Eva Do linšek1*, Na ta li ja Fink2*, Ma ri ja Pe tek Šter3 Orod ja za mer je nje mul ti mor bid no sti: pre gled ni pris pe vek MeasuresofMultimorbidity:ReviewArticle IZvLEČEK KLJUČNE BESEDE: družin ska me di ci na, mul ti mor bid nost, ko mor bid nost, orod ja, kro nične bo lez ni Pregledniprispevekobravnavaorodjazamerjenjemultimorbidnosti,kijeopredeljena kotsočasnaprisotnostdvehalivečkroničnihzdravstvenihstanjpriposamezniku.Gre zapregledobstoječeliterature,kiomogočaizbironajprimernejšegaorodjazamerjenje multimorbidnostivpovezavizopazovanimizidomprikliničnemdeluinvraziskovanju. Obstajavečvrstorodijzamerjenjemultimorbidnosti,kijihdelimonaenostavnainkom- pleksna.Vizboropisanihorodijsovključenatista,kisevčlankihzadnjihpetihletpo- javljajonajpogosteje.Včlankusopredstavljenaorodjainnjihovauporabnostvklinični praksiterraziskovanjuvpovezavizopazovanoposledicomultimorbidnosti.Zamerjenje kakovostiživljenjasejekotnajprimernejšeizkazaloštevilokroničnihbolezni;zanapo- veduporabezdravstvenihstoritevštevilopredpisanihzdravil;zaocenostroškov:prilagoje- nekliničneskupine,Charlsonovindeksinštevilopredpisanihzdravil;zaocenoumrljivosti pajenajprimernejšiCharlsonovindeks. abSTRaCT KEY WORDS: fa mily prac ti ce, mul ti mor bi dity, co mor bi dity, mea su res, chro nic di sea se Thisreviewarticledealswithmeasuresofmultimorbidity,whichisdefinedascoexisten- ceoftwoormorechronicmedicalconditionsinanindividual.ThisisthefirstSlovenian reviewofliterature,whichenablesthechoiceofthemostappropriatemeasureofmulti- morbiditywhenlookingforacertainoutcomeinclinicalpracticeorinresearch.There aremanymeasuresofmultimorbidity,whicharedividedintosimpleandcomplex.We haveincludedthemeasuresmostcommonlymentionedinarticlesofthelastfiveyears. Thisarticlepresentsthemeasuresthemselvesandalsotheirusefulnessinclinicalprac- ticeandresearchwithrespecttotheoutcomeofinterest.Whentheoutcomeofinterest isthequalityoflife,themostappropriatemeasureisthenumberofchronicdiseases;for predictinghealthcareutilizationthenumberofdrugsprescribed;andforestimatingthe coststheAdjustedClinicalGroups,theCharlsonindexandthenumberofdrugsprescri- bedareequallysuitable.Whenassessingmortality,theCharlsonindexperformsbest. 1* Eva Do linšek, štud. med., Me di cin ska fa kul te ta, Uni ver za v Ljub lja ni, Vra zov trg 2, 1000 Ljub lja na; eva.do lin sek @hot mail.com 2*Na ta li ja Fink, dr. med., Predstruge 19 a, 1312 Videm - Dobrepolje 3 Izr. prof. dr. Ma ri ja Pe tek Šter, dr. med., Ka te dra za družin sko me di ci no, Me di cin ska fa kul te ta, Uni ver za v Ljub lja ni, Po ljan ski na sip 58, 1000 Ljub lja na * Av to ri ci si de li ta me sto pr ve ga avtorstva. 273Med Razgl. 2016; 55 (3): 273–82 • Pregledni članek VSlovenijipriocenimultimorbidnega bolnikavdružinskimedicinišenismoupo- rabljaliobjektivnihmerilzaocenomulti- morbidnosti. V preglednem članku želi- mo predstavitirazličnaorodjazamerjenje multimorbidnostiternjihovouporabnost prikliničneminraziskovalnemdelu. METODE Za iskanje literature smo uporabili bazo podatkov in iskalnik PubMed z vpisom ključnihbesed:»co mor bi dity«,»mul ti mor bi - dity«,»met hods«,»chro nic di sea se«,»pri mary health ca re«,»fa mily prac ti ce«in»gene ral prac - ti ce«teromejiliiskanjenazadnjihpetlet. Decembra2014smostemiskalnimnizom pridobili113člankov.Prviavtoricičlanka stapodmentorstvompregledalinaslovein izvlečkezbranihčlankovternapodlagiiz- ključitvenihkriterijevzožiliizborna37 član- kov.Izbranečlankesmopregledalivceloti insenapodlagivključitvenihkriterijevod- ločilizadesetčlankov,kisoustrezalivsem vključitvenimkriterijem.Zavključitevoz. izključitevčlankovsmoseodločaliskon- senzom.Vprimerurazličnihmnenjprvih avtoricjesvojemnenjepodalašetretjaav- torica. Vključitveno merilo je bilo omemba orodja zamerjenjemultimorbidnosti. Iz- ključitvenamerilapasobila: • orodjemultimorbidnostivčlankunibilo omenjeno, • raziskavavpotekuoz.brezkončnihrezul- tatovin • raziskavajetemeljilanadoločeniskupi- nimultimorbidnihbolnikov(npr.bolniki ssladkornoboleznijo)aliparihoz.kom- binacijahbolezni. Prvotninaborčlankovsmozaradipomanj- kljivegaopisaorodijvpridobljenihčlankih razširilinauporabnereferenceizbranih de- setihčlankov.Stemsmoizgubilisistema- tičnostpregleda. 274 Eva Do linšek, Na ta li ja Fink, Ma ri ja Pe tek Šter Orod ja za mer je nje mul ti mor bid no sti: pre gled ni pris pe vek UvOD Multimorbidnostjeopredeljenakotsočasna prisotnostdvehalivečkroničnihzdravstve- nihstanjpriposamezniku(1). Znjosevse pogostejesrečujemozaradistaranjaprebi- valstva,boljšezdravstveneoskrbeinvišjega življenjskega standarda (2). Povezana je sslabšokakovostjoživljenja,zahtevnejšo zdravstvenoobravnavo,slabšimkliničnim izidom,pogostejšimizdravstvenimizaple- ti,povečanoumrljivostjoinpovečanoupo- rabozdravstvenihvirov(3, 4). Obravnava multimorbidnega bolnika zahteva premik od v bolezen usmerjene obravnavedokbolnikuusmerjenemupri- stopu. Cilji obravnave multimorbidnega bolnikasousmerjenikdosegunajboljšega dosegljivegafunkcionalnegastanjainka- kovostiživljenjaternekdosegupopolnega zdravja,kijeobprisotnihsočasnihkroničnih zdravstvenihstanjihnedosegljivo.Neupo- števanjeprisotnostisočasnihzdravstvenih stanj pri obravnavi bolnika lahko vodi vneustreznoobravnavoinslabšiizidzdrav- ljenja(5). Ustreznaocenastanjajepodlagaza ob- likovanjevbolnikausmerjenihciljevobrav- naveinnačrtovanjepotrebpozdravstvenih storitvahinstroških.Zorodjizamerjenje multimorbidnosti je mogoče objektivno ocenitistopnjomultimorbidnostiinnapo- vedatiizidezdravljenja,kotsoumrljivost, kakovost življenja, uporaba zdravstvenih storitevinstroškizdravljenja,terustrezno oblikovativbolnikausmerjeneciljezdrav- ljenja (4). Orodja za merjenje multimor- bidnostisonezahtevnazauporaboinnam prihranijo čas ter olajšajo analizo večjih zdravstvenihpodatkovnihbaz(6). Zdravnikidružinskemedicineseprvi srečajo z multimorbidnimi bolniki in usmerjajonjihovocelostnoindolgoročno obravnavo.Prvikoraknapotiobravnave multimorbidnegabolnikajeocenamulti- morbidnosti,kipredstavljaosnovozaob- likovanjevbolnikausmerjenihciljevzdrav- ljenja. ORODJa Za MERJENJE MULTIMORbIDNOSTI IN NJIHOva pRIMERJava Multimorbidnostjeentiteta,kijojemogoče izmeritizorodji.Vliteraturijeopisanihveč različnihorodijzamerjenjemultimorbidno- sti, ki se razlikujejo v pomembnosti za napovedovanjedoločenihzmultimorbid- nostjopovezanihizidovobravnaveinkom- pleksnostiterstempovezanipriročnostiza uporabovkliničnipraksioz.vnamenera- ziskovanja.Napodlagidesetihčlankoviz 275Med Razgl. 2016; 55 (3): »comorbidity« »multimorbidity« »methods« »chronic disease« »primary health care« »family practice« »general practice« December 2009–2014 113 lankovč 37 lankovč 10 lankov + RAZŠIRITEV s lanki v referencah ki so ustrezali vklju itvenim merilom = 31 lankov č č , č č X ni omembe orodja X raziskava v poteku X raziskava na dolo eni skupini bolnikov, parih bolezni č NASLOV IN IZVLE EKČ omemba orodja CELOTEN LANEKČ Sli ka 1. Po tek is ka nja član kov. bazePubMedinnjihovihreferencsmopred- stavilinajpogostejeuporabljenaorodjaza merjenjemultimorbidnosti. pre pro sta in se stav lje na orod ja Orodjadelimonapreprosta,kotstaštevi- lokroničnihbolezniinštevilopredpisanih zdravil,ternasestavljenaorodja,kiuporab- ljajouteževanjainrazvrščanja,kotsopri- lagojenekliničneskupine (angl.Ad ju sted Cli ni cal Groups, ACG),Charlsonovindeksin lestvicakumulativneocenebolezni(angl. Cu mu la ti ve Ill ness Ra ting Sca le,CIRS).Se- stavljenaorodjasotežjazauporabo,ampak lahkoboljenapovejoopazovaniizid(6). Pri la go je ne kli nične sku pi ne ACGjeorodje,kijevprvotniobliki združeva- lo različneboleznigledenaverjetnostnji- hovegatrajanja(7). Bolezniizmednarodne klasifikacijebolezni(MKB)sogledena pet kliničnihdimenzij(trajanje,resnost,etio- logija,diagnostičnaverjetnostinvključitev specialističneobravnave)združenev32 dia- gnostičnih kod(angl.Ag gre ga ted Diag no sis Codes,ADG).Te,skupajsstarostjoinspo- lom,tvorijo93ACG.KerseACGmedse- bojnoizključujejo,enebolezninemoremo šteti dvakrat (8). Zauporabo je potrebna programskaopremaACG(9). Uporabenjezanapovedovanještevila obiskovvambulanti,stroškovzdravljenja inobolevnosti.Primerenjetudizarazisko- valnenamene,vodenjezdravstveneadmi- nistracije in spremljanje stroškov (7, 10). Gledeuporabezanapovedumrljivostiso mnenjadeljena(10–12). Charl so nov in deks Charlsonovindeksjeutežnamera,kiupošteva število in resnost komorbidnih bolezni. Vključuje19stanj,kisobilaizbrananapo- dlagi visokega relativnega tveganja za umrljivost.Vsakiboleznidodamoutežodena došestinle-teseštejemo,dadobimokončno vsoto(13). TemeljinaMKB(10).Odnastanka Charlsonovegaindeksajenastalovečrazličic orodja,kipapodajajopodobnerezultate (14). 276 Eva Do linšek, Na ta li ja Fink, Ma ri ja Pe tek Šter Orod ja za mer je nje mul ti mor bid no sti: pre gled ni pris pe vek Ta be la 1. Charl so nov in deks – bo lez ni, ki jih vključuje, in uteži k bo lez nim. bOLEZEN UTEŽ 1. srčni in farkt 2.srčna de kom pen za ci ja 3.bo le zen pe ri fer nih žil 4.možgan skožilna bo le zen 5.de men ca 1 6.kro nična pljučna bo le zen 7. bo le zen ve ziv ne ga tki va 8.ul ku sna bo le zen 9.bla ga je tr na bo le zen 10. slad kor na bo le zen 11. he mi ple gi ja 12. zmer na ali težka bo le zen led vic 13. slad kor na bo le zen s končno ok va ro or ga na 2 14. tu mor ji 15. lev ke mi ja 16. lim fom 17. zmer na ali težka bo le zen je ter 3 18. za sev ki so lid ne ga tu mor ja 6 19. aids Razvitjebilznamenomnapovedatibol- nišničnoumrljivost,vendarjeuporabentudi prinapovediumrljivostivsplošnipopula- ciji (10, 11, 13).Napovedujeprihodnjehos- pitalizacije inobiskeurgentneslužbe,ki vodijovhospitalizacijo(15).Lahkopojasni uporabozdravstvenihvirovinstroške zdrav- ljenja(11, 16).Gledeuporabezanapovedka- kovostiživljenjasomnenjadeljena(17, 18). V tabeli1soprikazanebolezni,kisovklju- čenevCharlsonovindeks,inuteži, kijihbo- lezniprispevajokcelotnemuseštevku. Les tvi ca ku mu la tiv ne oce ne bo lez ni CIRS sorazviliLinninsodelavci(19).Orod- jejerazdeljenona13podenot,kiustreza- joorganskimsistemom(19).Kasnejesoga Millerinsodelavcispremenilitako,daso številoorganskihsistemovrazširilina14, in ga naredili primernejšega za uporabo vgeriatriji–lestvicakumulativneocenebo- leznizageriatrijo(angl.Cum mu la ti ve Ill ness Ra ting Sca le for Ge ria tics, CIRS-G)(20).Vsa- kemuorganskemusistemusedodelištevi- lotočkgledenastopnjoprizadetostile-tega. Točkesoodnič(prizadetostini)doštiri(zelo resna prizadetost), njihov seštevek nam podakončnovsoto,kijelahko0–56(19, 20). 277Med Razgl. 2016; 55 (3): Čejeznotrajorganskegasistemaprisotnih večzdravstvenihstanj,dodeljevanjetočk upoštevasplošnostanjesistema(19).Poleg seštevkavsehpodenotsezaocenostopnje multimorbidnostibeležitudištevilopod- enot,kisoocenjenestrialištiri. Najboljšinačinzaizpolnjevanjevprašal- nikaCIRSje,davprašalnikizpolnizdrav- nikob razgovoru spacientom.Lahkoga izpolnijotudizatoposebejusposobljene medicinskesestreobrazgovoruspacien- tom in/ali s pomočjo podatkov iz zdrav- stvenekartoteke(21).TrenutnojeCIRS eno redkihvalidiranihorodij,kiseuporabljajo za ugotavljanje pogostosti multimorbid- nosti v raziskavah v družinskimedicini. Uporabenjetudivkliniki,npr.vnačrtova- njutrajanjapregledovgledenabolnikovo zdravstveno stanje in za ocenjevanje ka- kovostiživljenja(17,21).Vtabeli2jepred- stavljenoorodjeCIRS-G. Šte vi lo kro ničnih bo lez ni Številokroničnihbolezni jenajpogosteje uporabljenoorodje,kijepreprosto,enostav- nozauporaboindajedovoljnatančnooce- nostopnjemultimorbidnosti(12). Podatke lahkopridobimoizzdravstvenihkartotek Ta be la 2. Les tvi ca ku mu la tiv ne oce ne bo lez ni za ge ria tri jo – or gan ski si ste mi in način točko va nja. TOČKE ORGaNSKI SISTEM 1. srce 2. ožilje 3. kr vo tvor ni or ga ni 4. di ha la 5. oči, ušesa, nos, grlo 6. zgor nji pre bav ni trakt 7. spod nji pre bav ni trakt 8. je tra in tre bušna sli nav ka 9. led vi ca 10. ge ni tou ri nar ni trakt 11. mišično-skelet ni si stem in koža 12. živčevje 13. bo lez ni pre sno ve, doj ka 14. duševne mot nje Vsak si stem točku je mo od 0 do 4 gle de na stopnjo pri za de to sti or gan ske ga si ste ma. 0 – nima težav 1 – tre nut no bla ga težava ali hude težave v pre te klo sti 2 – zmer na pri za de tost ali bo le zen/zah te va zdrav lje nje »prve li ni je« 3 – huda/stal na po memb na pri za de tost/ ne nad zo ro va ni kro nični prob le mi 4 – zelo huda pri za de tost/po treb no ta kojšnje zdrav lje nje/končna or gan ska od po ved/ huda pri za de tost v funk ci ji alipajihbolnikpodasam(18).Priupora- bi orodja se je treba zavedati, da je eno zdravstvenostanjelahkovzdravstvenem kartonuzapisanonavečrazličnihnačinov, zato lahko isto bolezen nehote štejemo večkotenkrat(8). Višještevilokroničnihboleznijepove- zanosštevilnejšimipsihosocialnimitežava- mibolnikov,večjodelovnoobremenitvijo zdravnika in daljšim časom obravnave. Bolnikistremialivečkroničnimibolezni- misodeležnivečjegaštevilahišnihobi- skov (22).Orodjejeuporabnotudizanapo- vedkakovostiživljenja(18). Šte vi lo pred pi sa nih zdra vil Število predpisanih zdravil je preprosto orodje,kidobronapovešteviloobiskovpri zdravnikudružinskemedicinevprihodnje injeuporabnovnapovedovanjuumrljivo- sti(10, 23).Primerljivojezostalimiorod- ji pri oceni prihodnjih hospitalizacij in stroškovzdravljenja(11).Natržiščepriha- jajovednonovazdravila,karzahtevastal- na posodabljanja seznama zdravil, ki jih orodjevključuje(6). Ostala orodja Hie rar hična ka te go ri za ci ja bo lez ni cen trov Me di ca re in Me di caid Hierarhičnakategorizacijaboleznicentrov MedicareinMedicaid (angl.The Cen ters for Me di ca re and Me di caid Ser vi ces – Hie rarc hi - cal Con di tion Ca te gory, CMS-HCC) jesistem zanapovedprihodnjihstroškov,kigajeraz- vilazdravstvenazavarovalnica.Dobronapo- vetudibolnišničnoinšestmesečnoumrlji- vost(14, 24). Oce na bre me na bo lez ni in obo lev no sti Ocena bremena bolezni in obolevnosti (angl.Di sea se Bur den Mor bi dity As ses sment, DBMA) je vprašalnik, ki ga lahko izpol- nijo bolnikisamiinjedoberzaocenobre- menaboleznibolnikovvdružinskimedici- ni (25). Elikshauserjev in deks Elikshauserjevindeks vsebuje30komorbid- nihbolezni,kisomočnopovezanesčasom hospitalizacije,zbolnišničnimistroškiin zbolnišničnoumrljivostjo(26). Les tvi ca per cep ci je mul ti mor bid no sti Lestvicapercepcijemultimorbidnosti (angl. Mul ti mor bi dity Ill ness Per cep tions Sca les, MULTIPleS)jevprašalnik,kigalahkoiz- polnijobolniki sami inmeri subjektivno doživljanjeboleznimultimorbidnihbolni- kov(27). Rx-tve ga nje Rx-tveganje (angl. Rx Risk) je validirano orodje,kitemeljinazdravilihinnapovesa- moocenozdravjainumrljivost(28). Sa moo ce na zdrav ja Samoocenazdravja (angl.Self-ra ted health, SRH)temeljinaenemvprašanjuobolniko- vemsplošnemzdravstvenemstanju,ska- terimlahkoocenimobrememultimorbid- nosti(4). primerjava posameznih orodij za merjenje multimorbidnosti Vtabeli3soprikazaneprednostiin omejitve najpomembnejšihorodijzamerjenjemul- timorbidnosti. Izpregledaliteraturesmougotovili,da jezamerjenjekakovostiživljenjanajboljše orodje število kroničnih bolezni, ki mu slediCIRS.Čenaszanimabodočaporaba zdravstvenihstoritev,jenajboljprimerno orodještevilopredpisanihzdravil,sledijo pamuACG, številokroničnihbolezni in Charlsonovindeks.Stroškelahkonapove- mozACG,Charlsonovimindeksominšte- vilompredpisanihzdravil.Pritemještevilo predpisanihzdravilboljšekotCharlsonov indeks. Zanapovedumrljivosti se je za najboljšeorodjeizkazalCharlsonovindeks. Tabela 4 prikazuje primernost uporabe posameznegaorodjazamerjenjemulti- 278 Eva Do linšek, Na ta li ja Fink, Ma ri ja Pe tek Šter Orod ja za mer je nje mul ti mor bid no sti: pre gled ni pris pe vek morbidnostigledenaopazovanoposledico multimorbidnosti. RaZpRava Ugotovilismo,daniuniverzalnegaorodja, skaterimbilahkomerilimultimorbidnost, sajimavsakoorodjesvojeprednostiinsla- bostiprinapovedovanjudoločenegaizida. Priizbiriorodjamoramobitipozornina to,skakšnimnamenomjebilorazvito,na kakšni populaciji ga bomouporabili, kaj želimozorodjemugotovitiinizkaterega virapridobimopodatkeobolniku(11, 29). Upoštevatimoramo,dajezaizpolnjevanje določenihorodijpotrebnomedicinskozna- nje(25).Priraziskavah(npr.presečneštu- dije)jenajboljeuporabitiorodja,prikaterih 279Med Razgl. 2016; 55 (3): pridobimo podatke iz bolnikove zdravs- tvenedokumentacije(npr.ACG,Charlsonov indeks,številokroničnihbolezniinštevilo predpisanihzdravil).CIRSjemanjprimeren, sajjepotrebnatudipresojaobolnikovem zdravstvenemstanju(23).Priizbirinaju- streznejšegajetrebaupoštevativsenašteto inneleizbratinajboljenostavnegazaiz- polnjevanje(29). Vsplošnemvelja,dasoorodja,kite- meljijo na diagnozah, boljša za napoved umrljivosti,vendarjeBrillemanssodelavci ugotovil,daimadobronapovednovrednost tudištevilopredpisanihzdravil(6, 10,12). Orodje,kitemeljinaštevilupredpisanih zdravil, je lahko zanesljivo orodje za ocenjevanje stopnje multimorbidnosti Ta be la 3. Pred no sti in ome ji tve po sa mez nih oro dij za mer je nje mul ti mor bid no sti. ACG – pri la go je ne klinične sku pi ne (angl. Ad ju sted Cli ni cal Groups), CIRS – les tvi ca ku mu la tiv ne oce ne bo lez ni (angl. Cu mu la ti ve Ill ness Ra ting Sca le). ORODJE OMEJITvE pREDNOSTI ACG po tre ben pro gram ACG ve lik na bor zdravs tve nih stanj po treb no me di cin sko zna nje sta nja se med se boj no iz ključuje jo upošteva re snost/težo stanj Charl so nov in deks po treb no me di cin sko zna nje upošteva re snost zdravs tve nih stanj ome jen na bor zdravs tve nih stanj CIRS po treb no me di cin sko zna nje upošteva re snost zdravs tve nih stanj ali do dat no us po sab lja nje Šte vi lo kro ničnih bo lez ni ni uteževa nja eno stav no možnost štet ja ene bo lez ni večkrat Šte vi lo pred pi sa nih zdra vil stal ne po so do bi tve sez na ma eno stav no Ta be la 4. Upo rab nost po sa mez ne ga orod ja za mer je nje mul ti mor bid no sti gle de na opa zo van izid (po sle dico mul ti mor bid no sti). – – ni pri mer no, + – pri mer no, ++ – zelo pri mer no. ACG – pri la go je ne kli nične sku pi ne (angl. Ad ju sted Cli ni cal Groups), CIRS – les tvi ca ku mu la tiv ne oce ne bo lez ni (angl. Cu mu la ti ve Ill ness Ra ting Sca le). ORODJE/ Umr lji vost Stroški Upo ra ba zdravs tve nih Ka ko vost OpaZOvaN IZID sto ri tev živ lje nja ACG +/– + + Charl sonov in deks ++ + + +/– CIRS + Šte vi lo kro ničnih bo lez ni + ++ Šte vi lo pred pi sa nih zdra vil + + ++ vdomovihstarejšihobčanovinizkazujepo- vezavosstroškiobravnave(30). Izpregledaliteraturesmougotovili,da jezamerjenjekakovostiživljenjanajprimer- nejšeorodještevilokroničnihbolezni,zana- poveduporabezdravstvenihstoritevštevilo predpisanihzdravil,zaocenostroškovpa so sienakovredniACG,Charlsonovindeksin številopredpisanihzdravil.Zaocenoumr- ljivostijenajprimernejšiCharlsonovindeks. Našeugotovitvese,zizjemodvehraz- lik,vsplošnemujemajozrezultatipregled- negačlankaoorodjihzamerjenjemultimor- bidnosti,kigajeleta2012objavilaHuntley ssodelavci(23).Prvarazlikajeuporabnost Charlsonovegaindeksazanapovedkakovo- stiživljenja,zakateregasmoobpregledu literature našli nasprotujoča si mnenja, Huntleyssodelavcigapriporočazaupora- bovtemkontekstu(17, 18, 23).Pravtako priporočamokotorodjeizbirezanapoved uporabezdravstvenihstoritevštevilopred- pisanihzdravil,kigaHuntleyssodelavci neomenja(10, 23).Razlogzaneujemanje jelahkoposledicakasnejšeobjavečlanka, kijedokazaluporabnostštevilapredpisa- nihzdravil(10). Orodje,kibicelostnoocenilomultimor- bidnostpribolniku,najbivključevalome- rilafizičnihinkognitivnihsposobnostiin samoocenozdravstvenegastanja(12, 29). Ome ji tve pre gle da li te ra tu re Avtorji prispevka se zavedamo omejitev članka. V zbirki PubMed termin multi- morbidnostšenigesloMeSH,zatosmokot glavnogesloMeSHuporabiliterminko- morbidnost.Tadvaterminasevliteraturi pogostouporabljataizmenjujočeinneved- novskladuzdefinicijo. Našeiskanjenipodalodovoljpodatkov oorodjih,zatosmorazširilipreglednaprvi krogreferenc,dasmolahkouporabilitudi prvotnečlankezopisisamihorodij.Stem smoizgubilisistematičnostpregleda.Majh- nošteviločlankovjenajverjetnejeposledi- caomejitveiskanjanazadnjihpetlet.Naš prvipregledjetemeljilnabranjunaslovov inizvlečkov,zatodopuščamomožnost,da vožjinabornismovključilivsehprimernih člankov. Primerjavaorodijjebilatežavnazaradi neenotnedefinicijemultimorbidnosti,raz- ličnestruktureorodijinprilagajanja oro- dij za potrebe posameznih raziskav, kar ima lahko za posledico odstopanjamed našimirezultatiinrezultatipreglednega članka,ki gajeobjavilaHuntleyssodelav- cileta 2012(23). ZaKLJUČEK Vpreglednemčlankuoorodjihzamerjenje multimorbidnostismopredstavilinekate- raorodjazamerjenjemultimorbidnostiin možnostizanjihovouporaboprikliničnem deluinvraziskovanju.Ocenastopnjemulti- morbidnostijepomembna,kerlahkonapo- vedujepomembneizide,kotsoumrljivost, kakovostživljenjainporabavirovzazago- tavljanjezdravstvenegavarstva.Idealnega merila,skaterimbiocenilivsevidikemul- timorbidnosti,ni.Izbiramerilazamerjenje multimorbidnostijeodvisnaodopazovanega izidainokolja,vkateremmerjenjepoteka. 280 Eva Do linšek, Na ta li ja Fink, Ma ri ja Pe tek Šter Orod ja za mer je nje mul ti mor bid no sti: pre gled ni pris pe vek LITERaTURa 1. Van den Ak ker M, Bun tinx F, Met se ma kers JF, et al. Mul ti mor bi dity in ge ne ral prac ti ce: pre va len ce, in ci dence, and de ter mi nants of co-oc cur ring chronic and re cur rent di sea ses. J Clin Epi de miol. 1998; 51 (5): 367–75. 2. For tin M, Ste wart M, Poi tras ME, et al. A syste ma tic re view of pre va len ce stu dies on mul ti mor bi dity: to ward a more uni form met ho do logy. Ann Fam Med. 2012; 10 (2): 142–51. 3. Har ri son C, Britt H, Mil ler G, et al. Exa mi ning dif fe rent mea su res of mul ti mor bi dity, using a lar ge pros pective cross-sec tio nal study in Au stra lian ge ne ral prac ti ce. BMJ Open. 2014; 4 (7): e004694. 4. Ma vad dat N, Val de ras JM, van der Lin de R, et al. As so cia tion of self-rated health with mul ti mor bi dity, chronic di sea se and psycho so cial fac tors in a lar ge midd le-aged and ol der co hort from ge ne ral prac ti ce: a cross-sec - tio nal study. BMC Fam Pract. 2014; 15 (1): 185. 5. Pe tek Šter M, Švab I. Bol ni ki s sočas ni mi bo lez ni mi v družin ski me di ci ni. Med Raz gl. 2008; 47: 205–11. 6. Schnee weiss S, Wang PS, Avorn J, et al. Con si stency of per for man ce ran king of co mor bi dity ad just ment scores in Ca na dian and U.S. uti li za tion data. J Gen In tern Med. 2004; 19 (5 Pt 1): 444–50. 7. Star field B, Wei ner J, Mum ford L, et al. Am bu la tory care groups: a ca te go ri za tion of diag no ses for re search and ma na ge ment. Health Serv Res. 1991; 26 (1): 53–74. 8. Sa lis bury C, John son L, Purdy S, et al. Epi de mio logy and im pact of mul ti mor bi dity in pri mary care: a re tros - pec ti ve co hort study. Br J Gen Pract. 2011; 61 (582): e12–21. 9. Johns Hop kins School of Pub lic Health. The Johns Hop kins ACG® case-mix system ver sion 8.2 [in ter net]. Balti - mo re: The Johns Hop kins Uni ver sity, Bloom berg School of Pub lic Health. 2008 [ci ti ra no 2015 Jan 26]. Do segljivo na: http://www.en so lu tion.se/upl/fi les/14429.pdf 10. Bril le man SL, Sa lis bury C. Com pa ring mea su res of mul ti mor bi dity to pre dict out co mes in pri mary care: a cross sec tio nal study. Fam Pract. 2013; 30 (2): 172–8. 11. Per kins AJ, Kroen ke K, Unützer J, et al. Com mon co mor bi dity sca les were si mi lar in their abi lity to pre dict health care costs and mor ta lity. J Clin Epi de miol. 2004; 57 (10): 1040–8. 12. Di Bari M, Vir gil lo A, Mat teuz zi D, et al. Pre dic ti ve va li dity of mea su res of co mor bi dity in ol der com mu nity dwel lers: the in suf fi cien za car dia ca ne gli an zia ni re si den ti a Di co ma no study. J Am Ge ria tr Soc. 2006; 54 (2): 210–6. 13. Charl son ME, Pom pei P, Ales KL, et al. A new met hod of clas sif ying prog no stic co mor bi dity in lon gi tudi nal stu dies: de ve lop ment and va li da tion. J Chro nic Dis. 1987; 40: 373–83. 14. Li P, Kim MM, Dos hi JA. Com pa ri son of the per for man ce of the CMS Hie rarc hi cal Con di tion Ca te gory (CMS-HCC) risk ad ju ster with the Charl son and Elix hau ser co mor bi dity mea su res in predic ting mor ta lity. BMC Health Serv Res. 2010; 10: 245. 15. Mayo NE, Na de au L, Le ves que L, et al. Does the ad di tion of func tio nal sta tus in di ca tors to case-mix ad justment in di ces im pro ve pre dic tion of hos pi ta li za tion, in sti tu tio na li za tion, and death in the elderly? Med Care. 2005; 43 (12): 1194–202. 16. Deyo RA, Cher kin DC, Ciol MA. Adap ting a cli ni cal co mor bi dity in dex for use with ICD-9-CM ad mi ni stra ti ve da ta ba ses. J Clin Epi de miol. 1992; 45 (6): 613–9. 17. For tin M, Hu don C, Du bois MF, et al. Com pa ra ti ve as ses sment of three dif fe rent in di ces of mul ti mor bi dity for stu dies on health-re la ted qua lity of life. Health Qual Life Out co mes. 2005; 3: 74. 18. Bay liss EA, El lis JL, Stei ner JF. Sub jec ti ve as ses sments of co mor bi dity cor re la te with qua lity of life health out - co mes: Initial va li da tion of a co mor bi dity as ses sment in stru ment. Health Qual Life Out co mes. 2005; 3: 51. 19. Linn BS, Linn MW, Gu rel L. Cu mu la ti ve ill ness ra ting sca le. J Am Ge ria tr Soc. 1968; 16 (5): 622–6. 20. Mil ler MD, Pa ra dis CF, Houck PR, et al. Ra ting chro nic me dical ill ness bur den in ge ropsyc hia tric prac ti ce and re search: ap pli ca tion of the Cu mu la ti ve Ill ness Ra ting Sca le. Psychia try Res. 1992; 41 (3): 237–48. 21. Hu don C, For tin M, Va nas se A. Cu mu la ti ve Ill ness Ra ting Sca le was a re liab le and va lid in dex in a fa mily practice con text. J Clin Epi de miol. 2005; 58 (6): 603–8. 22. Moth G, Ve ster gaard M, Ved sted P. Chro nic care ma na ge ment in ge ne ral prac ti ce – a cross–sec tio nal study of wor kload and mul ti mor bi dity. BMC Fam Pract. 2012; 13: 52. 23. Hunt ley AL, John son R, Purdy S, et al. Mea su res of mul ti mor bi dity and mor bi dity bur den for use in pri mary care and com mu nity set tings: a syste ma tic re view and gui de. Ann Fam Med. 2012; 10 (2): 134–41. 24. Pope GC, Kaut ter J, El lis RP, et al. Risk ad just ment of Me di ca re ca pi ta tion pay ments using the CMS-HCC Mo - del. Health Care Fi nanc Rev. 2004; 25 (4): 119–41. 25. Poi tras ME, For tin M, Hu don C, et al. Va li da tion of the di sea se bur den mor bi dity as ses sment by self-re port in a French-spea king po pu la tion. BMC Health Serv Res. 2012; 12: 35. 281Med Razgl. 2016; 55 (3): 26. Elix hau ser A, Stei ner C, Har ris DR, et al. Co mor bi dity mea su res for use with ad mi ni stra ti ve data. Med Care. 1998; 36 (1): 8–27. 27. Gib bons CJ, Ken ning C, Co ven try PA, et al. De ve lop ment of a  Mul ti mor bi dity Ill ness Per cep tions Sca le (MULTIP le S). PL o S One. 2013; 8 (12): e81852. 28. Vi try A, Wong SA, Roug head EE, et al. Va li dity of me di ca tion-ba sed co-mor bi dity in di ces in the Au stra lian el derly po pu la tion. Aust N Z J Pub lic Health. 2009; 33 (2): 126–30. 29. Bay liss EA, El lis JL, Stei ner JF. Se niors’ self-re por ted mul ti mor bi dity cap tu red biopsyc ho so cial fac tors not incor - po ra ted in two ot her data-ba sed mor bi dity mea su res. J Clin Epi de miol. 2009; 62 (5): 550–7.e1. 30. Fishman PA, Good man MJ, Horn brook MC, et al. Risk ad just ment using au to ma ted am bu la tory phar macy data: the Rx Risk mo del. Med Care. 2003; 41 (1): 84–99. Pris pe lo 26. 3. 2015 282 Eva Do linšek, Na ta li ja Fink, Ma ri ja Pe tek Šter Orod ja za mer je nje mul ti mor bid no sti: pre gled ni pris pe vek