. Ta dvig osebnih dohodkov pa se je s-p-ro-vajal linearno. S tem smo dosegli, da so se najnižji osebni dohodki dvignili nad 25.000 in se v zadnjem času približujejo 30.000 din. Linearni, dvig osebnih dohodkov pa poraja novo težavo, ki se že pojavlja in sicer v tem, da se je razpon osebnih dohodkov skrčil od cca 1 : 5,5 na 1 : 4,5, ter je razlika med delovnimi mesti minimalna. To povzroča nezainteresiranost med člani kolektiva, češ, Saj se ni, vredno toliko truditi, saj je skoraj vseeno- kaj delaš: ali opravljaš visokokvalificirano, ali pa kvalificirano. Temu problemu bo treba posvetiti posebno pozornost in ob prvi možnosti spraviti osebne dohodke na normalna medsebojna razmerja. Kako so se gibali osebni dohodki v našem podjetju, nam prikazuje naslednja tabela: Eko-no-miska enota Januar 1964 November 1964 Predilnica I 31.915 39.367 Predilnica II 26.816 39.698 Tkalnica I 28.474 41.376 Tkalnica II 27.162 39.644 Plemenitilnica I 29.653 44.366 Plemenitilnica II 30.164 44.266 Gravura 43.074 63.873 Termo centrala 40.638 59.012 Vzdrževalni obrat 32.676 51.092 Uprava 37.091 54.026 Skupaj 30.032 43.644 Navedeni, zneski so Izračunani na osnovi, dejansko izplačanega osebnega dohodka in preračunani na 208 plačanih delovnih ur. V te zneske 'tudi ni vračunana rezerva, ki jo imajo ekonomske enote in prav tako niso upoštevani ostali izdatki, ki bremene osebne dohodke. Skupaj je znašal osebni dohodek v januarju torej 33.713 dinarjev, v novembru pa 44.427 dinarjev. Iz podatkov je razvidno- tudi, da je novembrski osebni dohodek za cca 45 % višji od povprečnega osebnega dohodka v letu 1963. Na podlagi tega lahko- ugotovimo, da smo dosegli lepe rezultate, ter se je stanje zlasti v dragem polletju preteklega leta vidno izboljšalo. Vendar pa se s temi rezultati me smemo zadovoljiti in je potrebno, da v letošnjem letu po-krenemo vse potrebno-, da dvignemo povprečni OD v podjetju na 50.000 din mesečno. Te možnosti immao, samo izkoristiti jih je treba. Na kratko- bi še omenil individualno nagrajevanje. Res je, da imamo sistem nagrajevanja izpopolnjen za fizično ali polfizično delo, dočim pa nimamo sistema nagrajevanja za umsko delo. Tukaj mislim predvsem n® strokovne službe. Svoječasno smo imeli tudi na tem področju določene stimulacije, ki so razen redkih izjem, ugodno vplivale na -gospodarjenje v podjetju. To pa smo z nepremišljenimi smernicami ukinili. Dejstvo je, da nagrajevanje umskega, dela ni enostavno ini se o-b tem poraja cela vrsta težav. Vendar bi morali k temu problemu v letošnjem letu odločneje pristopiti. Od pravilnega nagrajevanja bi imel, kolektiv vsekakor koristi. Ni pa rečeno, da bi morali že v tem letu izdelati sistem nagrajevanja za vse. Ce nam uspe stimulirati vsaj 25 % ali 30% obstoječih del, je to že določen uspeh na tem področju. Izvoz življenjska nujnost Za še večje nadaljnje uveljavljanje naših proizvodov na zunanjem tržišču bodo potrebni še večji napori celotnega kolektiva in posebej še članov ZK, zlasti v pogledu izboljšanja kvalitete. Kakšne uispehe smo dosegli na tem področju v lanske,m letu, nam prikazujejo naslednji podatki: V letu 1964 smo izvozili z direktnim izvozom 7,724.141,8 trn. blaga, v vrednosti 1,602,731 $. S prodajo preko konfekcij pa 1,000.000 tm 'blaga v vrednosti 250 tisoč dolarjev. Skupno smo torej izvozili 8,721.441,8 tm oziroma 7,192.941 m2 blaga v skupni vrednosti 1,852.731 $. Torej smo izvozni plan izpolnili e 102,6%. Po novih .predpisih, ki p,a še niso dokončno sprejeti, se predvideva za to leto 50% samofin-ansiranja deviznega poslovanja oz. kritje vseh uvoženih surovin. Do sedaj je to znašalo za podjetje samo 40%. V kolikor bodo predvideni predpisi sprejeti, pomeni to za naše podjetje, da bo potrebno izvoziti za cca 30 % večjo količino, kot v letu 1964, oziroma v skupnem znesku za cca 2,400.000- $. Za realiziranje te naloge pa bo potrebno vsestransko angažiranje vseh članov kolektiva. Pri tem pa se postavlja vprašanje posledic na domačem tržišču, glede osvajanja domačega tržišča, če se ti predpisi, kot je pri nas v navadi, hitro menjajo. Naloga proizvodnje — boljši in rentabilne j ši proizvodi Rezultati proizvodnje nam kljub vsem težavam, ki so se pojavljale tako-m leta (montaža, dostavljanje nekompletniih strojev, slabi deli strojev, pomanjkanje utemzilij, preje i-t-d.), kažejo ugodno situacijo, hkrati pa dokazujejo', da so izhodišča pri planiranju proizvodnje za leto 1964 temeljila na realnih možnostih oziroma kapacitetah. Vsekakor je na take rezultate vplivala veliko večja angažiranost komunistov pri postavljanju in obravnavanju planskih nalog že ob fco-nicu preteklega leta, tako je toil start intenzivnejši že od začetka leta, v primerjavi z letom nazaj. V letu 1964 nam je tudi uspelo opustiti oziroma o-mejiti proizvodnjo najcenejših nerentabilnih artiklov in jih nadomestiti s kvali-tetnejišimi in rentabilinejs-imi proizvodi. To se delno kaže na finančnih rezultatih v II. polletju. Prav sprememba asortimana pa je bistveno vplivala na finančni plan za letošnje leto, To nam. -dokazujejo- naslednji podatki: Družbeni brutto proizvod je znašal: Realizacija 1963 — 3.356 zaposlenih — ,11,744.000.000 oziroma 2,108 milij. OD — 3,466.354 na 1 zaposl. Po oceni 1964 — 3.267 zaposlenih — 12,150.000.000 oziroma 2,360 milij. OD — 4,418.980 na 1 zaposl. Po planu 1965 — 3.230 zaposlenih — 14,450.000.000 oziroma 2,897 milij OD — 4,418.960 na 1 zaposl. Torej znaša planiran dvig v letu 1965 oca 20% tako, pri družbenem proizvodu, kakor tudi pri osebnem dohodku napram letu 196-4. To je predvsem zasluga spremenjenega asortimana tkanin in boljše kvalitete blaga, saj se količinski plani niso bistveno povečali, dočim pa se bo število zaposlenih celo znižalo. Rezultati ob skrajšanem delovnem času — zadovoljivi Sklep polletne konference o postopnem prehodu na skrajšani delovni čas je bil realiziran s 1. ok- + m rm ■ Delo na flajerjih v predilnici I. to-bro-m, kot je že v uvodu navedeno. Ta ukrep je ugodno vplival na vzdušje med člani kolektiva. Rezultati tega prehoda niso še povsem zadovoljivi, posebno kar se tiče same proizvodnje. Podatki kažejo-, da je proizvodnja še za cca 2 % nižja od proizvodnje v 48-u-rnem delovnem tedniku dočim nekateri drugi elementi-, kot vrednost proizvodnje itd. prikazujejo precejšen napredek. Študij za končni prehod na 42-urni delovni tednik ne sme obstati na mrtvi točki, ampak -ga je treba neprekinjeno- Ina-dalgeva-tiii. (Iskati je treba vse možnosti, da bi že v letošnjem letu prešli na popolni 42-urnii delovni, čas. Novoletni problem Potrebno je tudi,, da današnja konferenca bolj temeljito- razpravlja o -dogodku, ki se je odigral na dan 29. 12. 1964, ko določeno število članov kolektiva po odmoru ni . hotelo nadaljevati z delom, dokler niso- dobili obljube, da dobijo nekaj denarja za novoletno nagrado. Zaradi tega se je moral še isti dan sestati CDS, ki je sklenil, -da se vsakemu zaposlenemu izplača znesek 6.000 din iz sredstev, -ki bi jih lahko uporabili za družbeni standard članov kolektiva. Ze v letu 1963 je prišla iz istih oddelkov fa zahteva, vendar v lažji obliki -kot pa sedaj. Res je- tudi, da se je ta problem obravnaval v občinskem m-erilu in, lokalnem časopisu, vendar brez uspeha, kar nam dokazujejo tudi letošnje izplačane novoletne nagrade. Res p-a je tudi, da vsiafc kolektiv sam o-dloča ö notranji -delitvi dohodka in v-idimo trenutno stanje, vsega ostalega pa ne. Da se takšni izp-adi v bodo-če preprečijo, je -pač potrebno- centralno rezervirati določena sredstva in jih izplačata n. pr. za 1. maj in za novo leto, vendar to ni bistveni problem. Problem je način, kako je bila postavljena ta zahteva. Postavlja se vprašanje, čemu imamo organizacije in samoupravne organe v podjetju. Nad tem izpadom se je potrebno resno zamisliti. Zaključek TK je imel v svoji mandatni dobi 20 sej. V tem času je zlasti obravnaval tekoča vprašanja in dogajanja v podjetju, -ker le na ta način je bilo mo-žno o-dklainjati in reševati posamezne probleme. Najaktualnejša dogajanja in probleme n-i reševal direktno, temveč z angažiranjem komunistov', Iki delajo v organih samoupravljanja in ostalih družbeno političnih organizacij itd. Na seje TK so bili Letna konferenca ZK v Tekstilindusu (nadaljevanje z 2. strani) vabljeni tudi sekretarji OOZK podjetja. V bodoče naj se novi TK poslužuje tudi aktivov za razčiščevanje določenih vprašanj. Kjer pa je na določenem področju malo komunistov, naj bi se na take razprave vabili tudi, strokovnjaki, Vseh članov ZK je v podjetju 229, ki so vključeni v 9 osnovnih organizacij. Od skupnega števila je 70 žena. V času med obema konferencama je bilo na, novo sprejetih 10 članov. Kaznovani so bili 4 izključeni pa 3 člani. Iz ZK so izstopili 3 člani. Ugotavlja se, da smo bili premalo aktivni pri sprejemanju novih članov, ali pa se preveč togo pridržujemo stališč za sam sprejem. Prevečkrat čakamo, da bo postal član kolektiva vsesplošno aktiven in šele kot takšen ima pogoje za sprejem v članstvo ZK. Nadalje se še vedno ugotavlja, da se aktivnost precejšnjega števila članov ZK odraža samo v prisotnosti na sestankih osnovnih organizacij in plačevanju članarine. To pa ni odraz odpora do dela, ampak je to odraz nizke idejne ravni, članov. Se vedno se pojavljajo primeri, da posamezni komunisti prav za- radi nerazgledanosti in pasivnosti vnašajo ali povzročajo zmedo med člani kolektiva. Prav tako se še pojavljajo primeri med komunisti, da so' komunisti, dokler ne dosežejo osebnih ciljev, oziroma ne zadostijo svojim interesom, potem pa mu ni težko najti izgovora za izstop, za vrnitev članske izkaznice, ali ■pa za neaktivnost. Pri TK delujejo tudi 4 komisije in to kadrovska, ideološka, organizacijska in gospodarska komisija. Komite je večkrat obravnaval razne materiale ali stališča, ki so jih pripravile posamezne komisije. Pri tem smo imeli določene uspehe. Vse osnovne organizacije so imele svoje redne letne konference in lahko, trdimo, da so v večini primerov zelo aktivno obravnavale dosedanje delo, kakor tudi zavzemale jasna in zdrava stališča za bodoče delo. Predvsem so se dobro obravnavali proizvodni problemi in naloge. TK poudarja, da komunisti ne bi mogli odigrati aktivne in pozitivne vloge, če se temeljito ne seznanimo, z materiali VIII. kongresa ZKJ. Zato je potrebno, da se k tej razpravi, čimpreje pristopi. Fercolo o razpravi Po običajni zadregi ob začetku razprave se je diskusija kmalu razmahnila. Takoj prvi govornik je načel problem, ki je bil nakazan tudi v referatu in je tako-rekoč visel v zraku. To je bil izpad v obratu II, ko so1 delavci in delavke v tkalnici pred novim letom zahtevali in takorefcoč izsilili delitev novoletnih nagrad. Tov. Boris Pertot, ki je prvi načel ta problem, je bil mnenja, da je ta »dogodek« (tata» so nato imenovali ta problem skoraj vsi diskutantje) posledica prešibkega idejnega vpliva in delovanja komunistov v njihovi vsakdanji delovni, praksi. Izrazil je tudi prepričanje, da z delitvijo 6.000 din za Novo leto problem kot tak prav gotovo ni bil rešen. Ta problem so obravnavali nato1 še drugi diskutantje in podali naslednjo analizo »dogodka« (če misli vseh diskutantov Strnemo v celoto): do zahteve po izplačevanju novoletnih nagrad je prišlo predvsem zaradi tega, ker so tudi v drugih podjetjih in v ustanovah delili novoletne nagrade. In. delili so jih kljub priporočilom občinske skupščine in političnih organizacij. Konferenca pa je obsodila način, kako je bila v našem podjetju ta zahteva postavljena in je ugotovila, da za tak način reševanja problemov nosijo velik del odgovornosti tudi komunisti v podjetju. Na konferenci je kljub nekaterim pomislekom prevladalo prepričanje, da za čas, dokler sistem nagrajevanja brez novoletnih in drugih takih nagrad ne bo dosledno osvojen v vseh podjet-' jih v komuni, pa tudi v ustanovah, bo vseeno treba rezervirati določena sredstva za delitev ob takih prilikah. Problem novoletnih nagrad pa kljub teimu, .da so se ga dotaknili, skoraj, vsi diskutantje, ni odrinil pozornosti konference od drugih važnih problemov. Tov. Anton Miklavčič je govoril o delovnih rezultatih po uvedbi skrajšanega delovnega časa in izrazil mnenje, da podatki, čeprav še ne popolni, kažejo, da smo na pravi poti pri reševanju nalog, ki smo si, jih zadali s prehodom na skrajšani delovni čas. Nekako obdržali smo obseg proizvodnje, občutno izboljšali kvaliteto in asortiment, nismo pa še dosegli zadovoljivih rezultatov pri večanju produktivnosti dela. Izrazil je mnenje, da produktivnosti dela ne moremo povečati zgolj z večjim fizičnim naprezanjem, ampak, da bo treba čim-prej ter dosledno in temeljito realizirati ukrepe glede organizaci-cije dela in izpopolnitve strojnega parka, ki smo jih predvideli v ta namen in kateri še niso v celoti realizirani. Tov. Rudi Polak je menil, da bo v letošnjem letu treba posvetiti vso skrb izboljšanju organizacije dela ter tako zagotoviti, da nam bodo velike investicije, ki smo jih doslej vložili v proizvodne obrate, dale čimveč. Nato se je dalj časa zadržal ob nevzdržnih razmerah, ki Vladajo na področju oskrbovanja tekstilne industrije z bombažem in drugim reprodukcijskim materialom iz uvoza. Nerešeno je vprašanje deviznega samofinanciranja, ker še danes ne vemo, ali, bo morala tekstilna industrija kriti z izvozom 40% potrebnih deviznih sredstev za uvoz tako kot lani ali 50%, ali še več. Zavlačevanje z (rešitvijo tega vprašanja ima lahko zelo težke posledice pri izpolnjevanju proizvo