21 Raziskave Developing a Command of the Language of Music Abstract The command of the language of music is a complex process, which develops under the influence of basic musical activities. The paper highlights this development in connection with listening to music and using a musical notation within the context of the Music Olympiad. From the aspect of listening, the development of the command of the language of music is tested and assessed through different types of tasks relating to the concepts of music theory and musical form, and to musical notation. The understanding and use of musical notation is tested and assessed using sight-reading. This activity facilitates the realisation of cross-curricular links between general education and music education. The requirements of the International Music Olym- piad have resulted in the need to increase the difficulty of contents used for sight-reading. Keywords: command of the language of music, listening, sight-read- ing, Music Olympiad Povzetek Obvladovanje glasbenega jezika je kompleksen proces, ki se razvija pod vplivi temeljnih glasbenih dejavnosti. Prispevek poudarja ta raz- voj v povezavi s poslušanjem glasbe in uporabo glasbenega zapisa v kontekstu Glasbene olimpijade. Na področju poslušanja je razvoj obvladovanja glasbenega jezika preverjan in vrednoten z različnimi tipi nalog s področja glasbenoteoretičnih, oblikovnih pojmov in z glasbenim zapisom. Razumevanje in uporaba glasbenega zapisa se preverjata in vrednotita skozi izvajanje a vista. Dejavnost spodbuja uresničevanje kroskurikularnih povezav splošnega šolstva z glasben- im. Zaradi zahtev mednarodne glasbene olimpijade izstopa potreba po povečanju vsebinske zahtevnosti na področju izvajanja a vista. Ključne besede: obvladovanje glasbenega jezika, poslušanje, izva- janje a vista, Glasbena olimpijada Razvoj obvladovanja glasbenega jezika Katarina Zadnik Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo katarina.zadnik@guest.arnes.si 22 Razvoj obvladovanja glasbenega jezika Tako kot glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja se tudi sposobnost obvladovanja glasbenega jezika razvija postopno in stopenjsko. Skladno s Piagetovo teorijo (1930, v Labinowicz, 1989) trdimo, da je glasbena predstava miselna izkušnja avdi- tivne vrste, ki je odmaknjena od stvarnih glasbenih dogodkov. To so miselne strukture oziroma obstoječi miselni okviri ali sheme, ki jih notranje slišimo; prestavljanje glasbenomiselnih struktur iz stanja v stanje pa so glasbenomiselne operacije, ki vodijo razvoj glasbenega mišljenja. Glasbene izkušnje in do- živetja skupaj z glasbenimi znanji tvorijo glasbene predstave in znanja v obliki notranjega slišanja in razumevanja slišanih glasbenih vsebin. Glasbene predstave in znanja se postopno vključujejo in nadgrajujejo v glasbenem kategorialnem sistemu (de la Motte-Haber, 1990) oziroma v glasbenem spominu. To so oblikovane kategorialne strukture, pridobljene z glasbenim učenjem in se pod vplivom glasbenega učenja spreminjajo. Glasbeno mišljenje je visoko razvita sposobnost glasbenega predstavljanja v obliki notranjega slišanja, podprta z znanji o glasbi kot sistemu. Avtorji uporabljajo različne pojme za glas- beno mišljenje, npr. Kodaly (v Sicherl-Kafol, 1999) uporablja termin notranje slišanje, Michels (2002) notranji posluh, Gor- don (2000) ga označuje s pojmom avdiacija. Proces avdiacije po Gordonu (prav tam) je kompleksna dejavnost, ki temelji na predhodno usvojenih glasbenih izkušnjah, predstavah, znanjih in posameznikovem odnosu do glasbe. Poteka na različnih področjih: pri poslušanju glasbe, ozvočenju glasbenega zapisa, zapisovanju trenutno slišane glasbe ali glasbe po spominu, pri priklicu glasbe iz spomina, pri ustvarjanju glasbe ali improvi- ziranju. Pri glasbenem pouku poteka ozaveščanje in usvajanje glasbe- nega jezika postopno in dejavnostno v procesih glasbenega izvajanja, ustvarjanja in poslušanja. Procesi glasbenega učenja in poučevanja spodbujajo razvoj glasbenega doživljanja in miš- ljenja ter vplivajo na razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. Glasbene izkušnje, ki so temelj v razvoju glasbenih sposobno- sti, spretnosti in znanj, omogočajo orientacijo v notnem zapi- su, prepoznavanje odnosov v tonskih trajanjih in višinah ter v odnosih med glasbenimi deli in celoto. Skladno z izkušnjami širimo glasbeno izrazje pri poimenovanju tonov in pavz, ton- skih trajanj, taktovskih načinov, tonalitet ter elementov glasbe in glasbenih oblik. Spodbujamo razvoj sposobnosti sledenja glasbenemu zapisu ter spoznavanja značilnosti in zakonitosti razvoja glasbene umetnosti. Na področju glasbenega jezika je izpostavljena potreba po razvijanju estetske občutljivosti in vrednotenja glasbenih del ter oblikovanju odnosa do glasbe- ne dediščine in sodobne glasbene ustvarjalnosti. To omogoča sprejemanje različnih zvrsti in oblik glasbe ter njeno presojanje in vrednotenje (Učni načrt, 2011, 2008). Uvod Sodobna glasbena pedagogika in didaktika poudarjata sprem- ljanje, preverjanje in vrednotenje glasbenih sposobnosti, spret- nosti in znanj na individualni ravni vsakega posameznega učen- ca. Razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj je svojst- ven in kompleksen proces. Pri glasbenem pouku je razvoj teh spodbujen s temeljnimi dejavnostnimi področji izvajanje, pos- lušanje in ustvarjanje. Rezultati glasbenih procesov izstopajo pri obvladovanju glasbenega jezika. Glasbeni jezik je pojem, ki se ne navezuje na ozko razumevanje glasbenih pojmov in zako- nitosti, temveč na višje ravni uporabe, analize, sinteze in vred- notenja glasbenega izražanja, ustvarjanja in poslušanja. Glas- bena olimpijada, ki poteka v slovenskem prostoru že od leta 2012, je posebno tekmovanje, ki udeležencem omogoča komp- leksno predstavitev razvitih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. Obvladovanje glasbenega jezika se preverja in vred- noti: 1) s testnim delom (preverjanje slušnega zaznavanja ter prepoznavanja različnih glasbenih prvin in izvajanje a vista); 2) s pevsko predstavitvijo (udeleženci izkažejo muzikalne in interpretacijske sposobnosti) in 3) z izvedbo avtorske skladbe, napisane za to priložnost. V prispevku bomo predstavili raz- voj obvladovanja glasbenega jezika v povezavi s poslušanjem glasbe in uporabo standardnega glasbenega zapisa v kontekstu testnega dela, 1. sklopa tekmovanja Glasbena olimpijada. Kaj je glasbeni jezik? Slovar slovenskega knjižnega jezik (SSKJ, 2016) 1 opredeljuje jezik kot sistem izraznih sredstev za govorno in pisno spora- zumevanje; način izražanja, vezan na določeno pojmovanje, razumevanje česa. Glasbeni jezik je širok pojem, ki se navezuje na glasbeno iz- ražanje (izvajanje/ustvarjanje), poslušanje glasbe in vrednote- nje glasbenih del ter na poznavanje in uporabo standardnega glasbenega zapisa (Učni načrt, 2011). Pogosto se obvladovanje glasbenega jezika ozko povezuje s sposobnostjo dekodiranja glasbenega zapisa v notnem črtovju in njegove precizne zvočne izvedbe. To pojmovanje izhaja iz zahodne kulture glasbenega izobraževanja, medtem ko je obvladovanje glasbenega jezika (funkcionalna glasbena pismenost) na različnih koncih sveta različno pojmovana. Obvladovanje glasbenega jezika lahko pojmujemo kot rezultat zmožnosti izvajanja glasbe; izvajanja glasbe po notnem zapisu; izvajanja glasbe po posluhu; izražan- ja pogledov in stališč glede izvajane, poslušane ali ustvarjene glasbe; zapisovanja slišane glasbe v obliki notnega zapisa; razu- mevanje in interpretiranje glasbenega zapisa (Mills in McPher- son, 2006). 1 Jezik. http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression= jezik&hs=1 (25. 1. 2016). Razvoj obvladovanja glasbenega jezika 23 Raziskave ugotavljajo, vrednotijo temeljne značilnosti klasicizma in ro- mantike, v 9. razredu pa temeljne značilnosti glasbe 20. in 21. stoletja (Učni načrt, 2011, 10, 11). Cilji pri poslušanju glasbe v gimnaziji poglabljajo in nadgraju- jejo glasbene predstave in znanja iz osnovnošolskega obdobja. V ospredju je doživljanje, ki povečuje zbranost in pozornost ter stopnjuje čas vztrajanja ob glasbenih vsebinah. Pri poslušanju poleg prepoznavanja glasbenih elementov in razčlenjevanja glasbenih oblik v glasbi namenjamo pozornost vrednotenju poslušanega glasbenega dela, in sicer s kritično razpravo, pri- merjavami, ocenjevanjem in pojmovanjem umetniško vred- nega. Ravno tako ima poslušanje v povezavi z izvajanjem po- membno vlogo tudi pri vrednotenju lastnega izvajanja in izva- janja drugih (Učni načrt, 2008). Poslušanje in obvladovanje glasbenega jezika na tekmovanju Glasbena olimpijada Glasbena olimpijada preverja in vrednoti posameznikove glas- bene sposobnosti, spretnosti in znanja s tremi sklopi: 1) testni del, 2) pevski del in 3) ustvarjanje in izvedba lastne izvirne skladbe. Vsi sklopi zajemajo in preverjajo razvoj glasbenih spo- sobnosti, spretnosti in znanj skozi temeljne glasbene dejavnos- ti, ki jih opredeljujeta učna načrta za glasbo v osnovnih šolah in splošnih gimnazijah. V prispevku se osredotočamo na prvi sklop tekmovanja, to je testni del. Prvi sklop – testni del – vključuje pisni test in izvajanje a vista. Cilji prvega sklopa so usmerjeni v preverjanje in vrednotenje: 1) znanj na področju glasbenega jezika, 2) stopnje razvitosti glasbene pismenosti kot predpogoj za kreativne dejavnosti in 3) uporabe glasbenih znaj in pismenost v povezavi z dejavnost- jo poslušanja. Pisni test vsebuje tri sklope nalog: 1) naloge, povezane s pos- lušanjem predvajanih zvočnih primerov iz glasbene literature; 2) naloge, povezane z glasbenim zapisom in drugimi znanji s področja glasbenega jezika ter 3) naloge, povezane z vnaprej določenimi prispevki, objavljenimi v glasbeni reviji Glasna. 1) Naloge, povezane s poslušanjem primerov iz glasbene literature: vsebujejo poslušalska vprašanja in naloge v pove- zavi z izbranim glasbenim primerom. Udeleženci odgovorijo na vprašanja in izpolnijo naloge v času poslušanju glasbenega primera. Vsak primer poslušajo dvakrat. V času poslušanja od- govorijo na 4 do 5 zastavljenih vprašanj. Tipi nalog so zaprtega tipa – obkrožijo pravilne odgovore – ali odprtega tipa – udele- ženci samostojno zapišejo odgovore. Za 1. kategorijo so naloge skladne z načrtovanimi glasbenimi cilji v 2. in 3. triletju osnovne šole. Z nalogami, ki so povezane s poslušanjem glasbe, preverjamo stopnjo razvitosti slušno-ana- litičnih zaznav (glasbenih predstav) v povezavi z usvojenimi Razvoj obvladovanja glasbenega jezika v pove- zavi s poslušanjem glasbe v uc ˇnem procesu Bistveni element v razvoju glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj, ki neobhodno spremlja sleherno glasbeno dejavnost, je segment poslušanja. Poslušanje, ki je neodtujljivi del vseh glasbenih dejavnosti, se pojavlja tudi kot samostojno glasbeno dejavnostno področje. Cilji poslušanja glasbe so usmerjeni v razvoj pozornega in ak- tivnega poslušalca. Z aktivnim poslušanjem pripomoremo k vzgoji poslušalca, ki bo znal izbirati glasbo za različne prilož- nosti in vrednotiti glasbene sporede in medijske programe. Ozaveščen poslušalec bo ohranjal potrebo po glasbi kot vred- noti. To je še posebno pomembno v času, ko je glasba pogosto izrabljena kot zvočna kulisa in sredstvo množične zabave (Učni načrt, 2011, 2008). Z ustreznim izborom glasbenih primerov učence usmerjamo v doživljanje in izražanje nastalih razpoloženj ob poslušanju glasbenih vsebin, ki so, kot pravi Oblak (2002), analiza doži- vetij. Temu se pridruži še analiza zaznanih izvajalskih/izraznih sredstev, glasbenoteoretičnih in oblikovnih značilnosti. Poslu- šanje tudi podpira poznavanje glasbene literature na področju vokalne, inštrumentalne in vokalno-inštrumentalne glasbe, poznavanje ustvarjalcev in poustvarjalcev. Izbor skladb je vselej skladen z glasbeno razvojno stopnjo učencev in obravnavano učno snovjo v osnovnošolskem ali srednješolskem izobraževanju. V nadaljevanju se osredoto- čamo na ciljno naravnanost na področju poslušanja glasbe v drugem in tretjem triletju osnovne šole in v gimnaziji. Posebej omenjena starostna obdobja se navezujejo na posamezne sta- rostne kategorije 2 Glasbene olimpijade. V 2. triletju osnovne šole je področje poslušanja glasbe pove- zano z doživljajsko-analitičnim poslušanjem ljudske in umetne glasbe. Učenci z dejavnostjo poslušanja v povezavi z obvlado- vanjem glasbenega jezika: – poglabljajo zaznavo izvajalskih sredstev (pevski glasovi, in- štrumenti, zasedbe – slušno prepoznavajo glasbila po zvočni barvi in jih razvrščajo v inštrumentalne skupine); – poglabljajo zaznavo izraznih prvin (ritem, melodija, oblika, tempo, dinamika, zvočna barva) in oblikovnih značilnosti, – ob zbranem poslušanju poglabljajo predstave o tonskih tra- janjih, višinah, metričnih enotah (taktovski način) in tonali- tetah (dur, mol; Učni načrt, 2011, 8, 9). V 3. triletju osnovne šole je dejavnost poslušanja glasbe poveza- na z doživljajsko-analitičnim poslušanjem temeljnih značilno- sti glasbe pradavnine, srednjeveške glasbe, renesanse in baroka (v 7. razredu). V 8. razredu učenci prepoznavajo, primerjajo, 2 V 1. kategorijo so vključeni učenci 7., 8. in 9. razreda osnovnih šol, v 2. kate- gorijo so vključeni dijaki srednjih šol. 24 kategoriji smo pri kandidatih preverjali poznavanje izvajalske tehnike in delov inštrumenta orgle, v povezavi s poslušanjem Toccate v d-molu, skladatelja J. S. Bacha. Predstavljamo primere nalog v povezavi z opisanim poslušalskim primerom (slika 2). 2) Naloge, povezane z glasbenim zapisom in drugimi glas- benimi znanji: z njimi preverjamo znanja v povezavi z glasbe- nim opismenjevanjem in glasbenoteoretičnimi in oblikovnimi pojmi. Vključujemo tipe nalog obkroževanja, dopolnjevanja, povezovanja in odprte tipe nalog. Udeleženci npr. dopolnijo manjkajoče tonske višine ali/in trajanja, povežejo imena to- nalitet z glasbenim zapisom, obkrožijo pojme, ki ne sodijo v polje dinamičnih oznak, ali da obkrožijo pojme, ki sodijo v po- lje opere. V ta sklop vključimo tudi vprašanja, ki se navezujejo na splošno glasbeno razgledanost in aktualnost dogodkov na področju slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Npr. lani smo spraševali po slovenskem skladatelju, ki je bil na- grajenec Prešernovega sklada. V 2. kategoriji preverjamo specifična znanja v povezavi z glasbeno pismenostjo, poznavanjem naslovov glasbenih del in umeščanjem skladateljev v ustrezna umetnostna obdobja. glasbenimi znanji. V njih vključujemo naloge, ki spodbujajo miselne procese nižjih in višjih taksonomskih ravni. Z naloga- mi preverjamo razvoj glasbenih predstav v povezavi z izrazni- mi sredstvi (dinamika, tempo), izvajalskimi sredstvi (glasbene zasedbe: vokalna, inštrumentalna in vokalno-inštrumentalna glasba), glasbenoteoretičnimi znanji (slušno zaznavanje me- truma – taktovski načini, tonalitet: dur-mol) in oblikovnimi znanji (glasbene oblike). Predstavljamo primere nalog za 1. kategorijo, v povezavi s poslušalskim primerom Pomp and Cir- cumstance, Koračnica št. 1 v D-duru, skladatelja Edwarda El- garja (slika 1). Pravilni odgovori na zastavljena vprašanja so obarvani. V 2. kategoriji so pripravljene naloge skladne z načrtovanimi glasbeni cilji v gimnaziji. T udi te naloge preverjajo nižje in višje ravni miselnih procesov. Udeleženci naloge in vprašanja izpol- nijo v času 2-kratnega poslušanja primera. Ker je temeljni cilj na gimnazijski ravni poglobiti in nadgraditi usvojena glasbena znanja iz osnovnošolskega obdobja, so naloge in vprašanja v povezavi s poslušanjem glasbe nekoliko zahtevnejša in z njimi preverjamo posamezne specifike na izbranih področjih. V 2. Slika 1: Primer naloge, povezane s poslušanjem glasbenega primera za 1. kategorijo Razvoj obvladovanja glasbenega jezika 25 Raziskave 1) prepoznavanje in razumevanje glasbenih simbolov v not- nem črtovju; 2) povezava glasbenih predstav v notranjem slišanju z vizual- nim elementom glasbene notacije; 3) samostojno dekodiranje in izvajanje ritmične in melodične strukture glasbenega zapisa. Osnova za povezavo med notranjim slišanjem glasbenega dela in njegovim glasbenim zapisom izhaja iz predhodno usvojenih glasbenih izkušenj in predstav. Dekodiranje glasbenega zapisa v obliki predhodnega notranjega slišanja vključuje višje stopnje miselnih procesov na kognitivnem področju, ne le razumeva- nja glasbenega zapisa, temveč predvsem njegovo uporabo, ana- lizo, sintezo in vrednotenje. Učitelj ima v tej fazi pomembno vlogo. S sistematičnim izborom instruktivnih vaj, primerov iz glasbene literature in z ustreznimi postopki in metodo dela z notnim zapisom lahko vodi učenca na višjo stopnjo mentalnih operacij. Sposobnost a vista izvajanja Termin a vista (učni načrt, 2003) označuje sposobnost ozvoče- vanja glasbenega zapisa na »prvi pogled« – glasbeni zapis pr- vič vidim in ga izvajam. V angleško govorečem prostoru se za izvajanje a vista uporablja termin sight-reading, v romanskem Znanja, ki jih preverjamo v tem sklopu, so vključena v standar- de znanj učnih načrtov na osnovnošolski in gimnazijski ravni. 3) Naloge, povezane z gradivi iz revije Glasna: v tem sklopu so vključena vprašanja in naloge iz vsebin zbranih prispevkov v glasbeni reviji Glasna. V zadnji sklop nalog pisnega testa Glas- bene olimpijade (2016) bodo vključena vprašanja in naloge iz vsebin prispevkov: Per aspera ad astra – prek trnja do zvezd av- torja Tomaža Gržeta (let. 46, št. 3, str. 48–49) in Številni obrazi kitare avtorja Leva Fišerja (let. 46, št. 4, str. 13–17). V nadaljevanju se osredotočamo na preverjanje in vrednote- nje izvajanja a vista na Glasbeni olimpijadi. V uvodnem delu izpostavljamo temeljna dejstva v povezavi z razvojem funkci- onalne glasbene pismenosti in sposobnostjo izvajanja a vista. Cilj sposobnosti izvajanja a vista ni vključen v načrtovanje na osnovnošolski in gimnazijski ravni. V primeru da učenec obi- skuje glasbeno šolo, bo razvijal to sposobnost na predmetnem področju Nauk o glasbi in Solfeggio in na izbranem inštrumen- talnem področju. Razvoj funkcionalne glasbene pismenosti Sposobnost funkcionalne glasbene pismenosti se razvija postop- no v daljšem časovnem obdobju. Izstopajo naslednje sposob- nosti in stopnje: Slika 2: Primer naloge, povezane s poslušanjem glasbenega primera za 2. kategorijo (J. S. Bach: Toccata v d) 26 Obstaja kar nekaj študij, ki obravnavajo razvoj sposobnosti a vista branja neznanih melodij v notnem črtovju. Sloboda (1985) je izvedel poizkus na področju a vista izvajanja z raz- ličnimi inštrumentalisti. Vsak si je pred izvajanjem enoglasne melodije najprej ogledal notni zapis, nato pa je predhodno pre- gledano melodijo izvedel na svoj inštrument brez tega zapisa. Ugotovil je, da je vsak v povprečju pravilno odigral le 7 tonov melodije. Sposobnost izvajanja a vista je delno povezana s krat- koročnim glasbenim spominom in odvisna od njega. Avtor predvideva (prav tam), da na učinkovito izvajanje a vista vpliva več dejavnikov. Pravi, da je za izurjene izvajalce a vista tipič- no, da usmerjajo svoj pogled »vnaprej« in da pred izvajanjem opravijo predogled glasbenega dela, s katerim analizirajo in identificirajo strukturo glasbenega dela. Z usmerjanjem pogle- govornem prostoru pa termin a prima vista. Nekateri avtorji 3 uporabljajo še bolj specifične izraze za izvajanje a vista. Ti se nanašajo na vokalno (sight-singing) ali inštrumentalno (sight- -playing) a vista izvajanje, ki še bolj natančno diferencirajo izvajanje a vista na področju pevske ali inštrumentalne dejav- nosti. Našteti termini imajo isti pomen. Gre za pretvorbo vizu- alnega elementa glasbenega zapisa v njegovo zvočno podobo. Izvajanje a vista je kompleksna glasbena sposobnost, ki zahteva predhodno notranje slišanje glasbenega zapisa v obliki misel- nih glasbenih predstav. 3 Elektronski vir: Udtaisuk v Sight reading.www.en.wikipedia.org/wiki/sight_ reading (01. 12. 2015). Slika 3: Primer naloge, povezane z glasbenim zapisom in drugimi glasbenimi znanji za 1. kategorijo Razvoj obvladovanja glasbenega jezika 27 Raziskave Izkušnje kažejo, da je izvajanje ritmičnih vsebin manj zahtevno kot izvajanje melodičnih vsebin. Razvoj elementarnih ritmič- nih sposobnosti in spretnosti sta precej odvisna od občutenja mere in spretnosti enakomernega ritmičnega izvajanja. Izvaja- nje ritmičnih vsebin vključuje identifikacijo ritmičnih gibanj v določenemu taktovskemu načinu in izbranem ali določenemu tempu. Izvajanje melodičnih vsebin po glasbenemu zapisu sloni na dveh temeljih: na pevskem obvladovanju tonskih odnosov in na poznavanju glasbeno-teoretičnih zakonitosti. Opira se na avtomatično branje notnega zapisa in hitre slušno-analitične asociacije med tonskimi imeni in tonskimi odnosi v notranjem slišanju. Izvajanje melodičnih vsebin vključuje poleg identifi- kacije ritmičnih gibanj v določenem taktovskem načinu (me- trum) in določenem ali izbranem tempu še element zaneslji- vega intonančnega in melodičnega petja tonskih odnosov v določeni tonaliteti. Dejavniki, ki lahko otežujejo korektno pevsko izvajanje me- lodičnih vaj po notnem zapisu, so: neobvladovanje pevskega aparata, nerazviti pevski obseg, pomanjkljiva slušna zaznava in kontrola. Posameznik ima lahko težave z nadzorovanjem svo- da »vnaprej« v glasbenem zapisu predhodno obdelajo in ohra- nijo glasbeni zapis vse do njegove dejanske glasbene izvedbe. Hranitev glasbenega zapisa v delovnemu spominu se odraža s količino ohranjenih informacij in s časovno dolžino ohranjanja teh informacij v delovnemu spominu pred njihovo dejansko glasbeno izvedbo. Z glasbeno vajo se koordinacija oči in rok izboljšuje, tako da se poveča tudi količina shranjenih glasbenih informacij in časovna dimenzija njihove hranitve, kar vodi na višjo stopnjo izvajanja a vista. Sloboda (1985) poudarja, da je temeljno vodilo učinkovitega izvajanja a vista ritmično-metrič- na struktura. Metrum predstavlja okvir za organizacijo grupa- cij glasbenega gradiva s svojo stalno nespreminjajočo pulzacijo. Izvajanje ritmic ˇnih in melodic ˇnih vsebin po glasbenem zapisu Izvajanje po glasbenem zapisu zahteva veliko pozornosti in zbranosti, saj izvedba zapisa vselej poteka v glasbenem času. Proces poleg identifikacije zapisa tonskih višin in trajanj zaje- ma tudi ozvočitev glasbenih elementov v določenem metrumu in tempu. To je zahteven in kompleksen proces, saj učenec pri branju notnega zapisa glasbenih vsebin nima druge podpore kot le notni zapis, ki ga pretvori v zvočni pojav. Slika 4: Primer naloge, povezane z glasbenim zapisom in drugimi glasbenimi znanji za 2. kategorijo 28 Na melodičnem področju preverjamo intonančno in tonalno stabilnost (zavest o tonalnem centru in orientacijo znotraj to- nalitete) ter spretnost izvajanja ritmičnih vsebin in ohranjanja tempa. V aje so oblikovane v C–F–G–D-duru in v A–E-molu. Z melodičnimi vsebinami preverjamo prepoznavanje glasbenih vsebin v notnem zapisu in njihovo korektno pevsko ozvočeva- nje. Vsebine, ki jih preverjamo, so: melodično postopno sekun- dno in terčno gibanje, durov in molov trozvok in njuni obrati, tonalni odnos T-D-T, občutenje vodilnega tona. Vsako leto pripravimo nekaj vaj (v duru in molu) v basovskem ključu za tiste učence, ki se kot inštrumentalisti srečujejo s tem ključem. Vsebine so po težavnosti skladne z vajami v violin- skem ključu. Pri oblikovanju melodičnih a vista vaj upošteva- mo pevski obseg učencev, zato oblikujemo tudi vaje v nižjem pevskem obsegu. Začetni toni vaj niso v izjemo visoki ali nizki pevski legi. Vrednotenje izvedb a vista Izvedbe a vista neodvisno vrednotita in ocenjujeta dva člana komisije, skladno s predhodno pripravljenim točkovnikom in opisnimi kriteriji. Vsak izvedeni glasbeni primer a vista je ovrednoten z največ petimi točkami, najvišje možno skupno število točk je 10. Doseženo število točk je opisno ovrednoteno za ritmično in melodično izvedbo a vista. V nadaljevanju pred- stavljamo opisne kriterije za posamezne točke: jega pevskega glasu, kar pomeni, da povezava med notranjimi glasbenimi predstavami in pevskim organom še ni vzpostav- ljena. Zaradi opisane nezmožnosti kontrole pevskega glasu nastaja diskrepanca med notnim zapisom melodije in njenim pevskim izvajanjem, kar se običajno kaže skozi pojav nečiste intonacije pri petju. Do opisane diskrepance prihaja tudi zaradi ozkega pevskega obsega, ki otežuje in ovira intonančno točno petje zapisanih tonskih višin zunaj njega. Kontrola pevskega glasu zahteva tako psihomotorične napore kot visoko stopnjo razvite sposobnosti samoposlušanja na spoznavnem področju. Izvajanje a vista in Glasbena olimpijada Po pisnem testu se tekmovalci v sklopu testnega dela preizkusi- jo še v izvajanju a vista na ritmičnem in melodičnem področju. Pripravljene instruktivne vaje so napisane v osnovnih taktov- skih načinih (dvo-, tričetrtinski takt) in sestavljenem taktov- skem načinu (4/4). Oblikovane so v 4-, 6- ali 8-taktne perio- de – odvisno od taktovskega načina. Vse vaje so oblikovno in muzikalno zaokrožene celote. Z ritmičnimi vajami preverjamo spretnost enakomernega rit- mičnega izvajanja in sposobnost ohranjanja enakomernega tempa. Tako v njih vključujemo dobo, prvo in drugo podde- litev, punktirane notne vrednosti, ritmične posebnosti (triole, sinkope) in pavze. Slika 5: Primeri ritmiˇ cnih vaj a vista za 1. in 2. kategorijo Razvoj obvladovanja glasbenega jezika 29 Raziskave Pri ritmični vaji se pojavi veliko napak, zato jo začne izvajati še enkrat. T empo izvajanja je zelo neenakomeren (pohitevan- ja in zaostajanja). – 1 točka: Pri izvedbi melodične vaje se napake nizajo, into- nacija je brez vsake orientacije, zavest o tonalnem centru in tonaliteti ni razvidna. Pri ritmični vaji se napake neprestano pojavljajo, pri izvedbi ni zaznati občutka mere in urejenosti tempa. Priprava na izvajanje a vista Udeleženec naključno izbere list z zapisano ritmično in me- lodično vajo. Vrstni red izvajanja je poljuben. Udeleženec ima čas, da se pripravi na izvajanje. Pri ritmični vaji ga usmerimo, naj pregleda taktovski način in ritmične vsebine, ki se pojavlja- jo v njem. Nato si izmeri ali odtaktira 1–2 takta in izvaja rit- mično vajo ob sočasni meri. V času izvajanja udeleženec vajo – 5 točk: Melodično vajo izvaja intonančno in ritmično natanč- no brez napak. Ritmično vajo izvaja v ustreznem tempu, vse ritmične vsebi- ne so izvedene brez napak. – 4 točke: Pri melodični vaji je intonacija mestoma nestabilna, tempo je urejen in ritmične vsebine ustrezno izvedene. Izvedba ritmične vaje je mestoma napačna (neustrezna izvedba posameznih tonskih trajanj in pavz), mestoma se spremeni tudi tempo izvedbe. – 3 točke: Pri melodični vaji je intonacija večkrat nestabilna, zaradi česar pride do ponovnega izvajanja vaje. Tempo niha, tudi ritem ni brezhibno izveden. Izvedba ritmične vaje vsebuje več napak, tempo izvedbe se spreminja. – 2 točki: Pri melodični vaji so razvidne večje težave z intonaci- jo, razvidne so težave z ohranjanjem/zaznavanjem tonalnega centra. Slika 6: Primeri melodiˇ cnih vaj a vista za 1. in 2. kategorijo 30 torju, katere posameznik samostojno ozvoči (brez pevskega ali klavirskega podvajanja nakazanih tonov). Že med upevanjem naj učitelj vodi učenca v petje osnovnega tona in toničnega kvintakorda tonalitete in njunega slušnega pomnjenja v obliki notranjih glasbenih predstav. Med upevanjem naj učitelj vklju- či tiste elemente iz melodične vaje, ki so intonančno zahtevnej- ši – veliki intervalni skoki, obrnitve trizvokov, vodilni ton, to- nalni odnos T-D ipd. V fazi samostojnega izvajanja melodične vaje naj učitelj prisluhne posameznikovemu izvajanju in naj ga ob nastalih težavah usmerja v njihovo samostojno razreševa- nje. Ko posameznik intonančno zgreši posamezni ton ali več, naj ga učitelj usmerja v zavestno iskanje osnovnega tona tona- litete (tonični kvintakord), ki je lahko opora in izhodišče za intonančno pravilno petje zgrešenih tonov v melodični vaji. V fazi pomoči naj učitelj ne pomaga s svojim petjem ali igranjem na inštrument. T ovrstni napotki vplivajo na razvoj sposobnosti a vista izvajanja in lastnih učnih strategij v obliki samopomoči, ki bodo v pomoč posamezniku tudi v času tekmovanja Glasbe- ne olimpijade. Sklep Izbor gradiv za a vista izvajanje lahko izhaja tudi iz učbeniških gradiv za predmetni področji Nauk o glasbi in Solfeggio. V slo- venskem okolju je izšlo in je v obtoku kar nekaj učbeniških gra- div za omenjeni področji. Avtorji teh gradiv skladno z lastnimi koncepti in izhodišči spodbujajo glasbeni razvoj učencev na ritmičnem in melodičnem področju. Ritmične in melodične vaje postopno in sistematično vključujejo in vodijo razvoj na področju obvladovanja glasbenega jezika od enostavnejših do zahtevnejših vsebin. Nekateri avtorji učbeniških gradiv vklju- čujejo tudi poglavja, ki ločeno spodbujajo in vodijo razvoj iz- vajanja a vista. Ker posameznik v sleherni glasbeni uri v glas- beni šoli izvajanja glasbene vaje a vista – pri tem je pomembno učiteljevo ustrezno vodenje – avtorji učbeniških gradiv redkeje vključujejo poglavja, s katerimi bi ločeno spodbujali in vodili razvoj izvajanja a vista. V pravilniku, ki je objavljen na spletni strani Glasbene mladine Slovenije, je zapisano, da se udeleženci tekmovanja lahko vzpo- redno šolajo tudi v osnovnih glasbenih šolah ali se kako druga- če, na neformalen način, izvenšolsko glasbeno izobražujejo. Ne smejo pa se šolati na glasbenih konservatorijih ali biti vpisani v programe glasbenih smeri umetniških gimnazij. Glasbena olimpijada z vključitvijo izvajanja a vista vzpostavlja možnost medinstitucionalnih povezav v posameznem kraju. To pome- ni, da se lahko osnovnošolski učitelj poveže z učiteljem sku- pinskega pouka v glasbeni šoli in si dodelita naloge v povezavi s pripravami posameznikov na tekmovanje. Cilj tekmovanja Glasbene olimpijade je vrednotiti glasbene sposobnosti, spret- nosti in znanja posameznika in ne njegovega mentorja ali ustanove, kjer je te pridobil. Tako so ovrednotene sposobnosti, spretnosti in znanja posameznega individuuma neodvisno od izvede samostojno. Način izvajanja je poljuben: ritmični zlog »Ta« ali izbrani nevtralni zlog. Če se zmoti in če to sam opazi ali pa tudi ne, ga povabimo, da vajo v celoti ponovi ali pa le posamezne odseke. Pri melodični vaji si udeleženec najprej ogleda vajo. Usmerimo ga, da preveri taktovski način in tonaliteto. Pred izvedbo mu podamo izhodiščni ton. V ajo odpoje ob sočasni meri. Način iz- vajanja je poljuben: tonska abeceda, solmizacijski zlogi, izbrani nevtralni zlog. Če se zmoti in če to sam opazi ali pa tudi ne, ga povabimo, da vajo v celoti ponovi ali pa le posamezne odseke. Nekateri nasveti za pripravo na testni del Izvajanje a vista kot razvojnoprocesni cilj ni vključen v učne načrte splošnega šolstva. Cilji te sposobnosti so vključeni v na- črtovanje predmetnih področij Nauk o glasbi, Solfeggio in in- štrumentalni pouk v glasbenem šolstvu. Zato bomo v tem delu namenili pozornost učiteljevi pripravi na področju izvajanja a vista. Razvoj sposobnosti izvajanja a vista poteka v daljšem časov- nem obdobju in potrebuje ustrezno učiteljevo vodenje. Učitelj naj predvsem izbira ali samostojno oblikuje ustrezne vaje glede na glasbeno razvojno stopnjo posameznika in jih sistematično vključuje in obravnava tako, da postopno gradi in razvija glas- bene sposobnosti učencev na ritmičnem in melodičnem pod- ročju. V fazi obravnave samostojno oblikovanih ali izbranih vaj naj učitelj vodi posameznika tako, da vaje solfeggirajo in ne imitirajo. Z ustreznim izborom ritmičnih in melodičnih vaj, sistematičnim vključevanjem teh v učni proces in z ustreznimi postopki dela je omogočen postopen razvoj funkcionalne glas- bene pismenosti. Izbrane ali samostojno oblikovane vaje naj bodo logične in muzikalno zaokrožene celote. Z njimi postopno vodite posa- meznika od enostavnejših k težjim vsebinam skladno z zmož- nostmi posameznika. Če ima posameznik težave na področju obvladovanja sinkope, svetujemo, da v vajo vključite le sinkope v povezavi z občutenjem dobe, prve in druge poddelitve. Ko je ritmična posebnost sinkopa usvojena v posameznikovem glasbenem spominu, vajo popestrimo tako, da dodamo poleg sinkop in prej naštetih ritmičnih vsebin še en nov ritmični ele- ment (npr. triola). Med ritmičnimi vajami naj bo učitelj pozo- ren tudi na enakomerne izvedbe, ki bodo skladne z izbranim tempom. Na melodičnem področju naj učitelj posameznika usmerja v razvoj občutka tonalnega centra in zavesti o tonaliteti – posa- meznik se zna orientirati znotraj tonalitete. Pred pevsko izved- bo melodične vaje naj se posameznik upoje v izbrani tonaliteti. Na tabli naj bo zapisana tonaliteta kot modulator – posameznik naj jo sprva samostojno zapoje v smeri navzgor in navzdol, nato naj učitelj nakazuje posamezne tonske višine v modula- Razvoj obvladovanja glasbenega jezika 31 Raziskave slovenska glasbena olimpijada postala primerljiva z mednarod- no glasbeno olimpijado. Upoštevanje mednarodnih kriterijev v času slovenskega tekmovanja je kandidatom omogočilo laž- je prehajanje in izkazovanje celostne glasbene nadarjenosti na mednarodni ravni. Peta slovenska glasbena olimpijada, ki poteka vsako leto, je bila 5. in 6. marca 2016 v Ljubljani. Zlatonagrajenci so se lahko po- merili s kandidati v mednarodnem prostoru, saj poteka med- narodna glasbena olimpijada bienalno. 3. mednarodna glasbe- na olimpijada je potekala konec meseca aprila 2016 v Klaipèdi (Litva). inštitucij, kjer se izobražuje. Znanje je individualna intelektual- na vrednota in lastnina. V letu 2016 je peta slovenska glasbena olimpijada doživela ne- katere spremembe na področju izvajanja a vista. Zahtevnost ritmičnih in melodičnih vaj je nekoliko višja v primerjavi s preteklimi leti. Zviševanje vsebinske zahtevnosti vaj izhaja iz dejstva, da so kandidati v preteklih letih izkazovali sorazmerno dobro razvite sposobnosti, spretnosti in znanja na tem področ- ju. Na drugi strani izstopa potreba po zviševanju zahtevnosti na področju izvajanja a vista, ki je skladna z zahtevami med- narodne glasbene olimpijade. S posodobitvijo tega področja je Viri in literatura 1. Gordon, E. E. (2000). Rhythm. Contrasting the Impli- cations of Audiation and Notation. Chicago: GIA Pub- lications. 2. Jezik. http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_ testa&expression=jezik&hs=1 (20. 1. 2016). 3. Labinowicz, E. (1989). Izvirni Piaget. Ljubljana: Držav- na založba Slovenije. 4. Michels, U. (2002). Glasbeni atlas. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 5. Mills, J., McPherson G. E. (2006). Musical Literacy. V:McPherson, G. (ur): The Child as Musician. A Han- dbook of Musical Development. New York: Oxford University Press, str. 155–173. 6. Motte-Haber, H. de la (1990). Psihologija glasbe. Ljub- ljana: Državna založba Slovenije. 7. Oblak, B. (2002). Moja glasba 4. Učbenik in priročnik za 4. razred devetletne osnovne šole. Trzin: Izolit. 8. Peta slovenska glasbena olimpijada. http://www.glas- benamladina.si/?p=2554 (20. 1. 2016). 9. Sicherl-Kafol, B. (1999). Glasbena vzgoja v celostnem vzgojno izobraževalnem procesu na začetni stopnji osnovne šole. Doktorska disertacija. Ljubljana: Peda- goška fakulteta. 10. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Jezik. http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa& expression=jezik&hs=1 (25. 1. 2016). 11. Sloboda, J. (1985). The musical Mind: The Cognitive Psyhology of Music. Oxford: Oxford University. 12. Učni načrt. Glasba. Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo (2008). http://www.mss. gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/ss/ programi/2008/Gimnazije/UN_GLASBA_gimn.pdf (21. 1. 2016). 13. Učni načrt za nauk o glasbi (2003). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs. gov.si/pageuploads/podrocje/glasba/pdf/nauk_o_glas- bi321-340.pdf (22. 1. 2016). 14. UČNI načrt. Program osnovna šola. Glasbena vzgoja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo (2011). http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs. gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/ UN_glasbena_vzgoja.pdf (20. 1. 2016). 15. Udtaisuk v Sight reading. www.en.wikipedia.org/wiki/ sight_reading, (01. 12. 2015).