94» itevilk*» ednina lisfu: — ;C«io le-io -, . K 12*— ffM leta ... » ■^strt leta , , * 3‘— Àa&eérso. . , 1*20 •ìftea) Avstrije : -«—> -#3o leto . . „ 15*— -*Sta»snt«Kxae àmvitke — fM vrtnarjev. WmBMwmTSMM Številka wfeßM® My. UfeSi Maribor, dne 25. novembra 1918» ^■U. 43 Letnik X, Inserat! ali oznanil se računajo po 18 t od 6 redne pefitvrstet večkratnih oznanilih popust «Strata« izhaja v deljek in petek Rokopisi se ne %&tósiiitv© in opravnifitvo : Maribor äf^psälsa alfe«» a. - Tet®i®n fit. *113. j Neo^^ list za slovensko ljudstvo. I * uredniživom se more g vsak dan sd 11.-18. ure d Spielfeld zasedle jugoslovanske čete. Ob sklepu uredništva nam poročajo, da so jugoslovanske čete danes zjutraj zasedle Spielfeld. Zelen© » bela garda rmorožena. Maribor, dne 23. nov. Danes je bila zeleno-bela garda mesta Maribor, imenovana „ Seliutzwehr “, razorožena. To delo so opravili naši vrli jugoslovanski junaki s tako preciznostjo in tako spretno, da se Nemci niti mnogo braniti niso mogli. Samo v „Mellingbofu“ so se zeleno-beli nekoliko upirali. Ranjena sta samo dva Nemca, V mestu je popolen mir. Naše vojaštvo je zasedlo dravsko vojašnico ter zastrašilo vse urade, med temi tudi magistrat. Delavstvo je mirno. Naznanilo je poklonilno deputacijo k generalu Maistru. Po ulicah je veselo razpoloženje. Glasijo se slovenske, hrvatske, srbske in češke pesmi. Hvala bratom Srbom, Hrvatom in Čehom za sodelovanje pri velikem delu! General Maister Meščani in delavci! Mestno »Schutzwebr« sem radi njenega nepo-stavnega in občenevarnega početja razpustil ; njeno razoroženje je v teku. Meščani in delavci! »Scb utzwehr« mesta Maribor je obstojala ve činoma žal iz Inkih c-lemontov, da nisem zamogel več zaupati tej naredbi Vašega blaga in življenja, Na straži stoječi udje mestne »Schutzwehr« so sami plenili, ropali, streljali r.a ljudi in so tako tv o rili ae več »Schutswehr«, temveč deloma drhal, ki se je moramo bati. Od udov mestne »Schutzwehr« storjene zločine bom objavil v listu »Marburger Zeitung « Na to veliko in nevarno napako sem opetovano opozoril zastopnike mestne občine, toda naletel sena pii tem vselej le na globa ušesa. Razen tega sem danes izvedel iz zanesljivega vira, da mestna »Schutzwehr« proti dcgovo rom in v rušenja vsake vojaške podrejenosti namerava napasti moje čete in vzeti uplivne jugoslovanske osebe za talce. Zato sem to ukrenil in zapovem: Državno orožje vsake vrste, municijo, opravo in monture morajo pripadniki mestne »Schutzwehr« do 12. ure opoldne oddati in sicer ti, ki so na severnem bregu Drave, v domobranski vojašnici, oni na južnem brega Drave v topničarski vojašnici. Udom mestne »Schutzwehr« izpostavljene legitimacije nimajo nobene veljave več. Pripadniki bivše »Schutzwebr« so po oddaji navedenih predmetov prosti in se morejo v Maribora posvetiti svojemu civilnemu poklica, če se pokorijo mojim naredbam in so rojeni Mariborž&ni. Udje mestne »Schutzwehr«, ki niso Mari bo» žani, morajo še danes pred mrakom zapustiti mesto. Jugoslovani, ki niso Mariboržani, a so pripa dali mestni »Schutzwehr«, se morajo do 12. ure opoldne zglasiti v domobranski vojašnici, da dobijo izkaznice. Z udi bivše »Schutzwebr«, ki se je danes dal nabiti po Mariboru naslednji oklic: temu povelja ne pokorijo brezpogojno, se bo postopajo kot z oporniki. Vrfeutega morajo vsi prebivalci mesta Maribor državno orožje in municijo oddati, na južnem bregu Drave v topničarski vojašnici, na severnem bregu Drave v domobranski vojašnici. 01 12. ure opoldne naprej bodo hodile živahno obhodne straže (patrole) ter od sumljivih zahtevale, da se izkažejo. Pri strankah in v hišah, v katerih se, kakor se domneva, hrani orožje in municija, bom odredil hišne preiskave. Tega pa nisem ukrenil zoper Vas in ne zoper mesto Maribor, marveč storim ie to,..kar sem pri nastopu svoje službe obljubil: skrbeti za nrr in red za varnost Vašega življenja in blaga, in hočem ter bom držal svojo obljubo. Politična uredba mesta Maribor se s tem ne dotakne na noben način, mestni upravitelji ostanejo na svojem mestu. Danes ob 12. uri opoldne naprej smejo nositi vojaško uniformo samo moje čete, osebe vodstva vojaškega transporta, osebe sanitete; osebe teh zadnjih dveh skupin morajo imeti izkaznice. Meščani in delavci! Ne bojte se in imejte mirno kri! Moje čete so danes tako močne, da mi je ishko brez drage pomoči vzdržati red. Po moči bom skušal Vaš trdi položaj v zadnjih tre: utkih sedanjega težkega časa zboljšati. Dokler mojim naredbam ne nasprotujete, st® pod mojim osebnim varstvom, in bom vsako Vam prizadeto krivico najostreje kaznoval. Naspi ot-no pa Vas svarim pred vsako nepremišljenostjo, da se zabrani razglasitev prekega soda. Jaz in ■ moji častniki smo odločni in močni dovolj, z na-3 širni vrlimi četami zadušiti vsak opor, če je po I trebno, z najostrejšo silo. Maribor, dne 23, novembra 1918. General Maister, vojaški poveljnik in od slovenskega Narodnega sveta in od mariborske mestne občine pooblaščeni poveljnik vseh brambnih čet v Maribora. Pj?azxiik ©to-mejiaih Slo«* wm$QGV v Št Uju se je včeraj obnesel nadvse sijajno. Udeležilo se je manifestacije kljub mrzlemu vremenu nad 3000 oseb. Zastopane so bile vse oh mejne občine V velikem številu (nad 40) so prišli Slovenci iz Spielfelds. Iz Maribora je vozil na Slavnost poseben vlak. Mariborske goste je na ko lodvoru pozdravilo odposlanstvo krajevnega NS,, gg. Frajham in Geršak. Odgovoril je poverjenik dr. Verstovšek. — Z godbo in jezdeci na čelu smo odkorakali proti vasi. St, lij je bil ves v za stavah Nemški napisi so izginili skoro vsi. Celo nemška šola ga je odstranila. Vas sama je bila vsa v cvetju in trobojnih barvah. Po zahvalni pesmi je v cerkvi zadonela veličastno naša himna »Lepa naša domovina«. Triiisočglava množica v cerkvi in zunaj cerkve se je zedinila v en sam velik pevski zbor. To je bil nepopisno veličasten prizor. Po službi božji se je razvil velik sprevod. Po državni cesti smo korakali v smeri iz Spiel-felda mirno nemške šole in Südmarkhofa pred Slovenski dom. Na čelu sprevoda so korakali jezdeci, nato otroci z zastavami, nato godba, pevski zbori, moški, katerih je bilo gotovo 1500, Narodni svet s poverjenikom dr. Verstovškom in zastopniki jugoslovanskega častniškega zbora, nato pa ženstvo. Zborovali smo na prostem. Slavnost je otvoril domači župnik g. Vračko. Pozdravil je zbrano ljudsko jj množico in zastopnike raznih korporacij. Pcvdarjal jj je: Ruki Port Artur je padel, a slovenski Port \ Artur še stoji in bo stal na veks! Med njegovim » pozdravnim govorom so se pripeljali z avtomobilom 4 srbski častniki, katere so manifestanti viharno pozdravljali. Nato so govorili: srbski nadporočnik, poverjenik dr. Verstovšek, dr. Medved, dr. Ravnik in župan Thaler. Radi pomanjkanja prostora nam je nemogoče danes vsaj kratko opisati jedro teh navdušenih in z velikanskimi ovacijami sprejetih govorov. Omenjamo samo za št. Ilj velevažno izjavo poverjenika dr. Verstovška, da bo Narodna vlada kmalu odredila, da se Siidmgrkini in Heim-štatovi naseljenci, ki bi bili radi s silo napravili nemški koridor od Spielfdda do Maribora, zakonito razlastijo. Ta posestva morajo priti v roke Slovencem. Tej izjavi je sledilo več minut trajajoče navdušeno vskiikanje in ploskanje. Vsa slavnost se je izvršila v redu in miru. Sudmarkovci so grozili, a so se korajžno skrili v svoje brloge, Ta praznik nam ostane za vedno v neizbrisnem spominu Dosti Je! «ir Zagrebške »Male novine« priobčujejo pod gornjim naslovom članek, ki se nam vidi važen dovolj, da ponatisnemo iz ßj0f»a glavne misli, ker velja, odkrito povedano, v marsikaterem oziru tudi za nas: Mesto, da v dnevih velikega vstajenja prožimo drug dragemu roke in se ujedinimo za daljne borbe, ne — mi ne občutimo veselja, ampak bes in v tem histeričnem beau plujemo drug dragemu v lice. Ali je to veselje vstajenja, da se vračamo nazaj v svoje grobove in vlačimo iz njih vso gnilobo in smrad? Ali je to ozdravljenje, da iščemo stare gnojne in kužne cape, ki smo jih nosili nekdaj ter jih molimo drag drugemu pod nos? Grešili smo vsi, ker smo morali grešiti, in samo oni, ki je brez greha, naj vzdigne prvi kamen. A oni, ki so ostali povsem čisti in neoma-deževaai — so v grobovih. To so naši mučeniki, ki so dali življenje za svoje prepričanje, Mi, ki smo ostali živi, smo napravili kompromis že samo s tem, ker smo ostali živi. Nekateri so prestali velike skušnje, dragim so bile prizanesene. Ali morejo zato, ker so se spretno izognili tem skušnjam, da so se ponesli dostojnejše ? Kdor ni bU sam heroj, nima pravice, da bi zahteval herojstva od drugih. A naši heroji se nahajajo pod zemljo. Kdo sate očitati svoje osebno trpljenje iz časa, ko je bilo sa stotisoče ljudi obsojenih na smrt? Ve» narod je bil kot sužeaj pripet na mučilnico, celemu narodu so pljuvali v obraz, a nedostojno je bilo za njega samo, da se ni mggel braniti. Peter je potegnil meč, da oslobodi Kristusa, junaki st» prišli, da rešijo mučene sužnje. Znamo, da je bilo zločincev in rabeljskih pomočnikov, a U dobijo svoje plačilo, ker narodni pravici se se izogae nihče. Oni pa, ki so grešili proti volji, to je bila velika večina, m j se sedaj operejo od greha ter prekrižajo s svetim narodnim duhom. Ker, ne gre se zato, kakšen je kdo bil dosedaj, ampak zato, kakšen ico zaaaprej. Vredni pa postanemo šele s tekmovanjem in žrtvovanjem za dovršenje velikega narodnega dela. Danes je vsakomur dana svoboda in možnost, da dela za narod., Ni treba nič več tajiti in skrivati. Izgovorov in opravičevanj danes ni. Ali srbski junaki, ki so štiri leta krvaveli in trpeli v raznih ojetniških taborih, danes razpravljajo ? Ali ne hite mimo svojih domov in družin, da ne krenejo niti z glavo ter hite tja, kje? treba še izgraditi že dogotovljeno poslopje ? Medtem pa, ko bodijo srbski vojaki tja, kamor bi bila naša dolžnost, da gremo mi, napol njnjemo stolpe svojih časopisov s praznimi prepiri ter tratimo čas in od samega brezdelja najdemo danes brezpotrebni povod za prepire, nasedivši tako onim, ki skušajo z? nesti prepir v naše vrste. Nepoboljšljivi. »Grazer Tagblatt« od minulega petka priobčuje iz Trsta dopis, v katerem se čudno meša resnica z izmišljotino. Ne zanima nas, kako nemški listi informirajo svoje čitatelje o razmerah v po I talijanih zasedenih krajih, toda potrebno se nam zdi, da primerno zavrnemo sledeči odstavek: *Po: kazalo se je, da Jugoslovani za lastno državo, ki je prišla njim samim prehitro, še niso zreli. Hoteli so, da bodo takoj in na vse strani samostojni, kar se jim je mnogokje in to posebno pri železnici, popolnoma ponesrečilo. Morali so zato proti svoji volji prositi nemške uradnike, naj ostanejo v službi. Prvi dan odrejen slovenski službeni jezik se je moral preklicti in za prehodni čas zopet n-vesti nemški službeni. Posebno manjka Slovencem popolnoma železniških tehnikov in v kolikor niso mogli uloviti par Čeških inženirjev, morajo tudi tu pomagati Nemci. To so morali Slovenci privoliti, da ne bi doživeli pred celim svetom fiasko.« »Grazer Tagblatt« zahteva konečno, da se nemški uslužbenci takoj odtegnejo iz slovenskega ozemlja. Ako nastanejo vsled tega za Slovence zadrege, to Nemcev ne sme brigati. Tem strupenim izvajanjem nemškega lista pa imamo pripomniti sledeče: Ako nimamo povsod na razpolago svojih ljudi, da bi zasedli vsa mesta, ki so jih dosedaj zavzemali Nemci, je razlog v tem, da so naše ljudi raztepli na vse strani in tu pre teče seveda precej časa, predno se zberejo vsi ti raztreseni člani v domovini. Ako pa vzlic temu še nimamo dovolj ljudi, da bi takoj zasedli vsa mesta, ki bodo izpraznjena vsled nemških uslužbencev; ako se je nem3ke železničarje prosilo, naj o-stanejo na svojih mestih, dokler se ne spravi domov armade iz bojišč, je bilo to ravnotako v nemškem, kakor jugoslovanskem interesu. Se večjo korist pa so imeli Nemci, nego mi. Saj so bili Nemci za svoje delo dobro plačani. Kako zavija »G. T«, se razvidi tudi iz trditve, da je zopet preklicana naredba glede slovenskega uradnega jezika. To je navadna tevtonska la*. Poverjenik za promet je odredil, da ima biti uradni jezik pri železnicah slovenski, a v jezikovno mešanih krajih naj sb za enkrat potrpi. To slednje seveda * ozirom na nemške uradnike in uslužbence. Kakor povsodi pa hočejo Nemci tudi tu postaviti resnico na glavo. Naravnost smešen pa je poziv, naj nemški u radniki takoj zapuste slovensko ozemlje in graški tevton si še celo domišljuje, da nam store s tem nekaj hudega. Nasprotno! Mi poživljamo vse one nemške železniške in druge nemške uradnike, ki se ne počutijo med nami srečne, naj čimprej gredo Ija, kamor jih vleče srce. Ml si že uredimo svojo državo sami, brez njih iu njim želimo: Sre Čno pot! Politične vesti« Bodimo mirni, ne izzivajmo! Nevarnost za Maribor je odstranjena. Bodimo mirni. Ne zzivajmo z nepotrebnimi besedami nemške meščane in delavce. Mir in red je sedaj prvo! Vsi Mariborčani znajo slovenski ! Minulo soboto so naši jugoslovanski vojaki vršili po mariborskih hišah preiskave po orožju. Naši fantje so se pri tem zelo čudili, da so naenkrat povsodi znali slovenski! Imajo pa posebne talente naši Mariborčani! Pripomnimo, da se je našlo po preiskanih hišah, mnogo orožja in celo ročnih granat. Kazen božja. Znano je, da je »Marfcurger Zeitung« vlila na Srbe cele golide smradu. Sedaj jo je doletela zaslužena kazen: Njene prostore in tiskarno stražijo — srbski vojaki! Nepoboljšljiva je „Marburger Zeitung.“ Ne more in ne more prenehati s svojim hujskanjem. Dne 21. t. m. priobčuje to hujskajoče glasilo faliranih mariborskih vsenerocev članek, v katerem na prav nesramen način hujska in laže, kako veliko razburjenje vlada v Ljubljani radi prodiranja Lahov po našem ozemlju. Da mi na nasilstva, ki jih u-ganjajo Italijani na našem ljudstvu na Goriškem, v Trstu, Istri iu Dalmaciji, ne smemo molčati, je umevno, a da bt mi bili radi tega razburjeni, vedo pač le v »M. 3.« Sicer pa nas pusti vse to popolnoma hladno, ker vemo, da bodo Italijani šli še mnogo hitreje nazaj, nego gredo naprej. Zanimivo je pa, da hoče izjavo NS, da se hoče Slovence »odtrgati od države, ki ji pripadajo po lastni volji in čustvih«, uporabiti tudi na nemčurska mesta Maribor, Celje in Ptuj, ki pripadajo po svojem mišljenju in čustvovanju k Nemški Avstriji. Nemško trobilo pač ne bo nikdar razumelo, da je dva več kct eden in da se morajo narodne manjšine, ki so v zaključenih ozemljih tujega naroda, ukloniti večini in ne narobe. Strah pred slovenščino. Ko je v soboto general Maister dal po mestnih voglih prilepiti lepake, da je mestna garda razpuščena, v slovenskem in nemškem jeziku, je bilo mestnim mogotcem slovensko besedilo najbolj napoti. V nedeljo so čez slovenski oklic že prilepili drugi nemški lepak, da bi slovenski okoličani ne videli v mestu slovenskega lepaka. Vse nič ne bo pomagalo. Slovenci hočemo gospodariti na lastnih tleh. Dre žrtvi. Nadporočnik Gugel od zeleno-belih se je branil razoroženja. Dobil je strel. Leži ranjen v bolnišnici. Sin stolarja Lierzerja se je tudi branil razoroženja in je ranjen. Shoda v Kamnici in v Selnici ob Dravi sta se vršila ob izvanredno velikem obisku. Prof. Voglar in dr. Koderman sta v poljudnih govorih ljudem pojasnila svetovni politični položaj, govorila o me jsh jugoslovanske države in o potrebi, da je treba to mlado državo podpirati s tem, da stojijo naši vojaki na straži proti oholemu Nemcu in skrbe doma za reci in mir, domačim pa skrbe za prehrano svojih vojakov in domačega delavstva. Čez mejo pa itak ne gre nobeno zrno. Shodi. Prihodnjo nedeljo, dne 1. decembra se bo vršilo zopet več shodov. Na Muli ob koroški železnici govorita člana NS dr. Koderman in nadučitelj Hren, pri Mariji Snežni urednik Žebot. Druge shode naznanimo v Slov. Gosp. Angleži na poti skozi Maribor. V soboto dne 23. nov., ob desetih predpoldne, je prispela iz Dana ja v Maribor družba angležkih častnikov in civilnih gospodov, ki so bili internirani v raznih krajih bivše Avstrije. Gospode je pozdravil na kolodvoru odposlanstvo NS v Mariboru. Gospodje, ki so bili jako dobro poučeni o naših razmerah, so se odpeljali ob 1/3i2. uri proti jugu. Na njih željo se jim je izročila slovenska trobojnica, ki so jo razobesili v vlaku. V Spielfeld» je v četrtek popoldne napadla nemška kolodvorska straža naše fante iz ljutomerskega okraja, ki so se peljali v Maribor, da bi se javili k vojakom. Prepovedala jim je slovensko petje in ker se naši fantje niso pokorili temu neutemeljenemu ukazu, jih je straža dejansko napadla s puškinimi kopiti in bajoneti. Da straža ni streljala, se je zahvaliti samo pomirjajočemu posredovanju nekaterih gospodov. Ako bi slovenski fantje bili oboroženi, bi se spielfeldski nemški straži zaradi njenega izzivajočega nastopa slabo godilo. Jugoslovanske Čete zasedle Borovlje in Spodnji Dravograd Dne 21. novembia so jugoslovanske čete zasedle Borovlje in Spodnji Dravograd. Do nediirov ni prišlo. - Srbi v atrigovi. V Štrigovo, dve uri od Ljutomera v Medmurju je prišel oddelek srbski čet, ki skrbi za red In mir. Velikost čelke-slovaške ljndovlade. Češko slovaška ljudovlada bo obsegala Češko, Moravsko, Šle-zijo in 18 slovaških komitatov na Ogrskem, to je približno ena četrtina Ogrske. Površina nove češko slovaške ljudovlade bo znašalo 142.000 štirijaš-kih km in bo štela 14 milijonov prebivalcev. — Vrednost državnih posestev znaša pol milijarde K, ki so sedaj last nove države. Italijani zasedli Solnograd, V Solnograd je dne 22 nov. došlo nekaj italijanskih častnikov, da naznanijo sola rgraškemu mestnemu svetu, da bodo Italijani zasedli mesto Solnograd. Ententin ultimat Rusiji. Ententa bo te dni odposlala ultimat boljševiški vladi v Moskvi, v kate rem bo zahtevala odstop sedanje boljševiške vlade na Ruskem, Nemci izpraznili zasedeno ozemlje. Nemške čete so že izpraznile zasedeno ozemlje Belgije in Francije. Belgijski kralj se že nahaja v glavnem mestu Bruselj. Nemške Čete so Že tudi večinoma izpraznile Alzacijo in Loreno. Le v Loreni se še nahaja nekaj nemških čet. Iščejo se posnemovalci. Nadvojvoda Jožef, bivši feldmaršal avstro-ogrske armade, ki je prisegel na novo ogrsko ustavo, odložil naslov nadvojvode ter si nadejal naslov Jožef habsburško - lotarinški, je dat ogrski ljudovladi velik del svojih obširnih posestev na razpolago z namenom, da se na njih naselijo voj ai invalidi. Posnemanja vredno za take, ki bi od svojih preobširnih veleposestev lahko ntrpeli košček zemlje in jo podarili v prid vojnim invalidom! Vse odstavljene vladarje na en otok. ¥ nekaterih nemških listih se glede bodoče usode premnogih odstavljenih vladarjev in njih svojcev nasvetuje sledeče: Mnogobrojni odstavljeni vladarji in mih svojci in teh je na stotine, so sedaj brez vsakega posla in dela. Ker so bili dosedaj vajeni neomejeno vladali nad drugimi, se bodo v novi položaj le prav težko oživeli ter bodo stalna nevarnost novim vladam, kajti imeli bodo prostega časa več kakor v izobilju. Umestno bi torej bilo, da bi se vse te odstavljene kronane glave in njih svcjc« poslalo na kak otok, kjer bi lahko mirno živeli, si iz svoje sredi a e izvolili morebiti še celo kakega »cesarja«, se radovali in obhajali med sebo ženit-nine, a glavno bi bilo doseženo, odstranjena bi bila vsaka nevarnost za nove demokratske države. Splošno razoreženje. Ameriškemu senatu je bil predložen predlog predsednika Wils ona na evropske države radi splošnega razoroženja. Po le tem predloga naj bi se vojna sila evropskih držav toliko na morju kakor na suhem znižala a a 25% sedanjega mirovnega stanja. Pred sklepom miru. Ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Lansing je izjavil minuli pondeljek v kongresa, da so zavezniki pripravljeni skleniti z Nemčijo začasen mir. Stalen mir pa bodo sklenili še le, ko bodo razmere v Nemčiji popolnoma u-rejeoe. Ententa priznala jugoslovansko državo. Trst, 21. novembra. »Osservatore Triestino«, uradni list italijanske vlade, je objavil v svoji predvčerajšnji številki (št. 305 z dne 19. nov.) nastopno: Eatenta je priznala jugoslovansko državo, njeno mornarico, njeno vojsko in njeno zastavo. Wilson dosegel vse svoje cilje. Wilson pravi, da je Amerika dosegle vse svoje cilje, zaradi katerih je šla v svetovno vojno. Naloga Amerike je sedaj, da pomaga Evropi v obilni meri z živili 280 ministrov v Avstro-Ogrski. Od leta 1848, odkar ima Avstro Ogrska ustavo, torej v 53 letih, e imela Avstro-Ogrska za vse m 280 ministrov. A vsi ti ministri niso bili v stanu ozdraviti države, ki je začela hirati prav v onem letu, ko je dobila tako pomanjkljivo ustavo in ki je bila več sli manj samo na papirju. 30 milijonov človeških žrtev. Iz Dunaja se poroča, da je po zanesljivih cenitvah zahtevala sedanja svetovna vojna 30 milijonov človeških žrtev, kajti ob svoje življenje je prišlo v tej svetovni vojni okrog 30 milijonov oseb, Število ranjencev je pa trikrat večje. Nočejo jih ! Pradarelska je proglasila svojo neodvisnost in obenem sklenila, da se pridruži Švicarski. Toda Švicarji izjavljajo, da ne marajo povečanja svoje države. Listi pišejo, da je večina švicarskega ljudstva proti vsakemu povečanju države. Ni nam zato — pravijo ti listi — da bi postali srednja ali velika država. Vojna je dokazala, da je ravno v naši mali državi naša moč. Rumnni zasedli Bukovino. Po poročilih iz Dunaja so rumuaske čete že zasedle vso Bukovino, torej tudi rusinske dela te dežele. Stroški svetovne vojne. Finančni svet Združenih držav Severne Amerike je izračunal, da znašajo celokupni stroškiN vseh vojujočih se držav v tej svetovni vojni okrog 200 milijard dolarjev (t dolar je 24 K), Od te svote je pokritih z vojnimi posojili okrog 150 milijard dolarjev. Ven s slovenskimi napisi! Slovenski trgovci in obrtniki! Zganite se! ddstranite nemške napise in nadevajte jih s slovenskimi. Slovenski napisi na dan! Pozivamo naše trgovce iu obrtnike zlasti v Mariboru, da si napravijo slovenske napise. Svoje ljudi moramo takoj spoznati. Kdor ni z nami, ta je proti nam. Prebarvajte tudi. nemike občinske napise! Znamenja našega suženjstva naj izginejo! „Mariborski delavec“ se imenuje nov slovenski list, ki izhaja kot dnevnik v Ribičevi tiskarni v Mariboru. List ima namen odtrgati slovenske delavce od nemških socialnih demokratov. Socialdemokratičen shod v Narodnem domu v Mariboru. Včeraj se je vršil v Narodnem domu v Maribora shod, ki ga je sklicala jugoslovanska so-cialno-demokratičua stranka. Predsedoval je prof, Favaj. Govoril je najprvo dr. Koran iz Ljubljane, ki je razvijal program jugoslovanske socialno demokratične stranke. G. Kopač je istotako razpravljal o nalogah socialno-demokratične stranke v jugosl. državi. Gg, Žebot in dr. Rosina sta g. Ko pača in-terpelirala, kako stališče zavzema jugoslovanska socialna demokracija napram nemški socialni demokraciji v Mariboru. G. Kopač je odgovoril, da jugoslovanska socialnodemokratična stranka ni odgovorna za grehe nemških sodragov v Maribora. Nemški socialni demokrati zahtevajo, da mora Maribor pripasti Nemški Avstriji, doč;m zahteva jugoslovanska socialnodemokratična stranka, da mora Maribor pripasti Jugoslaviji, enako kakor Trst. Na izvajanja g. Kopača je repliciral dr. Rosina. Govorili so tudi g. Jarh kot zastopnik Zveze jugoslov. železničarjev, bivši minister dr. Žolgar, in predsednik Fa vaj Zborovanje ie bilo dobro obiskano in lopatam zelo burno. Proti itali ja nskenm zasedenju naših krajev. N V je vložilo pri državah entente energičen protest proti zasedenju naših krajev od strani Lahov. Intrigami! mm V noči od dne 21. na 22. t. m. so v Zagrebu razkrili za?cto bivših avstro ogrskih oficirjev, ki so hoteli odstraniti NV ter uvesti vojaško diktatù-turo. Določeno je bilo, da se izvrši prevrat dne 25. 1. m. Hoteli so aretirali voditelje NS ter jih storiti neškodljive. V zaroto je zapletenih več višjih in nižjih častnikov, ki so se v zadnjem času odlikovali kot izredno goreči propagatoci republikanske ideje. General Lipovščak, stotnik Valentekovič in več dragih zarotnikov so že pod ključem. V teku je natančna in obširna preiskava, ki pokaže, v koliko je ta zarota v zvezi z italijanskim prodiranjem v naših krajih in madžarskimi izzivanji, odnosno z danajsko kamarilo in z italijansko-mad farskim sporazumom. Ker je preiskava še v teku, «e za sedaj še ne morejo priobčiti nadaljne podrobnosti. Srbski princ Aleksander bo proglašen za regenta? Iz Zagreba javljajo, da bo princ Aleksander imenovan za regenta jugoslovanskih pokrajin. Tà sklep se je stoni v seji NV v soboto. Izvoljen je poseben odbor 28 mož, ki naj izvede podrobnosti. Zastopnik SLS dr. Pogačnik je ogovarjal temu n-krepa in je v imenu svoje stranke priglasil svoj veto. Navzoč je bil tudi francoski general, ki je izjavil velike simpatije Francozov, Angležev in Arne-«kancev do Jugoslovanov. Iz Ljubljane se poroča: Izbral se bo nekak parlament ljudskih zastopnikov, ki bo določil kon-stitnanto, katera bo izbrala monarhijo ali republiko. Sedanje regentstvo je samo začasno. IFraocozi t Zagrebu,f .ÄilJlgggPi 4' Včeraj je prišlo v Zagreb 8000 Francozov, ki se sedaj pomikajo dalje preti severu. JZ® Amerikanci inf Angleži na j Goriškem. m Po Goriškem, oziroma sploh po zasedenem ozemlju je videti mnogo amerikanskih, angleških in francoskih častnikov, kateri se vozijo po vaseh, ter tam poizvedujejo za mišljenje ljudstva. V Mav-hinjah na Krasu so priredili Občinarji dvema ame-rikanskima častnikoma, ki sta se pripeljala v vas z avtomobilom, prisrčen sprejem. Razobesili so povsod jugoslovanske zastave, ljudstvo se je zbralo okoli gostov, ki sta povpraševala o vseh razmerah in g mišljenja ljudstva ter si vse natančno zabeležila. Ljudstvo jima je seveda odkrito in prosto izrazilo svoje mnenje glede Italijanov in izjavilo, da hoče živeti edino pod Jugoslavijo. Pri odhoda jima je poklonilo cvetja in trobojnico in gosta jßta cvetje in trobojnico poljubila, kakor tudi dekle, katero jima je cvetje poklonilo, ter s klicem »Živela Jugoslavija«, odšla. Ententiüe čete zasedejo Dana). Angleško časopisje priobčoje, da namerava ententa zasesti mesto Dunaj, kar se bo zgodilo v najkrajšem Času, Kot vzrok se navaja sklep državnega sveta Nemške Avstrije, da hoče ententa z vsemi sredstvi zabra niti prdrnženje Nemlke Avstriji k Nemčiji. Enten-tine čete, ki bodo zasedle Dnnaj in Budimpešto, so že določene in so že odpotovale. Italijani zasedli Ino mo st. • -v ■ ■ * Iz Dunaja se dne 20. novembra poroča, da to italijanske čete zasedle mesto Inomost. Proti zasedenja j© ugovarjal državni urad sa zunanje zadeve Nemške Avstrije. Razdejanje mesta Reims. Pariški list »Journal« poroča, da je 120.00D prebivalcev broječe mesto Reims, kjer so se kronali nekdanji francoski kralji, popolnoma razdejano. Ostalo ni ničesar, prav ničesar 1 Skozi 700 dni Je padlo na mesto povprečno po 2000 granat na dan, a bili so tudi dnevi, ko je padlo po 20.000 granat. Stroški izstreljenih granat znašajo 200 milijonov frankov, a škoda v me3tu samem 800 milijonov frankov. Skupno znaša torej škoda samo v Reimsu 1 milijardo frankov. Razpad „Velikonemške ljudovlade“. Berolinski listi pišejo, da se nahaja »Velikonsmška republika« v razsula, ker se odcepijo od nje porenski provinci Alzacija in Lorena, ki prideta pod Francijo, južne nemške dežele Bavarska, Badenska in Vir-tenberška, ki bodo tvorile federativno republiko ter končno Poznanjsko, ki bo pripadalo k poljskemu kraljestva, iu naposled se še tudi utegne odcepiti Saksonska. Tedenske novice Škofijski uradni jezik, Slov. Bistrica ima čast, da je prva župnija, ki je razpisana od lavantinske škofije v slovenskem jeziku. Imenovanja. Poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani je imenovalo g. dr. Skaberneta, bivšega m misteri jalnega tajnika, začasno za upravnega gospodarskega poročevalca, dr. Stanko Majcena za koncipista in Našte Velikonjo za praktikanta, nadalje dr. Leopolda Poljanca za višjega šolskega nadzornika in istotako tudi dr. Grafenauerja. Iz politične službe. Bivši vodja mariborskega okrajnega glavarstva, dr. Emil Krammer, je imenovan za vodjo okrajnega glavarstva v Voitsbergu, okrajni nadkomisar v Ljutomeru, dr. pl. Schönbofer, okrajni nadkomisar v Brežicah dr, Neuwirth in bivši vodja ekspoziture v Mozirju, dr. Michl so premeščeni v Gradec; okrajni komisar dr. Wessely v Ploju je imenovan za Bruck ob Mari in okrajni komisar fdr. Schrey v Ptuju je pa premeščen v Lipnico. fig' ;»4’' »Hf i§ Lepo bodočnost imajo bodoči slovenski inženirji, veletrgovci, veleobrtniki itd. Za ta poklic jih pripravlja realka. Prvi razred slovenske realke se ustanovi še v decembra na slovenski gimnaziji v Maribora, ako se oglasi dovolj učencev pri ravnatelju dr. Tominšeku v Mariboru. Vstopijo lahko v ta slovenski razred tudi učenci 1. razreda nemške realke ali vojaške realke v Maribora. Oglasiti se je takoj. fct ! Iz Ptuja. Poziv staršem! Ako se javi zadostno število otrok za sl. par. I. gumn. raz. v Ptuju, se otvori še tekom dec. t. 1. paralelka. NS v Ptuju poziva vsled tega, da se javijo učenci za to slov. par. v tajništva NS v Ptuju (Minoritska hiša nasproti minoritske cerkve.) Sicer pa ostane začasen ustroj ptujske gimnazije nespremenjen in se zavod v teku tega šolskega leta gotovo ne razpusti. Vojaška godba SHS strelskega polka št. 26 rabi godbenike. Javijo naj se v domobranski vojaš niči. Ravnateljstvo za pošte in železnice v Ljubljani. Ravnateljstvo za pošte in železnice za vse slovensko ozemlje se preseli iz Trsta v Ljubljano. Za novega poštnega ravnatelja v Ljubljani je imenovan poštni svetnik dr. Janko Debelak. Srbsko-hrvatsko narečje. NV v Ljubljani, poverjeništvo za uk in bogočastje ustanovi učitelj dee t8čaje za priučite v srbsko hrvatskega narečja. Or ganizacija teh tečajev se poveri gg. prof. dr. Ilešiču, prof, Mazovcu iu prof. Lokovšeku. Poverjenik: dr. Verstovšek. - Odbor bivše podružnice društva avstrijskih živi-nozdravnikov sklicuje ua dau SO. nov., ob 6. uri popoldne, sestanek vseh slovenskih živinozdravni-kov Jugoslavije v hotelu Union (srebrna dvorana), v Ljubljani. Z ozirom na nujno obravnavo stanovskih in službenih zadev, je dolžnost vsakega slov, živiaozdravuika, da se sestanka zanesljivo udeleži in svoje n&jbližje tovariše obvesti. „Plačevanje davšin na Slovenskem Štajerskem*. Finančno deželno ravnateljstvo v Ljubljani je odredilo, da se davščine (direktni davki, pristojbine itd.) na Slovenskem Štajerskem nimajo več plače vati pri poštnih uradih s poštnohranilničnimi položnicami, ampak do preklica v gotovini pri pristojnem davčnem urada. Stranke se poživljajo naj svoje davščine v reda poravnajo in se pri tem točno držijo prižnjoče odredbe. Poroka. V soboto, dne 23. t. m. sta bila v baziliki Matere Milosti v Maribora poročena; g. I Karel Kocmut, računski ofieijal pri intendauci vo-! jaškega poveljstva SHS za Spodnji štajer, in gdč. I učiteljica Olga Serajnik. Poročal je gimn. profesor in vojaški kurat Jan. Ev. Kociper, priči sta bila (častnika 26. strelskega polka, gg, nadporočnik Fr. Luknar in poročnik dr Maks Kovačič. Bilo srečno! Vojaški vpoklici v Jugoslaviji. Iz Ljubljane se dn« 20. novembra poroča, da je oddelek za narodno brambo odredil takojšnjo mobilizacijo črnovojnikov. stoječe armade, aktivnega in rezervnega moštva letnikov 1899, 1898, 1897, 1896 in 1895. Kdor se ne bi odzval temu poziva, bo v smisla vojaških zakonov strogo kaznovan. Manifestacija v Št. Lovrencu nad Mariborom se vrši v nedeljo, dne 1. decembra ob 8. uri popoldne pri Skačeju. Slovenci s Pohorja, pridite! Za dijaško kuhinjo je darova! mladinoljub g. Leopold Petovar v Ivanjkovcih 400 K. V imenu učeče se m’adine. Bog plati! Menjalnica. Na mariborskem glavnem kolodvoru je vojaško poveljstvo ustanovilo menjalnico za tnj denar. Kje so naši zvonovi? Menda nobena odredba prejšnje avstrijske vlade ni lako globoko ranila srca našega vernega naroda, kakor samo ona, s katero je bilo odrejeno rekviriranje zvonov naših cerkva. Sedaj je pa ugotovljeno, da se nahaja na tisoče naših zvonov v raznih vojaških skladiščih, kjer so bili shranjeni za vojaške namene. Odločno zahtevamo, da dobe naše zvonov oropane cerkve svoje zvonove, kolikor jih je še nepokvarjenih in nerazbitih, zopet vrnjene nazaj! V ormoškem okraja so nekateri preaapetneži, ki so se vrnili od vojakov, prve dal meseca novembra zapeljali ljudi, da so oplenili trafiko Ide Martinc in trgovino Perko in Kveder v Ormoža ter trgovino Golenko pri Sv, Miklavža. Pisali so tudi grozilno pismo lastniku paromlina v Središča in skušali napasti njegov paromlin, kar pa se jim ni posrečilo. Na ta aačia je nad petdeset ljddi prišlo v sodno preiskavo in čaka krivce stroga kazen. Oruig v sanatoriju, Bivši ptujski župan Ornig ni, kakor se nam je pomotoma poročalo, zbežal na svoje posestvo k Sv. Barbari, pač pa se nahaja v zdravilišča ali sanatoriju Lassaitzhobe pri Gradca, da si zdravi svoje izza zadnjih dni vsl8d razburjenja obolele živce. Odvetnik dr. Josip Leskovar sprejme takoj pisarja na stroj in stenografa. Zglasili se je v pisarni Koroška cesta št. 1. V dragonski vojašnici v Maribora se bodo tekoči teden in sicer od l/2%—4 are popoldne oddajali d raž ben im potom erarični konji. Oddaja eraričnih konj proti reverzn se vrši dnevno od 8—11 nre predpoldnem. Dopisi. Maribor. Mestni gospodarski orad odda trgovcem čebulo, katero bo oddajala tvrdka Hinder v Cvetlični ulici, imenovana tvrdka prodaja tndi jabolka in sicer v zabojih, kg po 1 K 60 v, 1 K 30 vin. in mošančke po 1 K 50 vin. V četrtek dne 28. nov. in nadalje bo prodajal mestni gospodarski urad jajca, vložena v apno in sicer komad po 60 vin. Nastavljati se je odveč, ker so zaloge velike, Jajca se bodo prodajate v mestni prodajalni na Stolnem trga. Pobrežje pri Maribora. Včeraj je bil pokopan g. Josip Paki, gostilničar, mesar in posestnik. Bil je naš narodni nasprotaik. N. v m. p.! Šmiklavž pri Hočah. Sv. Miklavža bomo letos radi Marijinega praznika obhajali t. dec., ne 8. dec. Pridite! Gornja Radgona. Preteklo nedeljo, 24. t. m. se je vršilo v Gornji Radgoni vrlo v3palo zborovanje, ki je bilo zelo dobro obiskano, Prvikrat se je mogel tak shod vršiti v šoli. Otvoril je zborovanje novi g. šolski voditelj Mavrič s prisrčnim pozdravom na navzoče ter z nujnim opominom do staršev in gospodarjev, da posvečajo šoli vso svojo skrb, Že s tem prvim svojim nastopom si je g. šolski voditelj pridobil srca tnkajšaih žiioljanov. Nato je sledil govor dr. Hohnjeca, v katerem nam je preljubtjeai naš organizator z njemu lastno zgovornostjo v poljudni besedi naslikal postanek in razvoj naše že tako dolg» in vroče zaželjene Jugoslavije Vsi navzoči so njegovim besedam z napeto pozornostjo sledili. K sklepa predlaga domači g. žnpnik resolucijo zoper nepravilno in nasilno postopanje Italijanov v zasedenem jugoslovanskem ozemlja, ki je bila s navdušenjem sprejeta. Zbo-rovalno dvoraho sta krasili sliki našega prvobori-telja in voditelja dr. Korošca in Wilsona. Tako jo Gornja Radgona lepo ia dostojno manifestirala za našo Jogoslavijo. Iskrena hvala g. govornika dr. Hohnjeca! Radenci. V nedeljo 24. nov. popoldne je bil pri nas podnčai shod, ki ga je sklical Jakob Zemljič. Udeležba je bila ogromna. Tali prekmurski Slovenci so prišli v obilnem števili. Govorit je podpredsednik NS za štajersko, dr. Hohnjec. Posebno so bili gnojeni po navdušenih besedah g. govornika prekmurski Slovenci. Sprejela se Je o-stra resolucija proti nasilnemu in samovoljnemu postopanja Italijanov v jugoslovanskih krajih. Podčetrtek. Preteklo nedeljo sta se vrSijU pri nas dve pomembni prireditvi. Po magi predpoldac se je vršil obči zbor posojilnice in proslavila de sctletnica nje obstoja ter je g. Pušenjak orisal go spodarske razmere v preteklem desetletja ter za črtal naloge gospodarskih organizacij za bodoče Popoldan se je vršilo v gostilni Staroveški zboro vanje, katero je sklical posl. dr. Jankovič. Prostori so bili nabito polni, zastopane so bile vse sosednje župnije G. posl. dr. Jankovič je v lepem go vorn orisal zedaaji poicžaj in opominjal naj ljud stvo v lastnem interesa uvažuje ukrepe ne ve vlade in stori vse, da se ohrani red in mir. Nadrevizor Vlad. Pušenjak je govoril o gospodarskem polo* žaju in o nalogah, ki nas čakajo v bodočnost*. G veleposestnik Kobi je pozival navzoče k vzajemremu, skupnemu delu v prid Jugoslavije. Govoril je tudi domači g župnik J. Bosim, ki je vodil zborovanje Povski zbor je zapel mnogo naših narodaih pesmi in razvila seje po zborovanja neprisiljen» domača zabava. Kozje. V nedeljo, dne 10. novembra vršil se je popoldne ob 3 uri v gostilniških prostorih Iv. Kuželj od krajevnega odbora Nar. Vječa sklicani shod ob precejšno udeležbi tržanov in kmetov iz okolice, da?i je bil šele v zadnjem trenutku ob javljen. Nastopili sc» kot govorniki dekan Marko Tomažič; obrazložil je vzroke propada avstro ogrske monarhije : nasilno, nepošteno in zahrbtno politiko, ki je v Avstriji izročila vlado in oblast Nemcem, na Ogrskem pa Madžarom, dasi sta oba carola v veliki manjšini. Na zumj in na videz proglasila je vlada svobodo in enakopravnost nasodov, a vo dila je upravo v škodo Slovanov, katere je zapostavljala povsod. S prikrojenim volilnim redom, s ščuvanjem enega naroda proti drugemu držala se je vlada Nemcev in Madžarov več desetletij^ ko so se pa nenemški narodi probudili, se zavedali svoje moči in jeli skupno nastopati, izsilila je nemško madžarska vlada vojno, da se silo zatre slovansko gibauje po kulturnem, gospodarskem in političnem združenju. Govornik slika preganjanja in zat ranja Slovanov in kako je ravno trpinčenje nas združilo v.*e brez razlike strank v eni misli in eni ideji, da se moramo iztrgali iz tega jarma za vsako ceno, in kako smo končno s pomočjo entente, soseboo Vilsooa, izvojevali »Jugoslavijo«. Govornik navaja težkoče prehodne dobe in delo, ki nas čaka, razmotriva obširneje vprašan e prehrane in pozove končno vse, da se zavedajo za ntev časa in da vsakdo stori vse za vzdrževanje miru in reda. Okrajni sodnik Seraec obra lož Ì je težave, da sc uredi novo državo Jugoslavijo, ter ■je na podligi zgodovinskih slučajev utemeljil nuj cost, da se vsi slovenski sloji in »lanovi: kmetovalci, delavci, uradniki in izobraženci sploh skupno in složno lotijo z vso vnemo in ljubeznijo velikega dela pri osnovanju in ureditvi Jugoslavije. Jurak e slikal na podlagi lastnih doživljajev rusko revolucijo ter ntčin, na kateri sp boijševiki najprej zatrli vso izobreženstvo, vso trgovino in obrt in uničili kenčno ves roški narod, da se dolgo ne ho več mogel dviguiii. Zborovalci so poslušali z zanimanje ! vsakega govornika. Končno je vse na shoda zbrano ljudstvo dalo duška svojemu slavnostnemu razpoloženju in zaorile so po dvorani veličastne himne: »Lepa naša domovina«, »Hej Slovani« in »Slovenec sem«. bilo še aktualno: knjiga „Ob enajsti uri ., . .“ bodi zadnja priča našega, mučeništva pod tujčevim jar -mom! Naroči in kupi se v Katoliški bukvami in v Narodni tiskarni v Ljubljani, ftuti Akuiui Ksiipia «-.glad m najboljše skladbe! Z namenom, da se začne čšraprej zopet z rednim izdajanjem glasbenega lista »Novi Akordi« in \ izpodbudo glasbenega ustvarjenja razpisuje podpi sano založništvo »Novih Akordov« štiri nagrade za najboljše skladbe in sicer: 1) za dvoročno kla virsko skladbo v zneska K 700 —, 2) za samo spev in klavir K 500’—, B) za moški zbor K 400 — 4) za mešaa zbor K 400’—.s ' jugoslovanski skla datelj!, ki se hočejo uddežiu|tekme, naj d^p^jejc svoje dobro čitljive- rokopise, tz ;ge^lQ|^IhiftmpEom ter naslovom skladateljevim v ^rtssp kuverto) najkasneje do 1. januarja 1919 utpSmitva »Novlb Akordov« (dr. Gojmir Krek) v' Ljùì|ijani Marije Terezije cesta št 2./I. Vsak skladatelj lahko tekmuje s poljubnim Številbm skladb5. Tekmovati morejo !e izvirne skladbe, ki še niso bile nikjer objavljane. Tudi obdelave'so isključfene. Sicer je pa skladateljem na prosto dana vsebina, značaj, oblika in obseg Vendar naj nobena kompozicija m prekorači 1*2 strani v tisku in obliki »Novih Akor dov«. Glede vsake v poslan e skladbe si pridržuje žaložništvo, oziroma uredništvo »Novih Akordov« pravico, da jo objavi v listu proti plačilu običajnega (sedaj zdatoo zvišanega) sotrudniškega honorarja. Isto selja tudi o skladbah, -ki jim bo posebno, v ta namen sestavljeno razsodišče prisodilo nagra de. Avtorjem teh skladb pristoja razen nagrade še pravica do običajnega sotrudniškega honorarja Srbskim vokalnim skladbam je podložiti tekst ne le v cirilici, temveč tudi v latinici. — Pri tem se opozarja, da se je prvotno določeni rok, t, j. t. december 1918 podaljšal do 1. januarja 1919 radi splošno neugodnih razmer. Marti», žalostna Mati. Premišljevanj® Ju mo- le mislil skozi duri, je naš stražnik sprožil. — Nemški stotnik, ki je bil vsemu dogodku priče, se je izjavil, da mora žalibog sam priznati, da fe peročaik Guge! provociral ia deloma sam zakrivil i nesre !o. c i _____________________________ i .............— r Odvelaife dr, Karel Koderman naznanja da zopet uraduje v svoji pisarni y Mariboru Tegetthoff-ova cesta 30. 283 Razpisuje se služba organista in cerkovnika v Vuzenici. Ponudb« sprejema nadžupnijski urad ; slo tani. 264 •?»tvo. Spisu! dr. j osi?) HohrPeo, profesor ‘Oslov v MarihQ.ru, Mirno lahko trdimo, 'da tako popolnega izvirnega molitvenika še Slovenci do sedaj nimamo kakor e ta. Pisatelj, neumorni organizator sim o v frega ljudstva, se le' v resnici potrudil podati svoje am i udstvu nekaj 'dobrega. Knjiga, vsebuje v prvt-vr delu osem obširnih premišljevanj o žalostni Meter božji, kakršnih dosedaj še ni bilo v slovenski nahož -,i književnosti. Premišljevanjem sledi veliko števil* rialih pobožnosti v čast Žalostni Materi in v čast tr !:en;u Jezusovemu, štiri sv. maše jo zbirka sólo? *:h molitev in pobožnosti. Oh koncu je s. pisatelj Šr dodal razne molitve v boležhi, za bolnika, m umire-'oče in za rajne. Novo knjigo prev toplo priporo?.?, mo. Cena s poštnino vred K 8.50. Naroča ste v Cirilovi tiskarni v Mariboru. -Dmžhlue bukvice za. dekleta. Spisal Rožman Jožef, pokojni nadžupnik konjiški. Ko so Marijine družbe bilo pri nas Še 'popolnoma nepoznane, le preblagi in. goreči nadžupnik Rožman, v Konjicah iste ut-elial že za vse stanove.-Za dekliško Marijino družbo jo* izdal tudi poseben molitvenik, ki se odlikuje o» krasnih naukih in izbranih molitvah za Marijine družbeniee. Kot vnet dušni pastir je poznal srca in potrebe Marijinih družbenic, zato je pa znal tudi pri sestavi molitvenika ubrati pravo struno. Knjižica se e družhenieam tako prikupila, da je doživela že 13. natis. Ker so pošli zdaj vsi molitveniki za Marijine družbeniee, zato tega posebno priporočamo. Gotovo ne bo nikomur Žal, ki si ga bo naročil, Cena s poštnino vred 6 K. Naroča se v Cirilovi tiskarni v Ma -riboru. Posamezne številke ..Slovenskega Gospodari»' b? „Straže“ stanejo od J. oktobra naprej v rassorodab 20 v, brez ozira na. to, ali imajo 4 ali 8 strani? ,.0b enajsti url . . Stvarna razmotriva- j ob obletnici majniške deklaracije. ‘Spisal- Jošt v nie, tiskal A. Slatnar v Kamniku, Cena f K. — Malokar tero slovensko književno delo je imelo v pravkar minulih dneh srečo, da bi bilo odšlo nožu diktatorjev rta e. kr. avstrijskih cenzurnih oblastih; neusmiljeno je mesaril ta nož v vrstah naših prosvetnih del, uprav za slovo nam je hotel ta nož prizadejati Še neizmerne duševne in materijalne škode. Zdaj pa je ta nož odletel v nedogled, ui ga več! Tudi brošuro „Oh enajsti uri . . .“ je doletela enaka usoda; spisana je bila v proslavo obletnice majniške deklaracije. A Kakor su c. kr. oblasti zatrle slednji pojav evolucije v našem narodu za našo neodvisnost, enako so zatrle tiskano besedo. Brošura „Ob enajsti uri . . seznanja naše jugoslovansko ljudstvo z vsem stvarnim gradivom, ki je eminentne važnosti za bodočnost Jugoslavije. V kratkih potezah je naslikal pisatelj: t. obseg jugoslovanskega ozemlja, 2. število na njem danes naseljenega prebivalstva. 3. gospodarsko in kulturne vrednost Jugoslavije, 4, naloge, ki čakajo Jugoslovanov v svoja neodvisni državi, 5. vzroke, ki so dovedli do naše ločitve od naših zatiralcev, 6. jeze in strah naših nasprotnikov in 7. glavni vzrok sedanje svetovne nesreče ter več drugega, Zaraditega ni čudo, da je avstriisko-nemška oholost ni pustila na svetlo, a uprav zaradi tega jo našemu občinstvu zdaj tem topleie priporočamo. Brošura „Ob enajsti u-n .' . .“ naj bo vsakemu Jugoslovanu politični spremljevalec* na noti skozi našo lepšo bodočnost in naj „e" bo slovenske hiše, v kateri bi ne našli te dobre kniižibe. Marsikaj v brošuri je postalo danes neaktualno, a uprav to je dokaz, da so minuli časi, ko je Poročnik 6ngel. Pri razoroženju mariborske mestne Schutzwehr dne 23. t. m. je bil nemški poročnik Gugel ustreljen. Takoj po tem odžalova-nja vrednem slučaja se je vojak, ki ga je ustrelil, in tri priče, ki so bili v neposredni bližini, zaslišali, istotako oba jugoslovanska častnika, ki sta bila pri razoroženju. Po soglasni izjavi se je dogodek vršil tako le: V sobo dravske vojašnice, koder sta bila nemški stotnik H. in poročnik Gugel, sta vstopila dva jugoslovanska častnika in poziva-loč se na povelje generalovo, zahtevala orožje, na kar je stotnik H. izročil samokres, poročnik Gu miren in gre nazaj, toda brez uspeha, Poročnik b vpil le še huje, Se le, ko ga je tretjič zaman opomnil, naj ostane mirno v sobi, in je poročnik Potiti globoke Is'osti nazoKtij&mu tam prijateljem in ittHtn, pmtuino »est, da 3® iskzeea-ljubljeni sin, brat, stila goägod Janko Reich carednik Ib poveljnik „Narodne straže“ v šteratatu, r torek, d s e. 12. i in. podlegal raassa, katere je do b i kot branitelj taborila roparskih napadan Pokopali smo ga pri. 3», Jani« m Dr. potjo, kjer sa j« bral» jaafe-iadnäaäoa. 298 Žriojel; «sstaU Št. Jaaž, da« 12. 007. 1918 Povodom brinks izgube »aliga lakteoo ljubijo nega sina brata, strica gospođa Janke Riich izrekamo, tem potom mio najfrisrčaejfo »«hvalo n »*e iaksBjsuo «ožalje Posebej ta ia sklmljajemo žabt’t’ms g slapniku Škerjancu, g. k# »kun Sagaje, g. dr. Štuhce, Snoda«mu stétu » ft,-, j . (LstsìSkeum »boru .uarol-e« obran,5, moštvu, viain e-.dm ki so darovsli kfss-:;a vesce, ter onim, ki so g* spremili na r »dajem p-jin 5384 Žslnjoči oiSsli Št. Jani aa Dravskem polju, 17. no». 1913. Povedo,31 prebridke izgube naše nepoz&bn® jnbljeae htLrks ozir. ssstre Ma rije V érni le sa prisrčao zahvaljujemo s» »sa dokaze globokega sočutja, ki s« ss mm 7 tako obilni meri iskazali, Globoko čutečo za b-alo torej krakamo »jpm, H so ra« tolažili used bCl*«nijo, ki so spremljali saio Miciko na za injem pota, slasti ’,lč. g. dekana z* »jsgoro tolažbo ob »srti ic za vodstvo pogreba, it. kaplana Polaku za njegov tolsžilui nagovor na groba, firužbenicasu z» njihovo teko obilno udeležbo ia s* njihove ialosiinke, skratka »ploh vjcia, ki so nam pri tej težki izgubi o a katerikoli način »karali »roja sožalje. Y*em spremljevrlsem pognba kakor tudi darovalcem vencev tisočeri: Bog povrni! Ob enem pripne čarno drago ranjko v pobožno molitev in blag «pomial Hoče, dne 59. sov. 1.318. 273 Bod'oinä Vernik Antan Potrtim sreča# nrsaaajamo vse.1» sorodaikom saausem in prijateljem pretresajoča vest, daje naša ljubljena, nrposabna hčerka in «eair#, gospodična uiiteljfea NEŽI £ A PIRC kratki ia saukapolni boleiai, pr etilen» » tolalsl1 sr. r®:», petek due 16. t. m. misrao v Gospodu zas' osla P,-g;cb nepozabne, rsjaiee *8 jo vriil v aule Ijo, do» 37. t m. o> pol 4. uri popoldne. Izrek*»co t®m petem var®, ki so jo v tako obilne»...iter.ta «premijsl i as zadajem' potu in vsem darovateljem vencev nzipriasčacjSo zshvsla. Ia Ti, ljuba Nežika, ki si »i 3 svojim vzornim žirljecjiia ia s »njo blsg. , dobrosrčno srav;6 osvojil» srca vaeh, ki so Ta poznali, ki si kot vzor»« učiteljic» v izpolnjevanju svojega eeklfca posebno v vojne» èssa morala prenašati obilo trpljenja, prosi za nas pri Bogu, da se sopri »drnsimo s Teboj tam kjer oc bomo točili več sob, kisi' te nam «e bodo več trgala naia n*>iim«na® žalosti pota» srca. ^ S?, maše aalaiaiee co bolo brale v rte cerkvah. Polztla, dee 17. uov. 1818. _ 591 Z»lu]očifi rodbii«a Pirš. Lzhajatei) Km sorci! »S iraž a. *• Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan, Tiste tiskarne sv. Cirila v Mariboru. . - . _________.. ....._^ t