jj naša televizija
' tako pravijo,
^iišala svojo na-
J^nino: ta naj bi
Jg s prihodnjim
gsecem za 8 din
0 kot doslej,
poleg tega, da bo-
^ imeli torej za 8
jin boljši program,
TV gospodar-
jl(i komentatorji,
li^ar bodo kritizi-
^gli navijanje cen,
J precej konkret-
nejšem položaju:
„arftesto v tretji
|)odo morali nam-
reč govoriti v prvi
osebi množine!

IDEJNI IN EKONOMSKI VIDIKI SREDNJEROČNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA
CELJA NA TRETJI SEJI OBČINSKE KONFERENCE ZKS
•	v prihodnjih dneh bo v Celju tretja seja
občinske konference ZKS, pomembna predvsem
zato, ker jo bodo posvetili obravYiavi srednje-
ročnega razvojnega programa Celja (od 1971. do
1975. leta).
•	Kakšen bo naš prihodnji razvoj in kako do
njega opredeliti osnovna izhodišča?
•	V gradivu, ki so ga pripravili za tretjo sejo,
poudarjajo, da želijo komunisti ustvariti klimo,
ki bo pritegnila delovne ljudi kot sooblikovalce
programske zasnove in jim omogočila vlogo nosil-
cev njenega uresničevanja.
•	Razprava naj bi spodbudila delovne kolekti-
ve, da bi pristopili k izdelavi lastnih razvojnih
programov.
v obsežnem gradivu tudi
poudarjajo, da pristop k ob-
ravnavi razvojnega programa
ne bi smel biti formalističen,
pač pa mora imeti za cilj
dolgoročno usmeritev v okvi-
ru danih možnosti. Ekonom-
ske spremembe naj bi imele
za posledico spremenjene
družbene odnose, pri čemer
bodo morali komunisti v or-
ganizirano akcijo, da bi pre-
magali ovire. Treba bo do-
seči večji napredek v samo-
upravljanju, v katerem bodo
imeli neposredni proizvajal-
ci ne samo vpliv na tiste
odločitve, ki se nanašajo nu
proizvodnjo temveč tudi na ti.
ste, ki So v zvezi z ustvarja-
njem pogojev aa gospodarje-
nje.
Financiranje razširjene re-
produkcije je eno najpo-
membnejših vprašanj v na-
daljnjem družbenem in eko-
nomskein razvoju, vpliv sa-
moupravi j avcev pa bo tu
mogoče zagotoviti le, če bo
prišlo do sprememb v sirtik-
turi sredstev, namenjenih za
razširjeno reprodukcijo.
Dosedanja gibanja in ocena
dejanskih možnosti kažejo
tako objektivna hotenja kot
nekatere vsebinske in idejne
probleme, ki lahko pomenijo
coklo nadaljnjega razvoja Ce-
lja. Zveza komunistov se bo
morala lotiti zastarelih poj-
movanj, ki niso sprejemlji-
va za nove možnosti gospo-
darjenja. Gre zlasti 2a to, da
bo podpirati diferenciacijo
med deiOvnimi organizacijami
in spodbujati procese inte
gracij. Ovrednotiti bo tre'oa
pomen socialnega razvoja, ki
naj postavi v središče člove-
ka in možnosti njegovega
-oq •Bfu^oiap m BfuefiATz
slaj smo prav tu zaostajali.
Dalje na 6. strani
Celjf, junija 1970 — Številka 23 — Leto XXIV -- Cena 60 par
Giasifo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec
•HM . . . PALAČINKE IN ŠE ENKRAT PALAČINKE,« je s polnim obra-
zom smeha in zadovoljstva dejal Zvonko Zoreč, bodoči kuhar, sedaj
samo še učenec za ta odgovorni poklic v hotelu Evropa v Celju.
»Palačinke rad jem, pa tudi pripravljam. Ko sem jih pekel za izpit,
sem dobil prav dobro oceno,« se je pohvalil. Kuharji so imeli polne
roke dela zlasti minule dni, ko so pripravljali različne specialitete
za kulinarične dneve. Da bi takšno prizadevanje ne trajalo samo
en teden ...	(Foto: M. Božič)
MLEKARSKI LIKOF V PODVOLOVLJEKU
v PODVOLOVLJEKU SE BOIK» ZBRAII KMETOVALCI IZ VSE SLOVENIJE, K(
SE LKVARJAJO Z MLEKARSTVOM. PODVOLOVIJENCANl PA PRAVIJO, DA
BODO NA VEČER PRED PRIREDITVIJO DALI KRAVAM NAMESTO SENA —
grozdje
O Gornjesavinjskem kmetij-
stvu je zadnje čase mnogo
slišati. S tega območja pri-
hajajo v glavnem najiigod-
f^ejše vesti, ki presenečajo
domače in strokovnjake po
vsej državi.
Toda Gomjesavinjski kme-
tovalci, predvsem tisti, ki so
prvi začeli z modernizacijo
svojih kmetij, so zdaj začeli
odpirati to območje tudi na-
vzven. Kmetovalci okrog Luč
in v podvolovljeku so osvojili
idejo, da bi se naj na tem
območju vsako leto sestali
kmetovalci, ki se po vsej
Sloveniji ukvarjajo z mlekar-
stvom. Vodstvo zadruge in
društvo mlekarjev je že spre-
jelo idejo in se odločilo, da
bi bilo letošnje srečanje mle-
karjev v Podvolovljeku
tretjega in četrtega julija.
V Podvolovljeku je namreč
pet moderno urejenih kme-
tij. Poleg tega je v tej isti
idilični dolündci kar tri od
sedmih žičnic za spravilo
mleka s planine v dolino,
ostale so na Solčavskem.
Čeprav so bili sicer nosilci
modernizacije v Robanovem
kotu kmetje: Osep, Vršnik,
Prodnik in Glojek v Krašah
ter Knez v Gornjem gradu
so Podvolovljenčani pohiteli
v t-em smislu, da se hitreje
»odpirajo« navzven. Tako so
tudi Anton Mlinar in bratje
Resnikovi skupaj z ostalimi
nosilci te letos največje
prireditve, mlekarskega li-
kofa.
»Smoter te prireditve je v
tem^ da bi se slovenski kme-
tovalci — mlekarji, vsaj en-
krat na Jeto sestali in se po-
govorili o svojih problemih in
uspehih,« pravi PETER JEŽ,
predsednik organizacijskega
odbora. »Kmetovalci bi raz-
stavili svoje izdelke in na-
prave, ki bi jih naj uporab-
ljali mlekarji. Pri te^m ne
smemo pozabiti, da z območ-
ja mozirske kmetijske zadru-
ge odkupijo dnevno tudi do
14.000 litrov mleka.«
J. SEVER
FRANCEK FRAKEU
s Fifiko sva se odločila za Noetovo barko,
ker ne veva kakšne poplave bodo prišle —
deževne ali denarne.
GOSTI NAVDUŠILI
Koncert italijanskega mo-
škega pevskega zbora »Giuse-
ppe Verdi« iz Ronchija v pol-
ni veliki dvorani Narodnega
doma je usi>el. Komorni mo-
ški zbor je gostU izreden an-
sambel, ki po vsej pravici za-
vžfema sam vrh m^ italijan-
skimi zbori. Sicer pa so prišli
v goste pevci, ki jih vežejo na
na.še Ijiidi, predvsem v Beli
Krajini, na našo borbo za svo-
bodo globlje simpatije. Ljud-
je iz tega kraja blizu Tržiča
in nekateri pevci so bili nam-
reč borci italijanskih in slo-
venskih partizanskih brigad.
Kot je to v Celju že v na-
vadi, je goste najprej p)ozdra.
vil domači zbor, Ici je pod
vodstvom Egona Kuneja zapel
tri pesmi; v imenu občinske
skupščine, zbora in Celjanov
pa je italijanske pevce nago-
voril še Gustav Grobelnik in
jim zaželel iskreno dobrodo-
šlico ter opozoril na pomemb-
nost takšnih srečanj v utrje-
vanju prijateljskih vezi med
narodi.
Zbor »G. Verdi« se je pred-
stavil pod vodstvom izredne-
ga dirigenta Gabriela Pisani-
ja; predstavil pa tudi z reper-
toarjem, ki je potrdil njegovo
visoko kvaliteto. Zelo zahte-
ven je bil zlasti prvi del, ki
je zajel nekatere bisere iz sve-
tovne vokalne literature, med-
tem ko so v drugem segli po
delih domačih avtorjev. Tako
je bU koncert italijanskih pev-
cev uspvešen zaključek letoš-
ne sezone, ki je sploh, prav
ob koncu, imela tudi z gosto-
vanjem dekliškega zbora i«
Gradca, pomembno mednaro-
dno obeležje.	M. B.
z AVTOMOBILOM PRED TOVORNI
VLAK
Voznik osebnega, avtomobila nemške registracije
FRANC HRIBERNIK, 37, s Sv. Primoža se je s so-
potnico ANICO JERMAN, 19, iz Marija Reke pri
Preboldu peljal po cesti III. reda s Polzele proti
Ločici. Na nezavarovanem železniškem prehodu ni
upošteval prometnega znaka STOP in je zapeljal na
progo v trenutku, ko je pripeljal tovorni vlak štev.
53029 s strojevodjo STANKOM KLANČNIKOM. Pri
nesreči se je smrtno ponesrečil voznik Hribernik,
sopotnica pa je dobila težje poškodbe. Avtomobil
je povsem uničen.
NESREČA NA KRIŽIŠČU
Po Savinjski ulici je proti cesti I. reda v Žalcu
vozil z osebnim avtomobilom JANEZ SITAR in za-
peljal na prednostno cesto ne da bi se prepričal, -.^e
je prosta, ko je iz Šempetra pripeljala voznica mini
mopeda VIKTORIJA AVSEC iz Prebolda. Pri trče-
nju se je Avsecova laže poškodovala.
ČELNO TRČENJE
Voznik osebnega avtomobila ŠTEFAN TRUNKL,
27, iz Jerneja je hitro vozil proti Ločam in čelno
trčil v avtobus, ki ga je upravljal STANKO FAK-
TOR, 40, iz Poljčan. Sopotnico CECILIJO KOBA-
LEK iz Zg. Laž so poškodovano prepeljali v bolniš-
nico.
UPOŠTEVAJTE PREHODE
RAFKO KUNDIH, 35, iz Gotovelj se je peljal z
motornim kolesom po Ljubljanski cesti, ko je ne-
nadoma izven prehoda za pešce prečkala cesto AN-
TONIJA SODJA iz Celja. Motorist jo je kljub izmi-
kanju zadel. Dobila je pretres možganov.
OBSTALI SO V JARKU
Iz Slovenjega Gradca je proti Velenju vozil z
osebnim avtomobilom ANTON DOBNIK, 28, ko ga
je v Paki na ovinku zaradi neprimerne hitrosti za-
neslo s ceste. Avtomobil in potniki so obstali v jar-
ku. Lažje poškodovani so bili voznik ter sopotnika
ANTON KOLAR, 27, iz Šoštanja in MARIJA KOLAR
iz Brecljeva. škode na avtomobilu je za 8000 dinar-
jev.
TRČENJE MOPEDISTOV
Iz Lačje vasi jo proti I»ustemu polju ponoči vo-
zil z mini mopedom brez luči in po sredini cestišča
FRANC SELIŠNIK. Prav tako po sredini ceste mu
je pripeljal nasproti motorist CIRIL TOSTOVRS-
NIK iz Ter. Pri trčenju si je Selišnik zlomil nogo,
Tostovršnik pa je dobil prepres možganov.
GLEDAL JE NAZAJ
Mopedist MILAN METLICAR, 18, iz Braslovč je
med vožnjo p>o klancu navzgor proti Zaloški gorci
gledal nazaj in se zaletel v osebni avtomobil HER-
TE JESENEK, ki je pripeljala nasproti. Zlomal si
je levo nogo.
SLABA CESTA
Motorist MLADEN METLIC, 30, je vozil v Roga-
ški Slatini po zelo gramoziranem vozišču in padel,
ko je zapeljal na desno. Dobil je dvakratni zlom
leve roke. Sopotnica ALBINA METLIC je bila laže
poškodovana.
SKUPINA OTROK
FRANC ŽERAK, 28, iz Celja se je peljal z mo-
torjem 'iz Rog. Slatine proti Rogatcu in srečaval
skupino otrpk, iz katere je nenadoma stekla čez
cesto sedemletna CVETKA SIPEC iz Tržišča. Zlo-
mila si je desno nogo.
MUHA V AVTOMOBILU
FRANC LEVER, 28, iz Velenja je vozil z oseb-
nim avtomobilom iz Logarske doline proti Solčavi.
Med vožnjo je v avtomobil priletela muha proti
kateri je zamahnil z roko. Zavozil je s ceste na
levo in trčil v obcestno drevo. Pri tem so bili po-
škodovani voznik ter sopotnika IVICA SLAPNIK,
16, iz šmartnega ob Dreti — pretres možganov in
STANKO LEV AR, 11. Škode na avtomobilu je za
5.000 dinarjev.
RAZBIL JE ŽAROMET
JOŽICA UDOVIC, 22, iz Zg. Grušovelj se je pe-
ljala z osebnim avtomobilom proti Založam, ko ji
je pripeljal • nasproti kolesar SLAVKO ŠAŠKO, 31,
iz Podloga in med srečanjem nenadoma padel. Z
glavo je udaril v žaromet in ga razbil. Odpeljali so
ga v bolni.šriico.
OD PONEDELJKA DO NEDELJE
v zadnjih sedmih dneh se je zgodilo na cestah
širšega celjskega območja kar 70 prometnih ne-
sreč, pri kaiterih je bilo poškodovanih 41 ljudi, od
tega 23 težje. Ena oseba je umrla.
Materialno škodo so ocenili na 182.600 dinarjev.
Milan Berk, 21, Cača vas
pri Rog. Slatini, poškodoval
si je desno ramo; Ivan Go-
lob, 16, Celje, poškodoval si
je obe roki; Marjan Kunier,
19, Skorno pri Šoštanju, po-
škodoval si je jVjvo roko;
Ciril Kranjc, 17, Ljubno, po-
škodoval si je levi gleženj';
Anton Koprive, 42, Velenje,
poškodoval si je levo roko;
Slobodan špikič, 21, Velenje,
železo mu je poškodovalo le-
vo roko; Zlatko Videč, 32,
Liboje, pri delu v jami mu
je železo poškodovalo desno
podlaht; Stame Kovačevič,
21, Velenje, poškodoval si je
levo stopalo; Slavko Stante,
46, Zadobrova pri Škofji vasi,
poškodoval si je levo zapest-
je; Gabrijela Stebernak, 21,
Gotovlpe, poškodovala si je
levo zapestje; Ivan Dečman,
30, Celje, poškodoval si je
levo roko; Marjana Žohar, 62,
Žalec, poškodovala si j'e levi
kazalec; Hugo Bosio, 38,
38, Koaje, poškodoval si je
levo roko; Jurij žerak, 22,
Zetale pri Ptuju, poškodoval
si je desno roko; Rudi Ro-
žej, 26, Topolšica, premog mu
je poškodoval desno stopalo;
Herbert Rezar, 28, Zagrad
pri Celju, poškodoval si je
desno zapestje; Ivan Kolar
21, Vrba pri Dobrni, venti-
lator mu je poškodoval de-
sno roko, Blaž Gra.šinar,
33, Huda jama pri Laškem;
v jami mu je voziček poško-
doval desno roko; Marjan
Dular 21, Radeče, poškodoval
si je prst desne roke; Jože
Golob, Ponikva pri Grobel-
nem, s sekiro se je poško-
doval po levi nogi; Barica
Drvoderič, 31, Celje, poško-
dovala si je levo zapestje;
Slobodan Petrovič, 22, Celje,
poškodoval si je levo zapest-
je; Janez Ožir, 41, Polzela,
poškodoval se je po glavi;
Jože Zavšek, 27, Celje, po-
škodoval si je desno roko;
Alojz Žnidarec, 28, Štore, vre-
zal se je v levo roko; Ivan
žnidar, 18, Šmartno v Rožni
dolini, poškodoval si je prst
leve roke; Janez Zimšek, 18,
Vrhovo pri Radečah •
doval si je desno nogo; Mar-
tin šon, 44, Ložnica pri Žal-
cu, poškodoval si je levo
zapestje; Ivan Meža, 41, Ve-
lenje, v jami si je poškodo-
val desno koleno ter Marjan
Hladen, 19, Celje, železo mu
je poškodovalo levo nogo.
CELJE
Poročilo se je 11 parov, od
teh: Franjo Žerjav in Hernii-
na Gorenjak, oba iz Celja;
Ivan Bred, šmiklavž in Jo-
žefa Golež, Trnovlje; .Milan
Vodovnik, Radizl in Albina
Kobola, Prožinska vas.
HR.\STMK
Ivan Peklar. nabiralec stek-
la in Štefanija Zupane, de
lavka, oba iz Gor.
MOZIRJE
Ivan Trogar. 29, pekovski
pomočnik in Ljuba Lesjak,
17, gospodinja, oba iz Reči-
ce; Jožef Sedovšek, 29, šofer,
Radsgunda in .Angela Slap-
nik. 23, natakarica, Rovt pod
Menino.
REČICA OB SAVINJI
Jožef Podlesnik, 27, kmeto-
valec, Dol Suha in Emica
Zvir, 19, kmetovalka. Polja-
ne; Anton Rakun, delavec,
Prihova in Frančiška Skok,
delavka, Nizka ter Jožef Va-
čovnik, 21, delavec in Jožefa
Basti, 19, trg. pomočnica, oba
iz Poljan.
SLOVENSKE KONJICE
StanLslav Ogrizek. 34, Ost-
rožno pri Ponikvi in Justina
Pačnik, 24, Resnik; Franc
Pačnik, 31, in LjudmiU Ka-
menik, 32, oba iz Resnika;
.\lojz Padežnik, 27, Stranice
in Dragica Bernik, 19, Križe-
vec; Ivan Znidarič, 22, SI.
Konjice in .\nica Rečnik, 20,
Gabrovnik; Milan Zalar, 23,
in 'Nežika Podgoršek, 19, oba
iz Sojeka ter Friderik Pod-
goršek in Cirila Ribič, oba
iz Sojeka.
ŠENTJUR PRI CELJU
Silvester Zaberl, 25, delavec.
Dolga gora in Margareta
Bcvc, 34, gospodinja, Ponikva
ter .Alojz Zavski, 23, delavec,
Kostrivnica in Zinka Kovačič,
22, poljedelka, Rifnik.
CELJE
Rojenih je bilo 28 dečkov
in 36 deklic
SLOVENSKE KONJICE
1 deček in 1 deklica
ŠENTJUR PRI CELJU
1 deček in 1 deklica
CELJE
Ana Štante, 69, Bukovžiak,
Filip Travner, 64, Celje; Franc
Kolar, 60, Drobinsko; Danica
Kovšček, 21, Podboršt; An-
ton Ml kuš, 69, Celje; Jožef
Florjane, 77, Galicija pri Žal-
cu; Jožefa Ojstršek, 61, Bu-
kovžiak; Maniea Gričar, 11
dni, Liboje; Margareta Na-
pret, 89, Zagrad; Justina Jaz-
bec, 63, Teharska; Ivan Ra-
ček, 83, Skaletova; Avgust
Pesjak, 34, Socka in .Anton
Pajk, 72, Zg. Hudinja.
HRASTNIK
Jože Rojko, 49, Hrastnik.
MOZIRJE
Alojz Atel.šek, 71, kmet,
Brezje in .Marija šabee, 82,
Mozirje.
SLOVENSKE KONJICE
Mihael Ovčar, 70, Koroška
vas; Gregor Vidmar, 83, Pla-
nina na Pohorju in Peter Po-
legek, 71, Nova Dobrava.
ŠENTJUR PRI CELJU
Marjeta Žafran, 62, gospo-
dinja, Slivnica; .\na Hrast-
nik, 70, upokojenec, Šentjur;
Štefan Kovačič, 87, upokoje-
nec, Hruševec; Janez Cmok,
64, upokojenec, Crnolica in
Franc Mlakar, 79, upokoje-
nec, Podgorje.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Jožef Rapotec, 70, Zadrže;
Alojzij Cesar, 70, Babna br-
da; Marija Kitak, roj. Novak,
^ 75, Log;^.4gnes Brantuša, roj.
Šešerko, 89, Plat; Terezija
Zurman, roj. Vehovar, 58, Pr-
nek in Mari.ja Drovenik, roj.
Osek, 70, Ceste.
PLANINSKI DOMOVI
j IN IZLETIŠČA
Odprti so Planinski dom v
Logarski dolini, pension Ples-
nik. Sestre Logar, hotel Rin-
ka in Zadružnik v Solčavi,
Rogovilc v Robanovem kotu,
Frischaufov dom na Okreš-
Iju, koča na Klemenčni jami.
Potočka zijalka je dosegljiva
— potrebno je dovoljenje za
obmejni pas. Mat kov škaf za-
enkrat še ni dosegljiv zaradi
snežnih plazov. Redno obra
tujejo tudi: dom na Gori
Oljki, Celjska koča, dom na
Svetini in izietišče Stari grad
nad Celjem s Friderikovim
razglednim stolpom. Na pri-
jeten izlet vas vabijo tudi
Golte; Avtocamping »Jezero«
v Velenju je odprt od 1. ju-
nija do 31. julija.
PROSTE
KAPACITETE
Na celjskem turističnem
področju je še dovolj prostih
mest v zdraviliščih, hotelih,
gostiščih in pri zasebnikih.
Dovolj prostora je v Rogaški
Slatini, Dobrni, v I.ogarski
lolini, Solčavi, Robanovem
kotu. Domu na Okrešlju in
v koči na Klemenčni jami pod
Ojstrico. Povsod priporočajo
rezervacije predvsem za večje
skupine ter ob sobotah oziro-
ma nedeljah. Na Dobrni rezer-
virajte tudi med tednom in si-
cer v zdraviliškem domu, de-
pandansi Zagreb in Beograd.
PRIREDITVE
v hotelu Paka v Velenju
in Celeia v Celju imajo vsak
večer razen ob ponedeljkih
in nedeljah barski spored z
mednarodnim programom ter
glasbo za ples. Ob sobotah
in nedeljah je glasba za ples
v restavraciji Jezero v Vele-
nju; 14. junija bo avto rally
»Gorenje« za prvenstvo Slo-
venije; 21. junija bo ob ve-
lenjskem jezeru doslej naj-
večja tombola. Ob sobotah
je ples tudi na Golteh. Ob
bazenu v Preboldu imajo
ples vsako soboto: igrajo Čr-
ne zvezde, pKjje pa Oto Pest-
ner, občasno pa tudi Kvar-
tet črnskih duhovnih pesmi
iz Šentjurja.
KOPALNI BAZENI
Vsak dan st" odprta po-
krita bazena v Dobrni in La-
škem. Odprti so tudi bazeni
na prostem in sicer v Rim-
skih Toplicah, Preboldu in
Šoštanju.
DEŽURNA LEKARNA
Do sobote 13. junija do 12.
ure je dežurna lekarna Cen-
ter, Vodnikova 1, od sobote
dalje pa Nova lekarna, Tom-
. šičev trg 11.
RAZSTAVE
V celjskem Likovnem
nu bo od 27. junija
razstava emajla in keraj^^
Milana Lorenčaka
Sreda, 10. junija ob 17
uri Deber: »Ugrabitev* ^
abonma upokojencev in ^
ven
Sreda, 10. junija ob 20,00 jj«
Pinter: »Hišnik«, gostovanj
v Mestnem gledališču ij^j^
Ijanskem
Četrtek, 11. junija ob 193,1
uri »Hišnik« za III. mlady^^
ski abonma in izven
Petek, 12. junija ob 153^
uri »Hišnik« za I. mladinsitj
abonma in izven
Sobota, 13. junija ob 1931)
uri »Hišnik« za sobotni aboj.
ma in izven
Nedelja, 14. junija ob 10,n
uri »Hišnik« za I. nedeljsijj
mladinski abonma in izven
Torek, 16. junija ob 19,35
uri »Hišnik« za torkov abon.
ma in izven.
UNION: 10. junija franct
ski barvni film »Oj^raciji
Leontina«; od 11. do 14. ju
nija ameriški barvni fifc
»Zaljublje" sem bil v hip
dekle«
od 15. do 17. junija ame
riški barvni film »Bitk» i
Ardenih«
METROPOL: 10. junija ife
lijanski barvni film »Kakor |
sova podnevi«
od 11. do 14. junija franco
ski barvni film »Skrivnost \>,
boratorija štev. 4«
od 15. do 17. junija ameri-
ški barvni film »Za njeno
ljubezen«
DOM: od 10. do 11. junija
ameriški barvni film »Osam
Ijenec iz Nevade«
12. junija ameriški bam
film »Robin Crusoe«	i
od 13. do 14. junija amer:
ški barv^ni film »Alvarez Kel-
ly«
od 15. do 16. junija amen-
ški barvni film »Knez Bojev
nik«
DOBRNA: 13. in 14. junij«
ameriški bar\'ni film »Robin
Crusoe«
Predstave v Unionu in Do
mu so ob 16., 18 in 20 ur.
(isti film kot je v Domu je
na sporedu v Letnem kinu
ob 20.15 uri), v Metropol»
ob 16.30, 18.30 ter 20.30 uri'
Dobrni pa v soboto ob 18.,'
nedeljo pa ob 16. uri.
NOVOSTI
S POLIC ŠTUDIJSKE
KNJIŽNICE
Hodžar S.: Osnove progrs
miranja. Ljubljana 1969. S
33850.
Sichert N.: Toplotna teh"''
ka v metalurgiji. Ljublja"®
1969. S. 33853.
Pečjak V.: Viš.ii psiliif'
procesi. Ljubljana 1969. ®
33856.
Derganc P.: Osnove fizik»!'
ne terapije. Ljubljana
S. 33861.
Internationale Organisati«'
nen. Bad Homburg (itd.) cop
1969. S. 3074/4. .
Carell P.: Unternehmt'
Barbarossa. I.—II. Frankfuf'
/M & Beriin 1968. S. 2l02ö
4005/4006/4007/4008.
Freud S.: O seksualnoj if,
riji. Novi Sad 1969. S. 3384W
4.
Freud S.: Tumačen.ie s«^
va. I-II. Novi Sad 1969. '
33846/6, 7.
Freud S.: Autobiograf'J^
i Novi Sad 1969. S. 33846/8.
obstanek ZAGOTOVUEN — To je ekii>a, ki si je z zmago nad Bosno (Visoko)
priborila pravico nastopanja v zvezni ligi tudi v prihodnji sezoni. Stojijo od leve
proti desni: trener prof. Tone Goršič, Janez Markovič, Sine Mejavšek, Janez Gor-
lic, Lubej, Andrej Telič, Bojan I^evstik. Žare Presinger, predsednik RK Celje Nace
Kriirtipak. v l)r^i vrsti od leve proti desni: Alojz Šnedič, Niko Markovič, Bogdan
povalej. Jure Koren in Alojz Šafarič.
ŠE VEDNO MED NAJBOLJŠIMI
V odločilni tekmi proti
Bosni (Visoko) je najboljšo
jgro prikazal Niko Markovič,
y je sam dosegel sedem go-
lov in odločilno pripomogel
\ pomembni zma^fi.
Želje in cilji celjskih ro-
kometašev ter ljubiteljev ro-
kometa so izpolnjeni: celjski
rokometaši bodo tudi v pri-
hodnji sezoni nastopili v
rvezni ligi!
Zadnjo nedeljo so doma
gostili ekipo Bosne iz Viso-
kega. Zaradi izrednega po-
mena za Celjane, je bila tek-
ma nervozna, počasna in go-
stje' so odlično držali korak
z domačini. Nekateri so že
videli poraz celjske ekipe in
odhod v republiško lego.
Stanje se je nekoliko spre-
menilo v drugom polčasu, ko
So Se Celjani po »zaslugi ost-
rejše igre gostov »zbudili« in v
pe+ih minutah preko razigra-
nega Nika Markoviča dosegli
pet odličnih golov. To je
istočasno pomenilo, da je tek-
ma dobljena in da bodo Ce-
ljani tudi prihodnje leto na-
stopili v družbi najboljših.
Tokrat so se za njih ugodno
končala tudi ostala srečanja,
saj je Bosna (Sarajevo) iz-
gubili v Zagrebu in bo tako
morala prihodnje leto igrati
v republiški legi. .
Strelci za Celje N. Markovič
7, Levstik 3, Koren 3, šafa-
rič 2 ter Telič in Lubej po
enega. Končni rezultat: 17:13
(8:8). Celjani v zadnjem kolu
gostujejo proti istoimenski
ekipi. Srečanje bo zgolj pre-
strižnega pomena, saj sta si
že zdaj obe ekipi zagotovili
obstanek v zvezaii ligi.
T. VRABL
NESREČEN PGRAZ CELJA
V soboto so Celjani gosto,-
vali v Ljubljani in odigrali te-
kmo proti Ježici, novincu v
republiški ligi. V prvem pol-
času so bili Celjani boljši na-
sprotnik in ga zasluženo rešili
v svojo korist z rezultatom
27:18. žal so Celjani v začetku
drugega polčasa močno popu-
stili, saj je Ježica prešla v
vodstvo že v 5. minuti. Do
konca tekme je Ježica svojo
prednost še minimalno pove-
čala in dosegla minipialno
zmago z rezultatom 53:48.
ŽKK CELJE: Sagadin Tone
16, Cepin 14, Tomašič 12, Er-
javec 4 in Božič 2.
VISOKA ZiAGA
ŽALCA
v nedeljo so Zalčani gosto-
vali v Rog. Slatini in odigrali
prvenstveno košarkarsko tek-
nio v okviru II. republiške ko-
šarkarske lige (vzhod). Tudi
na tej tekmi so Žalčani pri-
kazali zelo dobro igro, saj jim
domačini skozi vso tekmo ni-
so bUi nevaren nasprotnik.
Najboljši strelec je bil spet'
odlični Šeligo, ki je dosegel
39 košev, odlično igro pa so
prikazali budi vsi ostali igral-
ci Žalca. Po tej tekmi so žal-
čani še vedno nahajajo na dru-
gem mestu in dobro priprav-
ljeni čakajo derby tekmo pro-
ti Radencem, ki bo odločala
o spomladanskem prvaku. Re-
zultat Žalec : Rog. Slatina
105:77.
KK ŽALEC: Šeligo 39, Vovk
15, Krušič 13, Habjan 10, Pur
8, Senčič 8, Krajnc 4, Cerov-
šek 5, škrbec 3.
KK R(X1AŠKA SLATINA:
Vukovič 22, Zore 19, Markovi-
novič 12, Kridec 10, Glavnik 6,
Bertalanič 5, Pak 2, Vičič 1.
O. Holzinger
ŠTORE PRED VITANJEM
V medobčinski košarkarski
ligi sta odigrali že IV, in V.
kolo. Štore so jwemagale Old
^ys Konjice v Konjicah in
l^rebold v štorah, Žalec B
i« premagal Šentjur v Šent-
jurju, Vitanje je v derby
^kmi premagalo Torpedo iz
»oštanja, ŠŠD Prebold pa je
Presenetljivo toda zasluženo
Premagal Prebold. Tekma
Torpedo Old boys Konjice je
l^iia proložena na kasnejši
^rmin. Po V. kolu vodi na
'ßstvici Štore, pred Vita-
'^Jem, Torpedom itd.
pitati IV. kola:
®tore : Prebold
J:54 (34:31)
2alec »B« : Vitanje
J5:69 (8:45)
Prebold : Šentjur
'3:77 (41:40)
Rezultati V. kola:
Old boys Konjice : Store
50:56 (28:28)
Šentjur : Žalec »B«
48:55 (28:27)
Vitanje : Torpedo
53:52 (23:30)
Prebold : ŠšD Prebold
66:69 (28:34)
Lestvica po V. kolu:
1.	Store	5 4 1 355:252
2.	Vitanje	5 4 1 312:223
3.	Torpedo	4 3 1 292:197
4.	Old boys Kon.	4 3 1 246:218
5.	Prebold	5 2 3 301:401
6.	Šentjur	5 1 4 281:359
7.	Žalec »B«	5 1 4 227:311
8.	ŠŠD Prebold	5 1 4 263:416
O. HOLZINGER
•	Na igrišču Partizana Gri-
že je bilo občinsko sindikalno
prvenstvo občine Žalec v ro-
kometu. Prvo mesto je osvo-
jila ekipa Feralita (Žalec)
pred Sigmo, Tekstilno tovar-
no Prebold itd.
•	TVD Partizan Braslovče
je organiziral turnir v malem
nogometu za prehodni pokal
Braslovč. Nastopilo je osem
ekip iz petih društev TVD
Partizan iz Savinjske doline.
Vrstni red: 1. TVD Partizan
Gomilsko, 2. TVD Partizan
Braslovče, 3. TVD Partizan
Šempeter itd. Prehodni pokal
.je osvojila ekipa Gomilskega
ostale ekipe pa diplome in
priznanja.
•	V predzadnjem kolu šta-
jerske rokometne lige sta oba
predstavnika iz Savinjske do-
line igrala doma. Partizan Pe-
trovče je dosegel pomembno
zmago, saj je premagal Kovi-
narja iz Maribora z 22:17 in
se tako obdržal v štajerski li-
gi. Drugi predstavnik Partizan
Griže pa je srečanje izgubil z
Fužinarjem s 15:17. Grižaniso
s tem porazom še vedno na
četrtem mestu. V nedeljo bo-
do Grižani gostovali v Mari-
boru in se srečali s Kovinar-
jem, Grižani pa v Velenju s
tamkajšnjo ekipo.
•	Nogometaši Žalca, ki te-
kmujejo v prvi skupini CNP,
so dosegli prvo zmago. Pre-
magali so Senovo z visokim
rezultatom 6:1. S tremi toč-
kami so na zadnjem mestu in
se bodo morali tako preseliti
v II. razred CNP.
•	V nadaljevanju II. repub-
liške odbojkarske lige je eki-
pa Partizana Šempeter doma
premagala vodečo ekipo Tur-
bino z 3:2. Tekma Braslovče
— Orešnjevac pa bo danes po-
poldne.
•	šahovski klub Savinjčan
šempeteir je pretekli teden
pripravil šahovski brzoturnir
na katerem je nastopilo 13 ša-
histov. Zmagal je štorman
pred Skokom it-d Na rednem
mesečnem brzolurnirju v Žal-
cu za junij je zmagal brez po-
raza Rancinger.
T. Tavčar
OBČINSKO PRVEN-
STVO V STRELJANJU
Na občinskem prvenstvu v
streljanju z malokalibersko
puško so nastopili strelci
vseh kategorij. Pri članih je
bil vrstni red naslednji: Je-
ram 492 krogov, Jager 488,
Sršen 465, Dečman 455, Tr-
žan 449 itd. Pionirji: Krošl
137 krogov, Poglajn 126, Jer-
šič 114 itd.
VODSTVO NESPRE-
MENJENO: VODI
VANOVŠEK PRED
ŠUNKOM
v III. kolu občinskega pr-
venstva posameznikov v ke-
gljanju je od 60. tekmoval-
cev nastopilo 40. Vrstni
red je ostal nespremenjen,
kajti v vodstvu je še vedno
Vanovšek s 2681. keglji (po-
prečje 893) pred Sunkom
2649, sledijo: I. Krajrc 2563,
Grum 2536, Pinter 2516, Ve-
ranič 2510, š. Krajnc 2478,
Krajnc 2477, Sen.čar 2473, Li-
povšek 2471, Kačič 1468,
Ramšak 2468 itd.
- ^	J. LUBEJ
VIVODOVA DRUGA
POMLAD
v Zagrebu je bilo veli-
ko mednarodno tekmovanje
»Hanžekovičev me.morial«.
Izmed celjskih atletov, ki
so se udeležili tekmovanja,
je bil med najboljšimi Bran-
ko Vivod, ki je preskočil
kar 209 cm, kar je samo cen-
timer manj od njegovega
osebnega rekorda in letos
najboljši rezultat v Sloveni-
ji. S tem rezultatom je os-
vojil drugo mesto.
Ponovno je bil odličen Mi-
ro Kocuvan, ki je v teku
na 4(X) metrov s časom 47,6
sek. izboljšal svoj republi-ški
rekord in osvojil prav tako
drugo mesto. Uvrstitve in re-
zultati ostalih bolje uvršče-
nih Celjanov: Medvešek še-
sti na 400 m s 49,7 Obal
šesti na 400 m z ovirami —
54,6 (osebni rekord) Kopi-
tar šesti v kopju — 64,94 m
mladinec Kovačič prvi na
1000 m —2:53,6; Oračeva če-
trta na 400 m — 59,7 in
Urankarjeva deveta na
800 m : 2:15,8!.
T. V.
ZMAGA IN PORAZ
GABERJA
Celijski hokejisti na travi
igrajo v zadnjem času non-
stop. Tako so med tednom o-
digrali proti močni ekipi Ma-
ra'thona in izgubili s 3:0. Ne-
kaj dni pozneje so na Skal-
ni kleti premagali močno in
prodorno ekipo Concordije z
1:0. Edini zadetek za Celje
je dosegel v 40. minuti igre
Jošt.
Celjani so bili v tem sre-
čanju mnogo boljši nasprot-
nik, toda strelci so imeli slab
dan. Tudi najboljše možnosti
so zapravili. ' Dobro igro so
prikazali: Jošt, Bon, Bratec in
Jeram.
DVIGALCI UTEŽI
NISO TEKMOVALI
V nedeljo bi morali celjski
dvigalci uteži Partizan Celje
tekmovati proti lanskoletnemu
republiškemu prvaku LJublja-
ni. Žal pa do srečanja ni pri-
šlo, ker so Celjani pred od-
hodom v Ljubljano prejeli
obvestilo, da srečanja ne bo,
ker so tekmovalci Ljubljane
bolni.
Zaradi tega bodo celjski
dvigalci vložili pri osrednji
zvezi protest, kajti ekipa, ki
sodeluje v zveznem in repu-
bliškem tekmovanju mora
Lmeti dovolj tekmovalcev.
jk
PRI STAREJŠIH ČLANIH
PRVI NOGOMETAŠI IZ EMO
Tekmovanje starej&ih članov v malem nogometu je bilo
te dni končano. Osem ekip je igralo v enotni ligi. Vse tekme
so bile na igrišču pri Skalni kleti. Po zanimivih borbah je
prvo mesto zasluženo osvojila ekipa EMO v postavi: Per-
tinač, Ekselen&ki, Lebič, Jamiš, Korošec in Coklič, pred
Izletnikom (Vukašin, Basle, Petelinek, Stoklas, Krajnc in
Skrabar),
1.	EMO	7 31:5 1,3
2.	Izletnik	7 24:6 12
3.	Cinkarna	7 24:19 10
4.	Klima	7 19:9 9
5.	Občina	7 14:19 4
6.	Cetis	7 18:2<) 4
7.	Zele/Jiičar	7 6:28 4
8.	UJV	7 8:28 1
v prvi sindikalni nogometni ligi so bili v petem kolu
doseženi naslednji re/AxUati: EMO : Zlatarna 4:1, Cinkarna
: Tehnomercator 6:1, Ingrad : Železarna 3:1, Kovinotehna :
Izletnik 6:1, Klima : JNA ni bila odigrana, ker ekipa JNA
ni prišla in jo je tekmovalna komisija izključila iz nadalj-
njega tekmovanja.
Po 5. kolu ie lestvica naslednia:
T. Goršič
ZMAGE GOSTOV — Tekmovanje v celjski nogometni pod-
zvezi se bliža koaicu. V prvi skupini morajo odigrati še tri
kola, v drugi in mladinski ligi pa nekaj zaostalih tekem.
Zanimivost 16. kola je bila, da so kar na štirih tekmah
zmagali nogometaši gostujočih moštev. Tako je Olimp pre-
magal v Senovem istoimensko ekipo, Ljubno, Vojnlk in Ža-
lec pa so bili prav tako poraženi na domačih igriščih. Pre-
senečenje v II. skupini je pripravila Ponikra, ki je doma
premagala žroče s tesnim rezultatom. Tekma med Polzelo in
Laškim je bila v 73. min. prekinjena, ker so gostje zapu-
stili igrišče. V mladinski ligi je ekipa Celja KL. A gladko
premagala Velenje z 8:0, Šmartno pa je na domačem igrišču
igralo 2:2 z Dravinjo.
Rezultati I. skupine 16. kola:
Senovo — Olimp 0:3, Ljubno — Rogatec 3:4, Vojnik —
Brežice 1:4, šoštanj — Boč, EScipa Boča ni prišla na sre-
čanje ne da bi pred tem obvestila podzveao ali ekipo Šo-
štanja, Telonovalna komisija bo to tekmo verjetno registri-
rala s 3:0 p, f. za Šoštanj. Žalec — Dravinja 0:4.
Rezultat II. skupine 1.5. kola:
Opekar — Šmarje 3:0 p. f. Gostije so tekmo predali brez
borbe. Polzela — Laško 2:2. Tekma je bila v 73. mdn. pre-
kinjena. Se\Tiica — ROD 1:3, Ponikva — Zreče 4:3.
Rezultati mladinske li,?e: Šmartno — Dravinja 2:2, Celje
Kladivar 4. — Velenje 8:0, Kovinar — Celje KL. B 3:1,
Olimp — Steklar 1:1. Na lestvici vodii Celje KL. A pred
Šmartnim in Dravinjo itd.
Končno kvalitetna igra na Glaziji — NagometaSi C^lja—
—Kladivar j a še niso izgubili vseh možnosti za obstoj v
republiški ligi. Ker bosta izpadli največ dve moštvi je bilo
srečanje proti trboveljskemu Rudarju zelo pomembno. In
ravno v tem srečanju so Celjani zaigrali odlično in pre-
magali odlične igralce Rudarja kar s 3:0 (1:0).
NEPOTREBEN PORAZ PROTI DRAVINJI — Nogometaži
Celje—Kladivarja so med tednom odigr^i tudi pokalno sre-
čanje proti Dravinji iz Slovenskih Konjic. Čeravno srečanje
nI bilo pomembno, ni bilo potrebno, da so Celjani zaigrali
tako podrejeno in izgubili 0:2 proti podzvezni ekipi.
PORAZ KOVINARJA V GOSTEH — Kovinar iz Štor Je po
odlični igri proti šmartnemu v tem kolu izgubil v Osan-
karici 2:3. Ostali rezultati pa so bili: Šmartno : Papimi-
čar 2:0, Velenje : Steklar 1:2, qeluloear ; Branik 0:6.
KOCUVAN IZENAČIL
REPUBLIŠKI REKORD
Na klubskem mitingu v Trbovljah je Miro Kocuvan, San
AD Kladivar, izenačil v teku na 100 metrov republiški re-
kord, ki ga je leta 1958 dosegel Stanko Lorger s časom 10,4!
To je samo desetinko sekunde slabše od državnega rekorda,
ki ga ima Ivica Karasi z 10,3!
JESENICAM
STO MINUT IGRE PROTI
V nadaljevanju republiške ženSke odbojkarske lige so Ig-
ralke Partizana Celje imele v nedeljo precej težav z mlado
ekipo Jesenic. Kar sto minut je bilo potrebno, da so mla-
dinke z Gorenjske poražene zapustile Igrišče gimnazije. Prvi
in četrti set so gladko dobile gostje, medtem ko so v osta-
lih setih zmagale domačinke. Končni rezultat je bU 3:2 za
Partizan, seti 9:10, 15:10, 15:6, 11:15 in 15:7.
PROTI MARIBORU SAMO ŠIBAK ODPOR — Moška
vrsta Gaberja je na domačem igrišču gostila najboljšo
ekipo v ligi. Mariborčani so v kratkem srečanju gladko pre-
magali Gaberje 3:0, (12:2, 15:11, 15:3). Celjani so nudili
odpor samo v drugem setu, katerega bi lahko tudi osvojili,
Toki^t so za nepopolno ekipo Gaberja nastopili; Godler,
Vodenik, Kajtnei, Jager, Aškerc, Roje, Trbuc, Plaateu.
jk
ŽALEC
CFSTA V MATKE JE POŠKODOVANA
BERNARD CEPIN, Matke: »Kako je z nadalj-
nim vzdrževanjem ceste v Matke?«
Odgovarja načelnik za gospodarstvo tx>v. COKAN:
»Problem vzdrževanja lokalnih cest je povsod enak.
Prebivalci Matk so z velikimi težavami uredili del
ceste, ki pa po kvaliteti odgovarja samo lažjemu
lokalnemu prometu. Nastale pa so težave, ker ho-
čejo nekateri cesto samo za lažji promet, ostali pa
tudi za prevoz šolarjev z avtobusom. Razumljivo
I>a je, da težja vozila uničujejo cesto, ki je primer-
na .samo za lažji promet. Rešitev bi bila v tem, da
bi dalo Avtoturistično podjetje Izletnik Celje lažji
avtobus, kar pa je skoraj nemogoče. Za vzdrže-
vanje cest nimamo dovolj sredstev in jih vzdržu-
jemo po lastnih močeh in razpoložljivih sredstvih.
Za normahio vzdrževanje cest IV. reda bi v občini
potrebovali najmanj milijon dinarjev, dobimo pa
jih komaj 350 tisoč za vzdrževanje preko 200 kilo-
metrov cest IV. reda v občini!«
KDO NAJ UPRAVUA S CESTAMI IV. REDA?
Na sestankih po posameznih krajevnih skupno,
stih v občini Žalec se je večkrat pojavilo vpraša-
nje, kdo naj upravlja s cestami IV. reda. Po posa-
meznih krajevnih skupnostih se občani zavzemajo
zato, da bi prenesli vzdrževanje cest IV. reda na
njih oziroma krajevne skupnosti. Smatrajo, da bi
tako lažje in predvsem bolje vzdrževali ceste na
njiho'^&m področju. Kako je s to možnostjo?
Odgovarja načelnik za gospodarstvo tov. COKAN:
»Ta težnja se pojavlja samo s strani nekaterih
krajevnih skupnosti, ki računajo, da bi s sredstvi,
ki so namenjena za vzdrževanje cest IV. reda sami
ceste bolje vzdrževali. Ker pa gre v tem primeru
tudi za razne skupne akcije, kot npr. zimska služba
itd., bi bilo treba o omenjenem predlogu drugje in
podrobneje razpravljati. V bližnji prihodnosti bosta
sprejela ustrezne sklepe Upravni odbor cestnega
sklada in svet za komunalne m stanovanjske zadeve
pri skupščini občine Žalec, ki sta s predlogom tudi
seznanjena.«
CELJE	I
_[
NEDOVOLJENA GRADITEV GARAŽ
MARJAN AŠIC. odbornik: V zadnjem času se je
zelo razširile nedovoljena graditev garaž, to celo v
novem stanovanjskem naselju na Hudinji. Menim,
da bi morale strokovne službe energično ukrepati.
BRANKO REBEK, mestni inženir: Opozorili bo-
mo pristojno inšpekcijsko službo na ta pojav in us-
trezno ukrepali.
CESTA ČRNOVA—DOBRVA
FRANC VERDEL, odbornik: Cesta Crnova-Dobr-
na je podobna navadnemu kolovozu. Čeprav name-
ravajo cesto rekonstruirati, jo je treba do začetka
teh del vsaj toliko vzdrževati, da bo po njej možno
voziti z motorji in avtomobili. Pojačati bi morali
tudi nadzor in kaznovati voznike težkih tovornjakov
ki vozijo po tej cesti, četudi je promet s težkimi vo-
zili prepovedan.
OSKAR NAGLAV, tajnik občinske skupščine:
Cestno podjetje nam je sporočilo, da vzdržuje to
cesto po programu republiškega cestnega sklada
Spomladi letos je bil na to cesto navožen in razgr
njen gramozni material. Vendar je stanje ceste tako,
kot bi na njej nič ne delali in jo vzdrževali. Vzrok
je v tem, ker vozniki tovornjakov nad 3 tone n^o-
zijo po njej, čeprav je na cesti znak, ki dovoljuje
le prevoz do 3. ton. Cestno podjetje ie že nešteto-
krat prosilo postajo prometne milice, da bi uvedla
kontrolo nad uporabniki te ceste in kršitelje prija-
vilo. Vendar je stanje ostalo nespremenjeno.
PLEČNIKOVA ULICA IN CESTA NA GRAD
LUDVIK ZUPANC, odbornik: Zanima me, kako
je z ^šitvijo pritožbe prebivalcev Aljaževega hriba
zaradi ureditve križišča Plečnikove ulice in Ceste
na grad.
OSKAR NAGLAV, tajnik občinske skupščine: V
izdelavi so načrti za ureditev Plečnikove ulice in
Ceste na grad. Letos bo rekonstruiran odsek Pleč-
nikove ulice od hiše"Gorjanc do vključno križišča
Plečnikove ulice in Ceste na grad. Nadaljnja re-
konstrukcija bo izvedena v naslednjih letih etapno,
odvisno od razpoložljivih sredstev.
MOZIRJE
NESPORAZUMI OKROG ŠOLE
Odborniki skupščine občine Mozirje sb na zad-
nji seji ob obravnavi predlogov in pripomb obča-
nov, izrečenih na zborih volivcev obravnavali tudi
predlog nekaterih občanov v Mozirju, ki predla-
gajo, da bi naj tudi po dograditvi nove šole
obdržali pouk v šoli na Brdcah. To »utemeljujejo«
s tem, da bi ukinili pojwldansko izmeno pouka
60 otrok.
Tako strokovne službe, ki so pripravljale načrt
za reorganizacijo šolske mreže v mozirski občini,
kot odborniki so mnenja, da ta predlog ni upra-
vičen. Niti ekonomsko sprejemljiv. Gre za 500 let
staro zgradbo, katere vzdrževanje je sila drago, po
drugi strani pa:* po njihovih izračunih v resnici ni
potrebe po dodatnih prostorih. Gre v resnici le za
60 otrok. Z otvoritvijo nove šole bodo v Mozirju
imeli pogoje, ki so mnogo boljši od slovenskega
povprečja. Po mnenju skupščine gre v tem pri-
meru za želje skupine ljudi, ki pa so nesprejem-
ljive in ekcttiomsko neuresničljive.
DOLGA VRSTA POROČIL NA 11. SEJI SKUPŠČINE OBČINE LAŠKO:
UČINKOVITEJŠE INŠPEKCUSKE
SLUŽBE, TODA..
•	Obstoječe inšpekcijske službe v Laškem
dobro delujejo gradbene inšpekcije pa na primer
sploh ni.
•	Neraziskani primeri kaznivih dejanj, zaosta-
nek pri kaznovanju prekrškov z ozadjem kadrov-
skih. predvsem pa stanovanjskih vprašanj.
•	Sanacija »Volne« se ugodno razvija, zato
poročilo enkrat letno ali po potrebi.
•	Podražitev vodarine. razporejanje sredstev s
sklada za uporabo mestnih zemljišč, sklad za po-
speševanje kmetijstva in še vrsto zadev - malo-
ne preveč za eno samo sejo.
Poročali smo, da so neka-
teri sveti v bližnji preteklo-
sti razpravljali o razbreme-
nitvi . občinske skupščine, o
delitvi pristojnosti, o večji
pristojnosti svetov. Toda na-
ključje je naneslo, da je na-
slednja seja, 11 po vrstnem
redu, bila spet izredno bo-
.gatega dnevnega reda in da
je bilo vnaprej poslanega
grsdivn kar Ip-i kup. Je to
kaj čudnega? Ni, če pomi-
slimo. da so gospodarske in
komunalne zadeve prisotne
malone na sleherni seji, en-
krat letno pa pridejo na vr-
sto poročila občinske upra-
ve, inšpeiccijskih služb, ki so
navadno zelo izčrpna. Vmes
se nabere še vrsta tekočih
zadev in tako pride do ma-
ratonskih sej, spričo nje pa
zadrege tudi v našem poro-
čanju, ko vsega v eni sapi
ni mogoče povedati.
Izluščimo najbistvenejše:
Poročilo o dem občinske
uprave je odbornike prepri-
čalo. da je strokovno delo
upravne službe v zadnjih le-
tih mnogo boljše in kar je
tudi važno, delavci v občin-
ski upravi imajo dobro mero
političnega posluha za osnov-
no politično orientacijo v
občini. Kadrovska zasedba pa
še vedno ni popolna, saj
manjkata 2 strokovnjaka z
visoko, 9 strokovnih delavcev
7. ^višjo in 5 s srednjo izo-
bfaabo Bližnja upokojitev
nekaterih odpira vprašanje
nadaljnih petih delavcev z
visoko in višjo izobrazbo.
Služba za visokokvaiificirane
ljudi, zlasti mlajše, je v ob-
činski upravi navadno od-
skočna deska na boljše, sre-
če ni s štipendisti, a kar je
glavno navadno se zadeve za-
taknejo pri stanovanjih. Iz-
reden študij že zaposlenih je
torej ena najboljših poti, da
se vrzel izpopolni.
Poročila sodnika za prekr-
ške, postaje «nilice in občin-
skega sodišča razkrivajo spo-
štovanje občanov do zakonov
in predpisov. Kaznivih de-
janj, obravnavanih na sodi-
šču je bilo sicer številčno
manj, žal pa mladinskih pre-
stopnikov več kot pred le-
tom.
Sodnik za prekrške je mo-
ral lani reševati veliko zao-
stalih zadev, zato tudi vsi
lanskoletni primeri niso pri-
šli na vrsto. Od skupnih 1.141
zadev seveda ne odpade vsa
krivda na občane laške ob-
čine, veliko je namreč sto-
rilcev iz drugih krajev, ki
so tako ali drugače. »grešil i'<
na tleh občine. To, da je os-
talo nerešenih 172 zadev da-
je misliti, če je en sam sod-
nik za prekrške lahko kos
svoji nalo.gl.
Miličniki laške in radeške
postaje so obravnavali 153
primerov klasičnega in go-
spodarskega kriminala, kar
je manj kot leto poprej. Pri
teh primerih gre za okoli
735.000 dinarjev povzročene
škode. Zoper javni red in
mir se je pregrešilo 2.53 ob-
čanov, s področja prometnih
kršitev pa so miličniki ob-
ravnali 212 primerov, od te-
ga jih leži na plečih storil-
cev iz drugih občin kar 127,
kar uvršča občino v izrazito
tranzitno področje. Nerazi-
skanih primerov kriminala je
29. toda vzroki so na dlani.
Že tri xeta se trudijo v La-
škem dobiti štiri, miličnike
in enega v Radeče na neza-
sedena delovna mesta. Od
službujočih sta dva milični-
ka v neprimernih, eden pa
brez stanovanja, če bo še v
bodoče tako, bo z upokojit.
jo starejših čez leta na J'"
mer Laško brez postaje t!!'
Poročila ostalih
kmetijske in živinorejske »
narske, sanitarne in
zdarske, urbanistične, vete^
so ostala razen pri kmetij sk
skoraj brez razprave, Tu j«
tekel dialog predvsem tiiM
stališči predstavnikov zadj^
ge in zasebnimi kmeti, ßlio-
pa je pripomb na dejavnost
gradbene inšpekcije Tu ziastj
zasebniki v privatni režiji
gradijo zelo nestrokovno ij
je vprašanje, koliko teh no-
vih hiš bi se sesUio, če bj
bil potres. Toda kaj? v la.
ški občini gradbenega inšpe^
torja sploh nimajo, ker m
morejo dobiti človeka z uj
trezno kvalifikacijo za doho
dek, ki ga nudijo, brez moi
nosti za ponudbo stanovanja,
Na seji so razpravljali
o celi vrsti zadev, med dru-
gim o sanaciji »Volne«, y
ugodno poteka, o povišanju
cen vodi, o razporeditvi sred.
stev s sklada za uporabo
mestnega zemljišča, o usta-
novitvi sklada za pospeševa-
nje kmetijstva itd.
Toda, kot že rečeno, vse-
ga naenkrat ni mogoče po
sredovati, čeprav so mnoge
teh zadev zelo zanimive za
občane in jih bo seveda tr&
ba nujno obelodaniti. Toda
zaenkrat toliko,
JURE KRAŠOVEC
PROBLEMI Z ODBORNIŠKO RESNOSTJO
Tudi zadnje seje skupšči-
ne občmt žaiec niso mogli
pravočasno začeti, ker se ni
zbralo zadostno število od-
bornikov Tako so čakali, kot
že mnogokrat prej, da so
prišli še drugi in da so
sploh lahko začeli. Včasih so
si pomagali tudi s telefo-
nom, da so privabili zadost-
no število odbornikov.
Uvod v zadnjo sejo je ta-
ko predsednik občinske skup-
ščine Jožko Rozman izrabil
za »pogovor« z navzočimi od-
borniki, ki jim je povedal tu-
di nekaj zanimivih podatkov
o obremenjenosti nekaterih
odbornikov. Tako je Ivan
Hren, komercialist v Garan-
tu na Poizeli od trinajstih
sej izostal kar devetkrat in
siQer sedemkrat neupraviče-
no in dvakrat upravičeno.
Cela vrsta odbornikov ,ie, M
so manjkali po sedemkrat,
šestkrat in petkrat. Vse.to
otežkoča normalno delo ob-
činske skupščine,
Ce so odborniki, ki ne obi-
skujejo seje skupščine, pre-
zaposleni, jim je treba v de-
lovnih organizacijah omogo-
čiti tistih nekaj ur na mesec,
da se lahko udeležijo seje,
v obratnem primeru pa naj
vrnejo mandat. Ker pa je re-
snica, da bi enkrat v mesecu
nemara vsak lahko našel čas
za sejo, je vzrok za odsot-
nost odbornikov verjetno dru-
gje, Funkcija odbornika n®
bi smela postati nujno zJ".
niti ne izkoriščanje zaupa-
nja občanov na terenu in ^
delovnih organizacijah, da jili
predstavljajo v najvišjem ob-
činskem organu, O odborni-
ški resnosti pa bi morali za-
četi raz-iTiišljati tudi tisti,
ki so jih volili.
TONE VR.-VBL

ZA TRGOVINO V TREH LETIH PREKO TRI MILIJONE DINARJEV
Na eni zadnjih sej občinske
skupščine v Šentjurju so
odborniki zahtevali od trgov-
skega podjetja Merx podro-
ben program investicijskega
vlaganja v trgovsko mrežo,
še posebej nezadovoljni so
bili predstavniki Dramelj, ka-
terim že dve leti obljubljajo
novo samop-ostrežnico.
Tako je na zadnji seji
predstavnik Merxa, Karel
Adrinek govorii o predvide-
nem vlaganju sredstev v šent-
jursko trgovsko mrežo. Grad-
nja trgovine v Dramljah se
je zamudila zaradi neureje-
nih zapuščinskih vprašanj
glede zemljišča. Prihodnje le-
to naj bi pričeli v Šentjurju
z gradnjo sodobnega Marke-
ta, zgrajen pa bi bil predvi-
ma leta 1972, Tako bo tudi
v Dramljah, kar pomeni, da
so gradnjo dramelj ske trgo-
vine zopet prestavili za eno
leto. Drameljčani iskreno
unaio. da ne bo tako tudi
prihodnje leto. 1973. leta bo-
do razširili tekstilni oddelek
in uredili prodajni paviljon
v Dolgi gori oziroma Lipo-
glavi. Prostor v katerem je
sedanja trgovina ne ustreza
pogojem in zahtevam. Uredili
bodo tudi gostišče Zarja.
Tako bodo v naslednjih treh
letih vložili v trgovsko mre-
žo Šentjurja preko 3 milijo-
ne dinarjeČ
Odborniki so bili sicer za-
dovoljni s poročilom, vendar
so zaprosili, če bi lahko bil
program nekoiiko bolj pre-
cizen, še posebej datumi gle-
de končane gradnje. Pred-
sednik skupščine Aci Svetina
je med drugim dejal:
»V občini imamo slabe
izkušnje glede obljub o pri-
četku in končanju gradnje. Bi
lahko označili vsaj polletja?«
Tov. Adrinek je v odgovor
povedal, da žal tako preciz-
nih datumov ne more posre-
dovati odbornikom, lahko pa
jih bodo dobili pismeno pre-
ko centrale podjetja Merx.
M, SENICAR
VROČE POLETJE IN JESEN ZA CINKARNO
^je desetdnevno obdob-
^^prav o Cinkarni in sa-
< jjj lanskoletne izgube je
/ nedvomno najbolj inten-
""^flO. Naj zato koj v začet-
povemo, da je prav to
"SdolO'j® rodilo tudi zaklj^učke
' tjodoči start in za ozdra-
''gv vsaj nekaterih zadev. V
^ dneh je bila niaijprej
^pna seja sveta za primar-
gospodarstvo občine Ce-
in UO sklada skupnih
i^erv gospodarskih organiza-
celjske občine, na kateri
dokončno pretresli pred-
ani sanacijski program in
^pe vseh prizadetih. Za-
2jučke je svet nato posre-
•pfäl občinski skupščini, ki
^zasedala minuli torek.
ne bi ponavljali raz-
u^v, ki so bile bolj ali manj
j^obne na obeh zborova-
jjiiji, se bomo omejili na
^edloge in zaključke ne gle-
^ na časovni nastanek le-
V Celju so v celoti sogla-
jjli z ugotovitvami skupine
^enzentov sanacij'skega pro-
jrama, ki jih je najel UO
s^ada republiških skupnih
^rv. Leti med drugim
jgotavljajo, da program ni
'jelovit, da obravnava le krat-
10 obdobje treh let in da
je nakazuje perspektive. Naj-
manj prepričljivo je' nakaza-
na bodoča usoda metalurgije.
,Va podlagi temeljitih raz-
prav na riepubliškem skladu
je prišlo do zaključka, da
celjski občini odobri po-
.«ojilo za kritje izgube v Cin-
tomi^za leto 1969. v znesku
12,290.000 dinarjev s 4,25 od-
stotka obrestmi. Nadalje UO
zahteva, da se mu predloži
do 31. marca 1971. leta do-
polnjen sanacijski program,
vtem ko je občinska skupšči-
na Celje v zvezi s tem skle-
nila, da mora novi sanacijski
odbor, ki ga jie postavila za
vodenje sanacijskih poslov v
Cinkarni, predložiti dopolnjen
sanacijski pragram OS Celje
do konca t^a leta. V na-
sprotnem bo morala celjska
občina v kratkem roku vrni-
ti kredit z obrestmi vred,
razen tega pa ni v tem pri-
meru izključeno, da bi se
poslužili skrajnih ukrepov —
prisilne uprave in drugega.
Ko je občinska skupščina na
svojem zadnjem ^ zaseda-
nju sklepala o kritju lanske
izgube, je bilo v Narodnem
domu poudarjeno, da s tem
občina Celje prevzema do
kolektiva Cinkarne veliko
breme in da Je to maksi-
mum, kar lahko v sedanjih
pogojih storijo. To nedvom-
no obvezuje kolektiv k vse-
stranskemu prizadevanju za
ureditev razmer tn seveda
nalaga vsem pristojnim
tudi nalogo, da v nasled-
njem obdobju pomagajo re-
šiti nekatera predlagana si-
stemska vprašanja. Eksperti
zveznega sekretariata za fi-
nance n.pr. sodijo, da je bi-
la Cinkarna spričo obsežne-
ga izvoza svojih izdelkov po
dosedanjem režimu izvoza
ekonomsko prizadeta. Napake
je vsekakor potrebno korigi-
rati in priznati Cinkarni do-
ločene bonitete vsaj za nazaj
in za letos. Seveda so v sa-
nacijskem programu pred-
videne tudi nekatere druge
rešitve, ki pa se, očitno, pre-
cej težko realizirajo.
Ka; so sklenili nekateri
upniki? Jugobanka kot izred-
no močan poslovni partner
Cinkarne je spričo razmer v
podjetju sklenila uvesti tri-
letni moratorij za odplačilo
nekaterih kreditov in prista-
ja na znižanje obrestne me-
re na 6 odstotkov. KB Ljub-
ljana je odobrila moratorij
za kredite za dobo 2 let,
vendar ne pristaja na zniža-
nje obresti. Sprejete so bile
tudi nekatere druge spre-
membe.
Namesto prvotnega predlo-
ga, da bi v Cinkarni' uvedli
prisilno upravo, se je občin-
ska skupščina Celje odločila
za sanacijski odbor. S strani
občine sta bila v sanacijski
cidbor imenovala Igor Kra-
šovec, direktor Kemične to-
varne v Hrastniku in
inž. Boris Makarovič, pomoč-
nik direktorja kemične to-
varne "^Irastnik, Cinkarno bo
zastopal Hinko Has, Kredit-
no banko Ljubljana Nikola;
žan, Jugobanko Viktor Justi-
nek, sklad republiških skup-
nih rezerv pa Branko Paš.
Skupščina je tudi izde-
lala precizna navodila za de-
lo sanacijskega odbora, tako
da v naslednjem enoletnem
obdobju ne bi prišlo do raz-
hajanj v delu samoupravnih
organov v Cinkarni in sana-
cijskega odbora s polni-
mi pooblastili. Občina je tu-
di sklenila, da se v prihod-
nje zaposlenim v Cinkar-
ni izplačujejo 100 odstot-
ni osebni dohodki, doseženi
v poprečju v II. polletju la-
ni. Sanacijski odbor v Cin-
karni je v celoti odgovoren
za svoje delo občinski skup-
ščini Celje. Kar zadeva kre-
dit za kritje lanske izgube,
(izguba v Cinkarni bo nam-
reč tudi letos, vendar se
spričo zavlačevan;a z ukrepi
še ne ve, ali je bo za 10 mi-
lijonov Ndin ali za 3,6 mili-
jonov), so v razpravah v ob-
činski skupščini kritizi-
rali odnos republiških rezerv,
ki ne sprejema nase nobene-
ga rizika, dasi razpolaga z
denarjem, pobranim od go-
spodarstva. Članom sveta in
odbornikom se namreč zdi
zelo čudno, da so marljive
in dosledne pri pobiranju de-
viz in dohodka, ustvarjenega
v Cinkarni, druge inštitucije,
rizik za posledice pa naj bi
nosila celjska občina sama.
O tem bodo še sprožili raz-
pravo.
Ko je na minuli seji skup-
ščine predsednik republiške
skupščine razpravljal o pro-
blemu Cinkarne, je med
drugim poudaril, da je se-
daj pomembno, ker se z
ustreznimi odločitvami skup-
ščine omogoči kolektivu Cin-
karne normalno delo in za-
poslenim osebni dohodek.
Ustrezni dohodki so potreb-
ni tudi zato, da bo podjetje
pridobilo v svoje vrst manj-
kajoče strokovne kadre, sicer
sanacijski ukrepi ne bodo
mogli biti izvajani, kaj šele
nadaljni razvojni program.
Kritično je obravnaval tudi
sedanjo funkcijo republfških
rezerv in povedal, da se pri-
pravlja nov republiški za-
kon za to področje.
O sklepih skupščine občine
Celje, o uvedbi sanacijskega
odbora in o drugih vpraša-
njih nadaljne orientacije je
minuli teden na svoje zase-
danju sklepal tudi delavski
svet Cinkarne. Vse sklepe je
sprejel, ob navzočnosti pred-
stavnikov občinskih forumov
pa so ob tej priliki raz-
čiščevali še nekatera druga
odprta vprašanja.	F. K.
KOMENTAR
KONKRETNO O KONKRETNIH PRIMERIH
POLOŽAJ MLADIH V OBRTI
Ni naključje, da so se čia-
Bi področnega strokovnega
Ddbora za obrt pri repu-
bliški gospodarski zbornici
r Celju lotili na drugi seji
fprašanja, ki zadeva stanje
n položaj učencev v obrti.
?rav tako ni naključje, da
» se teh vprašanj lotili sku-
paj s predstavniki občinske
mladinske organizacije ter
astopniki šolskega centra
•Borisa Kidriča«.
Odprli so vprašanje, ki se
»že v praksi v najrazličnej-
ši odtenkih in ki opozarja
» vso resnost obravnavanja,
"asti še, ker gre za mlade
ljudi oziroma za ljudi sploh.
V mnogih primerih nasta-
jajo različni konflikti, ki
imajo v glavnem subjektivna
obeležja, v nekaterih pa so
tudi rezultat slabega sistem-
skega reševanja, čeprav je
izgovor na račun neurejenosti
na tem področju več ali manj
jalov, kajti mnogokie so tudi
brez jasnih zakonskih dolo-
čil rešili vprašanje tako, da
so odnosi med obrtnimi de-
lovnimi organizacijami, zase-
bnimi obrtniki in učenci ure-
jeni in zgledni.
In kje so tista vprašanja,
ki vsaj v glavnem najbolj
kričijo in opozarjajo na pri-
zadetost mladih ijudi? Tu gre
predvsem za nagrade učen-
cem, ki so ali pa n^so ozi-
roma so v mnogih primerih
le delne, zatem pa preko-
merni delovni čas v delav-
nicah, za koriščenje dopu-
stov, za položaj na delovnem
mestu, za strokovno usposa-
bljanje, za deleže mladih v
samoupravljanju itd., itd. Se-
veda pa se tudi tu in tam ka-
žejo problemi še v drugi lu-
či, v tisti, ko se tudi mladi
ne zavedajo svojih dolžnosti
in iščejo ■ le pravice. Skrat-
ka gre za zelo konkretne pri-
mere in zelo konkretna vpra
šanja. In prav zaradi tega
morata biti tudi obravnava
In reševanje konkretna! Zato
so na seji sklenili, da se bo-
do teh vprašanj še lotili in
jih vnovič osvetlili skupaj s
predstavniki vseh občinskih
organizacij, ki delajo na po-
dročju strokovnega odbora
za obrt Gre namreč za sku-
pna vprašanja in skupne ob-
veznosti. In ne nazadnje gre
za več kot 1.770 mladih lju-
di, ki so kot učenci vezani
na obrtne delovne organiza
cije in zasebne obrtnike.
M. BOŽIČ
POSTOPNO REŠEVANJE KANALIZACIJE
öe je bil še pred ieti po-
ožaj celjske kanalizacije ze-
0 pereč in so ga mnogi, ne
*ez razloga, uvrščali na dru-
mesto za regulacijskimi
fell Savinje in njenih prito-
so sedanja prizadevanja
*kšna, da lahko govorimo
* samo o izboljšanju sta-
marveč tudi o postop-
i®»» uspešnem reševanju. V
^ so dela. ki takšno na-
|öved potrjujejo, hkrati pa
Ukazujejo, da posveča ob-
^ka skupščina tem vpraša-
««m Izredno pozornost. Si-
pa je tu še kOiektiv ko-
"'inalnega podjetja Ceste—
^lizacije, ki zaupana »dela
''»ja več kot v redu in z
^ko mero posluha za naj-
vprašanja,
^e glede na to mnenje, ki
^ bolj na področje per-
^ivnega reševanja celjske
J^lizacije, je stanje še ve-
^ takšno, da nenehno po-
^ k rednim in sistematič-
^ delom. Pri vsem tem ne
kaže prezreti dejstva, da gre
zia staro in zanemarjeno ka-
nalizacijo. da so profili cevi,
zlasti v starem predelu, pre-
majhni, da so zaradi speci-
fične lege mesta padol cevo-
vodov minimalni in da je
zlasti stari del • celjske ka-
nalizacije preobremenjen.
Seveda pa je povsem dru-
gače z novimi kanali, z novi-
mi deli. Ta potekajo v skla-
du z vsemi načrti in zato so
tudi profili kanalskih zbiral-
nikov takšni, da bodo lahko
sprejeli vse odpadne vode.
Doslej je v ceioti zgrajen
kanalski zbiralnik št. 4, to
je tisti, ki poteka od Čo-
pove ulice do Ostrožnega.
Delno je z^ajen zbiralnik
št. 5, ki je položen v nekda-
njo strugo Sušnice in pelje
do šole ob Dečkovi cesti.
Zatem Je v gradnji zbiralnik
št. 6, ki leži v strugi nekda-
nje Koprivnice. Ce bo na
voljo dovolj sredstev bo zla-
sti pri tem zbiralniku že le-
tos opravljenih več del kot
so predvideli. Gre namreč za
pobudo, da bi ga vendarle
položili do Pratnemerja v
Novi vasi in tako rešili izred-
no težak položaj predela se-
verno od Dečkove ceste. Prav
bj bilo, da bi sredstva za
ta dela zagotovili, saj gre za
problem, ki že dolga leta mu-
či predel Dolgega polja.
Nekaj p>odobnega velja za
Hudinjo. Stanovanjsko nase-
lje tu hitro rase in zato se
zahteva po graditvi kanalske-
ga zbiralnika št. 7 pojavlja
v čedalje ostrejši obliki. Dela
so tu pravzaprav neodložlji-
va! Razen tega ni daleč čas,
ko bo moral biti položen tu-
di zbiramik št. 3. Od njega
namreč zavisi tudi začetek
del pri gradnji pete in po-
sebne osnovne šole na Oto-
ku.
K vsem tem in drugim na-
črtom pa se bo v prihodnjih
letih pridružila še graditev
obeh glavnih zbiralcev, ot
Savinji in ob Voglajni s či-
stilno napravo med železni-
ško progo in spodnjim de-
lom Voglajne do izliva v Sa-
vinjo.
M. BOŽIČ
ZAHVALA IZ ŠMARIJ
v prizadevanjih za pomoč Kozjanskemu, ki so se
posebno v zadnjem obdobju zelo razmahnila tako
med delovnimi kolektivi širom naše ožje domovine,
kot med posamezniki, nas še posebej impresionira
delovni kolektiv Zlatarne Celje. Delavci tega kole.^i-
tiva so zbirali denar, odpovedali so se darilom za 3.
marec ter skupaj s sindikalno podružnico in Sve-
tom Zlatarne za Kozjansko prispevali kar 9.452 din.
Se posebej pa so za vodovod na Vinskem vrhu pri-
spevali 5.000 din. Izredno sta se v akciji za Kozjan-
sko prizadevala šs kolektiva Steklarna Hrastnik in
Vodna skupnost »Savinja« Celje.
Vsem se Skupščina občine Šmarje pri Jelšah
iskreno zahvaljuje za njihovo humano pomoč. Sred-
stva zbrana od teh kolektivov pa so bila in bodo
še razdeljena med 50 najrevnejših družin in posa-
meznikom.	SOb Šmarje pri Jelšah
URESNIČITI JE TREBA PROGRAM
Sem pristni Kozjan, rojen v Lesičnem, kjer tudi
stanujem, star pa sem preko 60 let, zato tudi pre-
cej poznam Kozjansko. Vsi časopisa stahio pišejo
o zaostalosti Kozjanskega, včasih tudi kateri
pisec pretirava, zato se mi zdi čudno, kaj delajo
politične organizacije na Kozjanskem, da so kar
tiho. Ali nihče tega ne čita in s svojim molkom
pomaga zavirati razvoj Kozjanskega. Lepo bi bilo
da bi se katera organizacija zahvalila v imenu
vseh obdarovanih, ki so prejeli darila. Zahvalo bi
lahko izrekli v časopisju republiškemu odboru
rdečega križa v Ljubljani ter časopisu Tovariš za
zbirno akcijo ter vsem ostalim p^jetjem, ki so
nudila pomoč starim in onemoglim prebivalcem
Kozjanskega, čeprav so v Lesičnem obdarili zdrave,
mlade ljudi, ki so še sposobni za delo, v Logu nad
Lesičnim pa leži 74-letna Julka Klavžar, ki niti
po.3telje nima (leži na klopi za pečjo), nje pa ni
-nihče obiskal. Da smo Kozjanci zaostali, to Je
res, nismo pa sami krivi. Kriva je A\^tro-Ogrska
stara Jugoslavija pa tudi med okupacijo je bilo
vse uničeno in požgano. Vso pohvalo pa zaslužijo
vodilni ljudje nekdanjega celjskega okraja, ki so
precej pripomogli k obnovi požganega Kozjan-
skega, zgrajena je bila šola v Lesičnem in Konjem.
Ljudje so sami uredili tudi gasilski dom. Poleg
tega je trg. pyodjetje Jelša iz Šmarja zgradilo v
Lesičnem trgovsko hišo, ki leži v senci (lahko bi
si izbrali boljši prostor). Zato lahko trdim, da se
je standard tu dvignil za 50 odstotkov, kakršen je
bil v stari Jugoslaviji. Trdim, da je zemlja na
Kozjanskem zdrava, da tu raste črni ribez, hmelj,
vinska trta, pravzaprav vse, kar je potrebno za
življenje, ljudje potrebujejo le dobro vodstvo.
Poskrbeti bi bilo treba dolgoročni kredit za nakup
plemenske živine, orodja in za obnovo stanovanj-
skih in gospodarskih pK>slopij. Najbolj nujno pa je
pričeti z gradnjo avto ceste, ker bo le tako imel
vsak, še ta^ oddaljen kmet možnost prodati po
zmerni ceni svoje pridelke. Le tako bo viden ra-
zvoj Kozjanskega, po programu, ki ga je izdelala
občinska konferenca SZDL iz Šmarja, objavljen pa
je bil v DELU dne 4. marca 1969.
Jakob Leskovšek
Lesično 63
PRESENEČEN SEM BIL IN VESEL
v soboto, dne 30. maja sta me prišla obiskat
tajnik občinske konference SZDL Šmarje pri Jel-
šah, tov. Jože Gajtan in član občinske skupščine
Šmarje pri Jelšah, tov. Tine Pievčak. Bil sem več
let uslužbenec občine Šmarje, poleg tega pa še
družbeno politični delavec. Danes sem večinoma v
postelji, sem nepokreten — muči me kronična
sklepna revma in sladkorna bolezen. Za vse moje
družbeno politično delo sta mi prinesla v dar pri-
znanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda in
srebrno značko OF. Prinesla sta mi tudi i>et ste-
klenic vina in konjaka ter vrečko kave, v kuverti
pa je bila lepa vsota denarja. Vse to je bilo na
menjeno ob 27. aprilu, dnevu ustanovitve OF.
Ugotavljam, da stari upokojenci še nismo po-
polnoma pozabljeni. Zato se prav vsem najlepše^
zahvaljujem.
Jakob Leskov $ k,
Lesično 63
PRIPIS uredništva
Slučaj je nanesel, da danes objavljamo kar
dvoje dvoje pisem tovariša Leskovška. Pisem do-
bivamo precej, zato jih ne moremo vseh sproti
objavljati. Zahvalo, ki jo predlaga tovariš Leskov-
šek, so nam tovariši iz Šmarja že F>oslali in jo
objavljamo prav danes. Ce skrbno prebirate našo
rubriko, pa ste lahko ugotovili, da so predstavniki
družbenih organizacij in skupščin iz Šentjurja to
tudi že opravili
Bralci, ta rubrika je namenjena vam in vašim
prispevkom. Kljub temu, da imamo na voljo
sorazmerno zelo malo prostora, vas vabimo k so-
delovanju. Pišite nam iz vaših krajev, saj bodo
vaši uspehi in seveda problemi zanimali tudi druge
naše bralce širom nekdanjega celjskega okraja.
Uredništvo NT
NAŠ BODOČI RAZVOJ
(Nadaljevanje s 1. strani)
Za Celje kot staro industrijsko
središče pa bo prav tako po-
memben regionalni vidik razvo-
ja. V tej zvezi velja mnenje,
da bi morala biti regionalna po-
litika jasno opredeljena v repu-
bliškem srednjeročTj&m progra-
mu, pri čemer naj bi imela re-
publika usklajeno funkcijo. Sta-
ra industrijska središča pomeni-
jo s svojimi iztrošenimi osnovni-
mi sredstvi in zastarelo tehnolo-
gijo- vsekakor fenomen, ki bi ga
bilo treba politično ovrednotiti.
Jasno, je namreč, da nizka re-
produktivna sposobnost ne mo-
re zagotoviti normalnega razvo-
ja, ampak vodi v stagnacijo. Za-
to bo najti ustrezno obliko fi-
nanciranja novih investicij, za
te pa ustrezne pogoje in merila.
V	prihodnjih petih letih bo v
razvoju Celja še naprej najpo-
membnejša predelovalna industri-
ja, za r.jo pa trgovina. Kakšni
so cilji?
V	predlogu stališč, ki jih bodo
na seji konference še dopolnili,
je med drugim rečeno, da celot-
na industrija nima enakih mož-
nosti nadaljnjega razvoja, zato
bo potrebna diferenciacija. De-
lovne organizacije z lastnimi po-
tencialnimi možnostmi bodo sa-
me krojile svojo usodo, za vse
druge veljajo integracijska pove-
zovanja bodisi v ožjem ali šir-
šem smislu. Gre zlasti za koncen-
tracijo znanja in kapitala.
Kar zadeva celjsko trgovino,
si je v zadnjem času ustvarila
zelo trdne pozicije v slovenskem,
pa delno tudi jugoslovanskem
prostoru. V prihodnjih petih le-
tih naj bi integrirali grosistične
trgovine ter jih tesneje povezali
s trgovinami na drobno,
ustvariti pa bo treba tudi po-
slovno sposobnost za intenzivnej-
še sodelovanje z ostalimi gospo-
darskimi panogami.
INVESTICIJE IN
OSEBNI DOHODKI
Investicijska politika bo mora-
la temeljiti na racionalnih in
ekonomsko utemeljenih odločit-
vah. To bo še zlasti pomembno,
ker bo treba računati s pomanj-
kanjem kapitala. Težišče naložb
naj bi bilo v modernizaciji in re-
konstrukciji obstoječih proizvod-
nih zmog'ljivosti, da bi tako do-
segli večjo produktivnost, zmanj-
šali proizvodne stroške in posta-
li konkurenčno sposobnejši.
Vtem ko so bili v zadnjih le-
tih osebni dohodki v Celju pod
republiškim poprečjem (zaradi
nizke akumulativnosti), jih tudi
v bodoče ne bo mogoče poveče-
vati nad produktivnostjo, vendar
naj bi v prihodnjih letih vendar-
le dosegli republiško poprečje.
VEČ STROKOVNIH
KADROV
Poleg vseh drugih dejavnosti,
ki bodo sooblikovale prihodnji
celjski razvoj in jih na tem me-
stu zaradi omejenega prostora ne
moremo posebej obravnavati, je
v predlogu stališč dobila poseb-
no mesto kadrovska problema-
tika in šolstvo. To je tudi razu-
mljivo, saj pomeni, kot ugotav-
ljajo spreminjanje flcadrovske
strukture zaposlenih v prihod-
njem obdobju enega najpomemb-
nejših ciljev srednjeročnega raz-
voja.
Težišče bodočih kadrovskih
premikov mora biti v vzgajanju
in izobraževanju mladine. Pri ob-
likovanju programov izoliraževa-
nja in v strukturi profilov, ki
jih bodo Šole dajale, bo treba
najti učinkovit sisteni, s kate-
rim naj bi zadovoljili potrebe
celjskega gospodarstva. Potrebno
bo kvalitetno poklicno usmerja-
nje na vseh stopnjah šolanja.
V tej zvezi opozarjajo, da po-
meni 39,7 odstoten osip (v šol-
skem letu 1968/69) največjo ovi-
ro za razvoj intenzivnejšega go-
spodarstva. Zato bi morali v
prihodnjih petih letih zgraditi do-
volj šolskih kapacitet, izboljšati
opremo učnih prostorov, poso-
diti učne programe ter jih dopol-
niti z modernimi pripomočki, da-
lje izboljšati izobrazbene in
vzgojne kvalitete učnega kadra,
popularizirati svobodne aktivno-
sti, uvesti na šole socialno psi-
hološko službo ter stalno anali-
zirati in odpravljati vzroke osipa.
Ker bo gospodarska usmeritev
Celja na predelovalno industrijo
in terciarno dejavnost terjala
ustrezne profile kadrov, bo raz-
širiti poklicne šole, uskladiti uč-
ne programe s potrebami gospo-
darstva, iziboljšati strukturo pre-
davateljev in vnesti v poklicno
izobraževanje več načrtnosti.
Vpis, še posebej pa število di-
plomantov postavlja Celje v po-
vsem podrejen položaj. S srednje-
ročnim programom bi morali
doseči zvezno in republiško po-
prečje, se pravi do leta 1975 naj
bi 15 odstotkov učencev ene ge-
neracije študiralo na višjih in vi-
sokih šolah, to pa je dvakrat to-
liko kot jih študira zdaj.
K temu dodajajo v predlogu
stališč še izobraževanje zaposle-
nih delavcev, ki bo terjalo več
razumevanja delovnih organi-
zacij, pa tudi jasnejšo opredeli-
tev, kdo naj bo njegov nosilec.
To je le nekaj povzetkov iz
gradiva, ki ne bo predmet obrav-
nave le na prihodnji seji občin-
ske konference, ki pa se z njo
pričenja javna razprava, v kate-
ri bodo morali aktivno sodelova-
ti vsi, ki se čutijo soodgovorne
za bodoči razvoj Celja.
D. HRIBAR
OD BLISKA DO BATERIJE
Ljubljanska tovarna Zmaj je iz-
delala zvočni učni šolski film
»Od bliska do baterije« in ga po-
darila vsem osemletkam v Slo-
veniji, med teani tudi vsem celj-
skim osnovnim šolam. Film, za
katerega je scenarij in tekst na-
pisal znani slovenski fizik, uni-
verzitetni prof. Miroslav Adle-
šič, vsebuje temeljni prikaz sta-
tične elektrike, njene začetke,
razvoj in uporabo kot tudi iz-
sledke Volte, Galvanija, Bohra in
drugih.
Ljubljanska tovarna Zmaj je
verjetno prva v državi, ki je fi-
nancirala izdelavo filma in pcxia-
rila šolam toliko kopij, s tem pa
seveda prispevala svoj delež k
modernizaciji našega šolstva.
45 LET GODBE
ZARJA
v šoštanj ski Svobodi se
pridno pripravljajo na veliko
praznovanje. Domača godba
Zarja bo namreč 27, in 28. ju-
nija praznovala 45-letnico ob-
stoja, Predvidevajo, da bo na
proslavi sodelovalo več do-
mačih godb. Med gosti bosta
tudi dve avstrijski.
JOŽE
DOBOVIČNIK
S sivim vencem las, z ro-
kami, ki so mu najpogosteje
v napoto in vedno v gibanju,
to je Jože Dohovičnik. Najti
ga je bilo v teh dneh težko.
ker je zamenjal delovni čas
za cel dan. Kajti, če prevza-
me neko odgovornost jo
opravlja z vsem svojim živ-
ljenjem. Vse podreja svoje-
mu poslanstvu.
Jože Dohovičnik je sicer
visoko kvalificirani kuharski
strokovnjak. Ne, nikoli ni
imel ambicij, da bi za te
njegove sposobnosti zvedela
širša javnost. Sam je pre-
srečen, če za njih zvedo tisti
najožji. Obiskovalci objekta,
v katerem dela, njegovi sode-
lavci. Tiho in skromno, pre-
pogosto neopazno opravlja
svoje dolžnosti, od katerih je
večji del tistih, ki si jih še
sam nalaga. Da bi bilo vse
prav in tako, kot si on za-
mišlja.
Drugače pa je direktor go-
stinskega podjetja Kolodvor-
ska restavracija v Celju. Ni-
kar ga ne sprašujte, kako
gospodari. Rekel vam bo. da
kar tako, nekako, jxič, kot
drugi. Ne bo govoril o tem,
da je koletkiv z nekdanjih 25
sedežev prigospodaril na več
sto, da njegovi sodelavci vsa-
kodnevno oskrbe toliko in to-
liko tisoč občanov s toplimi
obroki.
Raje pa bo spregovoril o
problemih, kot, da bi bil po-
govor o tem prijetnejši. Rad
vam bo povedal tudi o načr.
tih. Meni, da mora vedno in
vsakdo stremeti za tem, da
bi naredil nekaj novega. Za-
to je zadovoljen, če mu uspe
izkoristiti kakšen meter od-
večnega prostora za razširi-
tev lokala. Zdaj ga tare do-
voljenje za vrtno streho, da
bi gostom omogočil boljše
počutje.
Moti pa ga, in to tudi pri-
zna, da marsikdo upira prst
v gostince in jim naprti kriv-
do, katere povzročitelji niso
oni. Kot pravi, to dokazuje-
jo tudi nppori, kot so letoš-
nje gostinske igre v Celju.
Ko gostinski delavci lahko v
resnici pokažejo, kaj zmo-
rejo. In kot je lahko vsakdo
v tem tednu, predvsem pa
na razstavi v Narodnem do-
mu, ugotovil, zmorejo mno-
go. Zato je Jože Dobovičnik,
ki je eden izmed nosilcev
organizacije — zadovoljen.
Zadovoljsttm ob oprat:ljenem
delu pa je, kot meni on, ma-
lo. Redka so, ker ni tistih,
za katero je to delo oprav-
ljeno. Toda on vztraja.
J. SEVER
POTREBEN POSLUH BANKF
()IXU)VAKJ.\ PETKR ŠPRA,K;,
DIREKTOR KREDITNE BANKE
CELJE
Tovariš Šprajc, v intervjuju,
objavljenem v zadnji številki No-
vega Tednika, ste bili od inter-
vjuvanca Ivana Uranjeka predla-
gani za naslednjega sobesedni-
ka, hkrati pa je I. Uranjek že
tudi zastavil pn'o vprašanje. Gla-
si se takole:
1.	Kako in v kakšni meri
skrbi celjska poslovna
banka za dolgoročni raz-
voj Celja kot mesta?
Odgovor: Ker je v Celju skon-
centrirano veliko število naših
komitentov, si banka prizadeva
v okviru možnosti tn ob upošte-
vanju smernic poslovne politike
zadovoljevati kreditne zahtevke.
Banka se trudi, da bi zbrala
čimveč prostih sredstev od de-
lovnih organizacij in občanov, da
bi si tako zboljšala možnosti za-
dovoljevati vse večje zahteve po
kreditih. Vse večja inflacija in v
zvezi s tem naraščanje cen, pa
delujejo proti prizadevanjem ban-
ke pri koncentraciji sredstev. Po-
leg prizadevanja na domicilnem
področju se banka povezuje tu-
di z drugimi bankami in institu-
cijami, da bi si pridobila potreb-
na sredstva za uspešen razvoj.
Upoštevati je treba tudi to, da
je v neposredni bližini ožje celj-
ske regije ©no od nerazvitih po-
dročij Slovenije — to je Kozjan-
sko, od koder posebno v zad-
njem času prihajajo vse večje
zahteve. Zelc na kratko sem na-
vedel proöleme, a kljub temu
menim, da je banka v zadnjih
letih pri razvoju gospodarstva (3e-
Ija naredila, kar je bilo v nje-
nih možnostih. Sedaj se inten-
zivno dela na programu dolgo-
ročnega in srednjeročnega razvo-
ja tako Celja, kot celjske re-
gije in sosednjih regij, kar bo
banki dalo še boljšo orientacijo
glede nujnosti in prioritete kre-
ditiranja,
2.	Nedvomno je, da more u-
goaen razvoj industrije kot
najmočnejše veje gospodar-
stva v Olju imeti tudi po-
üiitivne posledice za razvoj
mesta in njegovo bujrejšo
rast. V katero smer so zla-
sti uravnavane naložbe in
kako Kreditna banka Celje
uspeva opravljati selekcijo
na tem področju?
Odgovor: Banka spremlja po-
slovanje posamezih delovnih or-
ganizacij, posebno onüi, ki so
kreditirane. Sredstva nalaga pred-
vsem v one delovne organizacije,
ki imajo izdelane dobre progra-
me in so že doslej pokazale vsaj
povprečno uspešnost v poslova-
nju. To so v Celju podjetja ko-
vinsko predelovalne industrije, ke-
mije in še druge. Glede selekci-
je ima banka še vedno težave,
ker se ne more na hitro odmak-
niti od slabših podjetij, ampak
skuša, če so dani pogoji, sana-
cijsko ukrepati. Taki primeri so
bili v IFI, kjer se je s sanacijo
in pozneje integracijö podjetje
postavilo zopet na noge in se-
daj v združenem podjetju v re-
du deluje.
3.	Ugotovitve, da je razvita
trgovina eden od važnUi či-
niteljev povečevanja dohod-
ka mesta, drži tudi za Ce-
lje, Ali banka pomaga pri
investiranju na področjih
oz. ali bo to še pojačala?
Odgovor: Banka sodeluje
investiranju v trgovino in
v okviru svojega potenciala t ^
nadaljevala. Tako je konkre?*''
sodelovala pri »Merxu«, »Teh
mercatorju«, »Tkanini« in »j^
notehni« s precejšnjimi z^e^
Težje je pri trgovini zadovo?
vati vse večje potrebe po j^ji'
koročnih obratnih kreditih, ^
se promet v zadnjem času v^
bolj povečuje. Seveda vpliv^ ^
tako povečanje prometa tui?
naraščanje cen. Trgovina pa ^
radi velikega nalaganja v razš^
ritev skoro tekoče potroši ust\'a!
jene poslovne sklade ter ne m«
re jačati lastnih obratnih srM,
stev. Banka skuša to vsaj cjein-
oblaževati z občasnimi kratL
ročnimi krediti.
4.	Kako gledate kot banč.
nik na integracije oz. na
poslovno-proizvodno sode.
lovanje, ki je na viclik^
med tovarnama EMG c^
Ije in GORENJE Velenje?
■ Odgovor: Na integracije gij,
dam pozitivno, ker to vedno
bolj terja sedanji razvoj, še ,
\'ečji meri pa bo združevanje ij
poslovno sodelovanje potrebno»
bodoče. V Celju je bilo v zad-
njih letih nekaj integracij v. in.
dustriji (IFA — LIBELA) trgovi.
ni (Merx — Agropromet in 2ito)
ter v gostinstvu, prometu in t«,
rizmu (Izletnik — Celeia).
Informirani smo, da se bo o
tej integraciji odločilo v tem m«,
secu, ker na tem, intenzivno de.
lajo strokovne službe v obeh poi
jetjih, samoupravni organi pj
vzporedno te študije in variaiv
te obravnavajo in bodo dok«ič-
no odločili verjetno na refererv
dumu. Menim, da bi bila ta in-
tegracija sila pomembna, ker gre
za delitev dela in je s tem po
dana boljša orientacija glede na^
daljnjega razvojnega programa
podjetja kot celote. Strnjene sile
na tehnološkem, komercialnem in
finančnem področju bi omogoči-
le, da postane tako veliko Zdru-
ženo podjetje pomemben nosile«
proizvodnje gospodinjskih apara-
tov in vzporednih proizvodov t
evropskem, če ne tudi v svetov-
nem merilu.
Izkoriščam to priliko in želim
vsem organom, ki si sedaj pri7>
devajo, da pride do te integraci-
je, polni uspeh.
5.	Kakäio mesto ima obrt
pri kreditni politiki?
Odgovor: V smernicah kredit-
ne politike naše banke je zapi-
sano, da bo banka podpirala raz-
voj obrti. To je delala tudj v
preteklih letih. Res pa je, da ta-
ko kot drugih panog gospodar-
stva, tudi potreb v obrti ne mo-
remo povsem zadovoljiti, ker na-
stopa povsod isti vzrok — defi-
citarnost razpoložljivih sredstev.
Tako je na zadnji seji kreditne-
ga odbora bilo odobreno za obrt'
na področja Celja in okolice 5"
milijonov starih dinarjev.
6.	Ah bo Kreditna banka
Celje podprla gradnjo se-
jemskih prostorov v C^Iju,
t. J. prostorov za gospo-
darske razstave, za različne
športne, kulturne, politične
in družabne prireditve?
Od.ijovor: Ideja o gradnji se-
jemskih prostorov je zaradi nuj-
ne potrebe v Celju prisotna že,
nekaj -let. Da ni bila doslej rea-
lizirana, je zopet vzrok v po-
manjkanju denarja. Menim, da
bi z združenimi silami v bližnji
bodočnosti to le realizirali. Ban-
ka je köt finančna institucija na-
ših članov člen v teh združenih
silah ter bo z ustreznim dele;
žem kredita sodelovala P"
izgradnji.
Hvala lepa.
Koga predlagate za sogo-
vornika v naslednjem inter-
vjuju?
Ker smo sedaj v obdobju ii'"
tenzivnega dela na srednjeroč'
nem in dolgoročnem programira'
nju, predlagam za sogovornik®
v naslednjem intervjuju tovariša
Fedorja Gradišnika, direktorja
»Zavoda za napredek gospfxlar-
stva« v Celju.	(F.K-'
MANJ AMATERSKEGA ENTUZIAZMA
V Žalcu so ustanovili sklad za prosveto, kultu-
ro in telesno kulturo z namenom, da bi izbolj-
šali njihov materialni položaj in ustvarili boljše
pogoje za delo
Na zadnji seji občinske skup-
ščine v 2alcu so razpravljali
tudi o problematiki kultumo-
piosvetne in telesno-vzgojne de-
javnosti v občini. Kulturno-pro-
svetna dejavnost v občini sloni
v glavnem na amaterski osnovi.
V občinsko zvezo kulturno pro-
svetnih organizacij je vključe-
nih 18 društev, ki obstojajo v
tistih večjih krajih in centrih
občine, kjer delujejo krajevne
skupnosti in krajevni odbori
SZDL. Najaktivnejša društva so
v tistih krajih, kjer imajo tudi
močnejše gospodarsko zaledje.
Delavna so tudi društva v manj-
ših krajih, kot Tabor, Adraž
itd., drugje pa v glavnem živo-
tarijo. Ugotavljajo, da je zaradi
objektivnih težav amaterski en-
tuziazem vedno manjši, kar se
pozna tudi na aktivnosti in us-
pehih društev ali sekcij.
Največjo dejavnost so poka-
zali na dramskem (več premier
v Libojah, 2alcu, Taboru, An-
dražu in Polzeli), glasbenem ,
področju (dve občinski pevski
reviji v Gotovljah in Petrovčah,
koncerti itd.), knjižničarstvu,
prirejanju razstav, klubski de-
javnosti, folklornih prireditvah
(znana je šempetrska folklorna
skupina) itd.
V celotni občini je devet ki-
no dvoran, v katerih je vedno
manj kino predstav, zlasti tam,
kjer vodijo kino same društve-
ne sekcije. Zaradi nekvalitet-
nega in nezanimivega repertoar-
ja ter vse večjega pojava tele-
vizije pa je obisk vedno bolj
skromen.
Knjižničarstvo je najbolj raz-
širjeno IX) šolah, poleg matične
pa obstoja še 17 knjižnic s 13
tisoč knjigami. V vseh šolah
uspešno izvajajo tekmovanje za
Kajuhovo bralno značko, šte-
vilo izposojevalcev knjig pa ni
zadostno.
Poseben problem predstavlja
tudi pomanjkanje strokovnega
kadra za vodenje vseh teh de-
javnosti, premajhen interes za
izven šolsko delo pa je tudi pri
prosvetnih delavcih. Vedno je
premalo sredstev za redno de-
javnost društev, vzdrževanje in
adaptacijo domov. Glede sred-
stev se je položaj v letošnjem
letu nekoliko izboljšal, saj so
proračunska sredstva povečali
od dosedanjih 51 tisoč din na
70 tisoč din. Ker pa tudi ta
sredstva ne bodo zadostovala
za redno dejavnost so ustano-
vili sklad za prosveto, kulturo
in telesno kulturo z namenom,
da bi izboljšali materialni po-
ložaj .
Podobni problemi se pojavlja-
jo tudi na področju telesne kul-
ture. V občinsko organizacijo je
vključenih 41 osnovnih orga-
nizacij s skoraj 5 tisoč člani.
Na področju žalske občine je
osem telovadnih domov, deset
športnih domov in 27 igrišč. De-
lno se bo število športnih ob-
jektov povečalo že v jeseni, ko
bodo zgradili nove telovadnice
in ši>ortna igrišča.
Zaradi nadaljnega razvoja te-
lesno-vzgojne dejavnosti v obči-
ni in načrtnega dela omenjenih
organizacij in društev bodo do
prihodnjega leta izdelali sred-
njeročni program za razvoj te-
lesne kulture v občini od leta
1971 do 1980. Program naj bi
vseboval uvedbo temeljnega in
enotnega sistema informacij o
stanju funkcionalnih in notor-
nih sposobnosti občanov, ukre-
pe za reševanje nekaterih ključ-
nih problemov telesne kulture
in ureditev financiranja telesne
kulture za realizacijo ix)stavlje-
nih načrtov.
Z izdelanimi programi, ure-
jenim financiranjem in večjo
aktivnostjo vodilnega članstva
bodo lahko v prihodnje na ome-
njenem področju dosegli še bolj-
še rezultate.
T. VRABL
MLADINCI IZ VSE
SLOVENIJE V CELJU
Celje bo v soboto, 13. junija
gostitelj več kot 150 mladink in
mladincev ter pedagogov iz vse
Slovenije. Predsedstvo republiške
konference ZMS je namreč odlo-
čilo, da bo zaključna prireditev
tekmovanja Naš klub 70 in tek-
movanja za najboljše šolsko
športno društvo v celjski občini.
V soboto dopolne bosta v Na-
rodnem domu najprej dva po-
sveta in sicer o klubski dejav-
nosti in o delovanju šolskih
športnih društev. Popoldne se
bodo na igrišču gimnazije sreča-
le mladinske ekipe v malem no-
gometu, gostje si bodo ogledali
prenovljen mladinski klub, zna-
menitosti mesta in Stari grad.
Ob 16. uri pa bo v veliki dvo-
rani Narodneiga doma zaključna
kulturno-zabavna prireditev, na
kateri bodo razglasili zmagovalca
in ipodelili priznanja. V kultur-
nem programu bodo sodelovali
folklorna skupina iz Dobrne,
New Sving Quarter^ tehniš-ka
šola z Našo besedo, predstavni-
ki JLA, humoristi in ansambel
Inkvizacija iz Maribora. Po tej
prireditvi pa bo na drsališču
ples za vse goste in za celjsko
mladino.
Vsem udeležencem zaključ-
ne republiške prireditve mla-
dih JNaš klub 70 in SŠD iz-
rekamo toplo dobrodošlico
in želimo, da bi se med nami
dobro počutili.	J. V.
RAZSTAVA EMAJLA
IN KERAMIKE
v celjskem Likovnem salonu
so prejšnji petek odprli razsta-
vo emajla in keramike akadem-
skega slikarja Milana Lorenčaka.
Avtor, ki je zaposlen kot profe-
sor za liko-vno vzgojo na peda-
goški gimnaziji, je doslej sode-
loval na številnih razstavah v
Ljubljani, Mariboru, Celju, Slo-
venjem Gradcu itd., prav tako
pa je imel samostojne razstave v
Mariboru, Celju in Velenju. Z
emajlom in keramiko se celj-
skemu občinstvu tokrat predstav-
lja prvikrat.
Foto: F. Krivec
PET UR Z AVTOBU-
SOM PO LONDONU
Poleg nog, s katerimi pa se-
veda v nobenem velemestu ni
mogoče priti kdo ve kako da-
leč, ,,je turistu ali priložnostne-
mu obiskovalcu dobrodošlo vsa-
kršno prevozno sredstvo, ra-
zen, če ni Anglež, lastno, kajti
z vožnjo po levi strani verjetno
ne bi šlo brez velikanskih te-
žav. Nas, ki sedimo v avtobu-
su, to sicer ne moti, čeprav se
komu včasih zazdi, da bodo
zdaj zdaj trčili.
Pot nas vodi v Westminster,
to je starejši predel Londona
z znamenito opatijo, znamenito
(300 metrov dolgo) palačo, zna-
menitim Big-Benom in zsname-
nitim mostom. Tu je skratka
vse znamenito, ne samo zaradi
izredne arhitekture in portland-
skega marmorja, počrnelega od
smoga, marveč tudi, ker Lon-
dona brez Westminstra ni. To,
kar pomeni za Pariz katedrala
Notre-Dame, to je za britansko
prestolnico (poleg katedrale St.
Paulus) opatija enega največjih
angleških arhitektov Wrena. Pri
tem pa obeh velemestnih sim-
bolov med seboj praktično ni
mogoče primerjati, saj je kate-
drala Notre-Dame veličastna sa-
mo po svoji zunanjosti, vtem
ko je njena notranjost bolj kot
ne prazna, westminstrska opa-
ti j a pa ima v svoji notranjosti
med drugim tudi kakih 1.100
spomenikov najzaslužnejšim an-
gleškim možem.
Izreden vtis napravi na obi-
skovalca drug cerkveni objekt
— ena največjih protestantskih
katedral na svetu — St. Paulus.
Leta 1666 je v velikem london-
skem požaru pogorela, 1710. le-
ta pa jo je Wren obnovil. V
začetku druge svetovne vojne
je med obredom v njen zadnji
del priletel nemški projektil
in ubil 108 ljudi, vendar so ob-
red nadaljevali do konca, kot
da se -ni nič zgodilo, šele po-
tem pa pospravili trupla. Na
tragični dogodek spominja plo-
šča, ki so jo vzidali v tla na
mestu eksplozije. Morda je za-
nimivo še to, da je glavni oltar
pod 109 metrov visoko kupolo
posvečen angleškim vojakom, tu
pa je v posebni vitrini tudi
knjiga z imeni in priimki vseh
vojakov, padlih v prvi in dru-
gi svetovni vojni. Ni kaj reči,
Angleži očitno spoštujejo svoje
žrtve.
MENJAVA STRAŽE
Za tujega (in tudi domačega)
turista pomeni posebno atrakci-
jo, ki pa meji že na komičen
spektakl, menjava straže pred
buckinhamsko palačo, rezidenco
kraljice Elizabete.
Z najlepšega londonskega trga
Trafalgar, na katerem stoji med
štirimi ogromnimi levi spome-
nik admiralu Nelsonu (ta je na
vrhu, obrnjen proti morju) se
skozi Admirality Arch (zgrajen
v čast - kraljici Viktoriji) odpe-
ljemo po široki aveniji do pa-
lače, kjer se vsak dan ob pol
dvanajstih prične tradicionalna
ceremonija ob menjavi straže.
V sezoni se ob tem času zbere
na prostoru pred palačo na de-
set tisoče turistov, tokrat nas
je po približni oceni morda ne-
kaj tisoč.
Čeprav je kraljica odsotna (v
Avstraliji), palačo pa v notra-
njosti obnavljajo, ceremonija ni
nič manj ceremonialna. Še ce-
lo bolj kot sicer, kajti dve for-
maciji angleških in škotskih
kraljevih vojakov imata hkrati
generalko za 18. julij, ko bo
državni praznik.
Državljanu, ki ni doma iz kra-
ljevine, je vsa stvar pravzaprav
precej nerazumljiva. Za to, da
»ustoličijo« dva, tri stražarje,
morajo Škoti v krilih na vso
moč pihati v svoje >Kiude«, An-
gleži pa v paradnem koraku
hodijo malo sem malo tja; pvo-
veljnik ima ob sebi psa, ki je
videti naveličan in zdolgoča-
sen; tu je nekaj gardistov na
konjih in če bi od kod privlek-
li še kakega teleta (za predstav-
nike Jugoslovanov), bi imeli
poleg vsega priložnost videti
nepopolno zbirko domačih živa-
vali.
Ko kraljevi vojaki ali gardisti
odkorakajo, je straža očitno za-
menjana in je tradiciji, foto-
grafskim lečam in fotgrafskim
kameram zadoščeno.
TOWERSKI KROKARJI
IN KRALJEVA
ZAKLADNICA
Neprimerno več (čeprav s
tem ne nameravam zmanjševati
kraljeve zanimivosti in pomem-
bnosti slabo plačane garde v
splošnih turističnih vtisih) nam
nudi Tower trdnjava, kjer se
je London pravzaprav začel.
Ogledamo si namreč zaklad-
nico angleških kraljev, ki sicer
ni najbogatejša rta svetu. Pra-
vijo celo, da je brez vrednosti.
ker ji te enostavno ni mogoče
določiti. Kljub temu je slišati
mnoge vzdihe občudovanja, ne
le ob ogromnem vinskem keli-
hu iz zlata, ki ga krasijo ne-
štete drobne umetniške skulptu-
re in reliefi, ali ob kronah z
neštetimi briljanti in diamanti,
med katerimi je sploh največji
in najdražji slavni Kohinor. Tu
je poleg vseh angleških kron
shranjena krona Elizabete, pa
oblačilo, v katerem so jo kro-
nali, dalje vsa kraljeva odliko-
vanja, nakit itd. in sploh sko-
raj vse kraljevsko od prvih euv
gleških kraljev naprej.
Na prostoru med debeüm zi-
dovjem pa je nekaj več stvar-
nosti.
Ustavimo se ob mestu, kjer
so odsekali glave ženam Hen-
rika VIII. in kjer so padale
številne glave odličnikov, neko-
liko niže ob železnih vratih,
pred sicer prazno betonsko ja-
mo, ki pa je bila nekoč napol-
njena s Temzo, in od koder so
na smrt obsojene navadne dr-
žavljane pošiljali nepovratno po
reki v morje.
Medtem ko stražar stoji pred
svojo stražamico in si vsake to-
liko Časa, da ne bi povsem otrp-
nil, da povelje za marš po prir
bližno deset metrov dolgi as-
faltirani stezi navzgor in nav-
zdol, ga iz bližine opazujeta dva
krokarja. Obiskovalci Towra lah-
ko vsak dan vidijo vsaj dva ali
tri krokarje. Legenda pravi, da
so ti gosti Towra še iz časov
Charlesa III., ki so mu rešili
življenje. Omenjeixega kralja Je
namreč ljudstvo hotelo vreči a
trona, nerevolucionamo navdalv
njeni krokarji pa so mn nevao^
nost strmoglavljenja naznanili
z vreščanjem. Legenda tudi pra-
vi, da bo Tower propadel tisü
trenutek, ko v njem ne bo več
krokarjev. Seveda pa Angleži,
četudi bi se krokarji lepega
dne naveličali Towra, svojega
Towra ne bodo pustili kar ta-
ko propasti.
PRIHODNJIČ: V muzeju
voiščenih lutk
Palača angleškegra parlamenta b druge strani Temze. Levo
stolp z zastavo (k^ar parlament zaseda), desno Big Ben.
Statistična posebnost: v palači je 1.800 dvoran, ima pa tri
vhode: za člane spodnjega in zgornjega doma in za lorde.
Priložnostni obiskovalci gostišča m
gričku so v soboto popoldne začudeno po.
gledovali skupine otrok, ki so vedrih obra.
zov — s starši, prijatelji in vzgojiteljicami
vzgojrvo-varstvene ustanove Anice černeje-
ve kapljali na jaso, ki jo je tisto popoldne
letošnje skopo sonce radodarno obsijalo
ter ogrelo, če bt jih bil kdo vprašal, po-
čemu so prisil v tako velikem številu bi
odgovorili: »Na ptičjo svatbo!«
Kaj pa je to — ptičja svxitba? To je
bila gostija, ki so jo cicibanom pripravili
ptički bližnjega gozda — v zahvalo sa to,
ker So mali prebivalci celjskega mesta vso
zimo pridno polnili ptičje hišice in oken-
ske police z drobnim zrnjem. Marsikate-
rega ptička So obvarovali pred lakoto in
žalostno smrtjo. In zdaj so se spet sre.
čali — sredi pomladi, sonca in židane vo.
Ije. V senenih kopicah, med pokošeno
travo, v majhnih grmičkih in za šopki še
zelenih borovnic, so otroke čakale čoko-
ladice, bonboni, banane in pomaranče —
vse skupaj pa sončen dan, mali muzikant
in jasa, ki je kar ustvarjena za to, da se
po njej zavrtite v krog in zapojete ringa-
raja.. .
Prireditev Na gričku sta pripravila —
društvo prijateljev mladine Otok in tam-
kajšnja vzgojno - varstvena ustanova Ani-
ce Cernejeve. Ni bilo prvič, da so povabili
najmlajše prebivalce svoje krajevne skup-
nosti k podobnemu srečanju, bilo pa je
prvič, da so pri.kli v takšnem številu. Pri.
vabilo jih je sonce, ljubeznivo vabilo in
seveda starši, ki so ustregli njihovi želji.
Srečanje torej ni bilo prvo in prav bi bilo,
če ne bi bilo zadnje. Takrat pa bomo otro.
ke spodbudili k še večji pripravljenosti,
da pokažejo, kaj znajo. Za mnoge bo to
edinstvena priložnost.
i. b.
TEKMOVANJE
V ŠTORAH
Partizan Kovinar štore je
organiziral republiško prven-
stvo za pionirje v partizan-
skem mnogoboju. Nastopilo
je 48 vrst s skoraj 500 tek-
movalci. Pri pionirkah nižje-
ga razreda (ekipno) so bile
Štore pete (237 točk), Celje
—	Gaberje 11. in Celje —
mesto 12. Pri pionirkah viš-
jega razreda je ekipa Ceije
—	mesto bila šesta, Celje —
Gaberje pa 11. Pionirji Ce-
lje — Gaberje so v višjem
razredu osvoijili 9. mesto, pri
pionirjih nižji razred pa so
bili štorovčani drugi in še-
sti. Med posamezniki je lep
uspeh dosegel pionir Aleš
Kavka, ki je zmagal v niž-
jem razredu, njegov klubski
kolega Mladen z;elič pa je
bü drugi. Marija Zupanič
(štore) je bila tretja v kate-
goriji pionirk nižji razred.
Tekmovanje je lepo uspelo.
NOVI SODNIKI
Na predlog komisije za vo-
litve in imenovanja so člani
obeh zborov celjske občinske j
skupščine imenovali na zad-
nji skupni seji za novega
sodnika občinskega sodišča
Marijo Naraks, diplomirano
pravnico iz Žalca. Na isti se-
ji skupščine so še imenovali
tri sodnike za prekrške. Med-
tem ko sta Vinko Andoljšek
in Rado Gabrovec že doslej
opravljala to funkcijo, je bil
za tretjega imenovan Mirko
Kremljak, doslej sodnik za
prekrške v Radljah ob Dra-
vi. Skupščina se je razen te-
ga izrekla, da naj bo Vinko
Adoljšek tudi vnaprej vodja
organa za kaznovanje pre-
kreškov.
BUDOKAI -
V NEDELJO
14. junija ob 10. uri do-
poldne v Mestnem parku
na drsališču odprto prven-
stvo Slovenije v karateju —
nastopajo vsi najboljši iz
Slovenije — v primeru sla-
bega vremena bo tekmovanje
v prostorih I. osnovne šole.
AKADEMIJA
ZA KONEC
ŠOLSKEGA LETA
Kot vsako leto ob zaključ-
ku rednega šolskega dela, so
dijaki in dijakinje celjske
gimnazije tudi letos pripravi-
li tradicionalno akademijo,
na kateri prikažejo vse boga-
stvo in pestrost dela na kul-
turnem in športnem področ-
ju. Tako je bilo tudi v po-
nedeljek, ko so se v celjskem
gledališču predstavili pevci
zabavnUi melodij, recitatorji,
telovadci, plesalci in humo-
risti.
ODLIKOVANI
KRVODAJALCI
v počastitev svetovnega
dneva krvodajalcev je občin-
ski odbor Rdečega križa pri-
redil sprejem za vse letoš-
nje odlikovance. Srečanje kr-
vodajalcev je bilo na CJeljski
koči, kjer so ob tej prilož-
nosti 27 kr^-odajalcem pode-
lili diplome — za dvajset-
kratno darovanje krvi, 81
zlato značko — za desetkrat-
no darovanje, 241 pa srebr-
no značko za dvajsetkratno
darovanje krvi. Nekatere de-
lovne organizacije so poleg te-
ga pripravile še in»teme slo-
vesnosti.
SEJEMSKI HOTEL
v času tretjega sejma obrti
od 15. do 23. avgusta bo Celje
dobilo poseben sejemski ho-
tel. To bo dijaški dom Vere
Šlandrove v Ulici 29. novemb.
ra, kjer bodo stanovali pred-
vsem tisti predstavniki sode-
lujočih kolektivov, ki bodo
imeli na sejmu stalno delo.
PREDSTAVILI SO SE
Otroci vzgojno-varstvene
ustanove Dolgo polje ter nji-
hove vzgojiteljice so ob za-
ključku letošnjega šolskega
ter s tem tudi »vrtčevega«
leta pripravili v Narodnem
domu prisrčno slovesnost,
na kateri so prikazali, kaj
so se naučili v vrtcu. Pri-
reditev je bila izredno do-
bro obiskana, nastopajoči
otroci ter njihove tovarišice
pa so za svoje prizadevanje
poželi val priznanja.
MLEKO PO
1,55 DINARJEV
Predlog kmetijskega kom-
binata Žalec, da bi ceno pa-
steriziranega mleka dvignili
na 1.60 dinarja je bil pred-
met razprave na zadnji seji.
Odborniki so podprli predlog
sveta za gospodarstvo, da
povišanje na 1,60 dinarja ni
utemeljeno, da pa se strinja
z povišanjem na en dinar in
55 par.
MALI
INTERVJU
Vpra.šuje: Milan Božič. Od-
govarja: inž. Jože Kopitar
Kadar koli beseda nanese
na inž. Jožeta Kopitarja, po-
tem ima prav gotovo takšno
ali drugačno zvezo s špor-
tom, zlasti atletiko in smuča-
njem, in sploh z rekreacijo,
objekti, ki služijo tem name-
nom in podobno.
Inž. Jože Kopitar je tudi
tisti, ki je pri izdelavi urba-
nističnega načrta celjskega
mesta delal na tako imenova-
nem rekreacijskem področ-
ju, kar hkrati pomeni, da je
načrtoval Golovec in druga
središča, posamezne objekte
itd.
Kot je znano ste se v zad-
njem obdobju srečali s pro-
blematiko bodočih sejemski 1
prostorov v Celju in s tem
v zvezi nehote ponovno z Go-
lovcem. Zakaj ste tudi se-
jemske prostore vsaj v pro-
gramski zasnovi predvideli
na južnem predelu Golovca?
Upam, da ne bo ostalo samo
pri programiranju, marveč,
da bo prišlo tudi do realiza-
cije. Celje namreč nujno p)o
trebuje takšne prostore.
Gradnja sejemskih prostorov
na tem predelu je urbani-
stično idealna, z njo pa hkra-
ti začenjamo reševati in
spodbujati k realizaciji celo-
ten program športnega in re-
kreacijskega središča na Go-
lovcu. Se vam zdi poslovno
združenje Agens primerno,
da vodi akcijo za graditev
sejemskih prostorov? Na
vsak način, sicer pa je to
naloga celotnega gospodar-
stva in drugih deja-'/nikov.
Kdaj računate na začetek del
v okviru središča na Golov-
cu? Ta datum je težko dolo
čiti, sicer pa bomo morali
že v kratkem misliti na na-
domestitev Olimpovega igriš-
ča in ne näzadnje Glazije. Si-
cer pa so tako tu kot pri se-
jemskih prostorih možne
etapne izvedbe. Je pokriti pla-
valni bazen pri .sejemskih
prostorih zasnovan tudi v na-
črtu za rekreacijski center?
Je! Kdaj ste se bolj resno
srečali s športom? Takoj po
vojni. Najprej na krosu, po-
tem pa pri nogometu, plava-
nju, atletiki, smučanju itd.
Nazadnje sta ostJili atletika
in .smučanje. Najboljše uspe-
he ste dosegli v metu kopja
in mno.gobojih, mar ne? Da!
Moj najdaljši met kopja je
znašal 76,66 metra. Pomemb-
ni pa so bili tudi rezultati v
peteroboju in deseteroboju.
Kako ocenju.jetp današnjo
celjsko atletiko? S sistema-
tičnim delom med šolsko
mladino, si je pridobila širo-
ko zaledje. Tu in pa v vzgo-
ji lastnih tekmovalcev je per-
spektiva. In kaj pravite na
sploh o celjskem športu?
Predlagal bi zlasti večjo enot-
nost v izvajanju celotnega
programa, več razumevanja
in sinhronizacije. In če bi
terjala ekonomika, bi lahko
prišlo tudi v organizacijskem
pogledu do pristnejših oblik
sodelovanja.
SOUDELEŽBA PRI
KONCEPTU RAZVO-
JA KOZJANSKEGA
Predlog predsednikov ob-
čin s področja Kozjanskega
na nedavnem sestanku v Ro-
gaški Slatini, da bi celjski
zavod' za napredek gospodar-
stva izdelal poseben načrt
razvoja Kozjanskega v okvi-
ru perspektivnega razvoja
celjske regije, je bil pred dne-
vi potrjen tudi na seji ob-
činske skupščine. Na vpraša-
nje odbornikov, koliko bo
tak program stal, oziroma
kolikšni del bo odpadel na
laško občino, je predsednik
Miha Prosen povedal, da bo
skupščina o osnutku takega
koncepta še .razpravljala in
hkrati tudi o stroških.
VRTALI BODO
v Rimskih Toplicah je v
preteklem letu nekajkrat
močno primanjkovalo vode
za odprt bazen, kajti le-tega
napajajo z viški, ki jih od-
stopa vojaško zdravilišče. Za-
radi tega je pogosto voda
tudi neprimerna, ker je me-
njava preporedka, kaj šele,
da bi stalno dotekala. Da bi
odpravili to vrzel, da bi v
prihodnosti še razširili turi-
stično dejavnost na osnovi
toplih vrelcev in hkrati po-
magali tudi zdravilišču, so se
nedavno na skupščini odloči-
li, da bodo najeli kredit za
ureditev nove vrtine, ki bi
zagotovila dovolj termalne
vode.
MEDOBČINSKO
TEKMOVANJE
Za slovenske občinske kon-
ference Zveze mladine je že
od nekda; značilno, da se na
raznih področjih dela pvo-
vezujejo med seboj. Najbolj
zanimivo pa je to, da le red-
ko sodelujejo sosedn-
dinske organizacije
vali bi namreč tesn^
vezavo med Sei?^
Šmarjem, Celjem iT!^
Tako pa šentjurska^
posega dalje v 3
Pred dnevi se je
desetih mladincev
žila medobčinskega **
dinskega tekmovanji '
niku. Tekmovali so v*^
nogometu, šahu, teic^
miznem tenisu in str^
VAŠKA
ORGANIZACIl
KOMUNISTI
v Preboldu so na 234
sestanku osnovne organ
je zveze komunistov sp-
delovni program, ki gj
rajo izvršiti do konca
Ustanovili so tudi vaško
ganizacijo ZKS Prebold
bo povezovala vse člane'
ze komunistov, ki niso i
čeni v drugih osnovih i
nizacijah ali aktivih. 2i
dopustov in poletnega
bodo s prvimi akcijami
danimi v novem progi
začeli v septembru, v (
bioi pa bodo obravnava!
ocenili sprejem ar .je v i |
stvo zvez komunistov. .
leg konkretnih nalog i [
obravnavali tudi vse tiste
tualne naloge, ki se b s
sproti pojavile.	i
TEČAJ
O ČEBELARSTVll
Čebelarsko društvo i J
je v Šempetru pripravilo«
čaj za mlajše čebelarje;»
terega se je udeležilo 2
čajnikov. Tema, o kateri
predavali na tečaju je
ravnavala delo čebelarja o
m nastavnem panju skozi 1
sezono.

Odbornik Jože Maček je na seji la-
ške občinske skupščine povedal, da so
živinorejci nezadovoljni "nad odločitvi-
jo, da sme- biti v občini samo nekaj,
zelo na redko razmeščenih plemen,
skih bikov. Odborniki so se nasmiha-
li, ne sicer vsi, zato je pristavil, da
morajo nekateri voditi krave po uro
daleč in še dlje, kar ni samo velika
izguba časa, tudi telice in krave po
dolgi poti vse mine .. .
No
le ni
sprejela *
je vend/i'
umetneTf*
ali telice'
ni poti 'f
ljubezen^'
kom. Ali^
vohicije ^
.f,VODAJALCI
^ppAZNOVALI
^a organizacija Rde-
Cjža v Šempetru je
soboto praznovala
^odajalstva 4. junij.
priložnost so pod-
aji pripravili prosla-
^ proslavi so podelili
zlate in srebrne
^' Diplomo je prejel
^'liafko, zlate Navodnik
pilcl Vinko, Sedminek
■ gtariS Pavel, Atorman
' Tumšek Jakob, Kel-
^anko, Vodeb Vinko,
Marija, Konstič
Kosu Adolf, 2avski
'"jiugler Frančiška, Na-
^jjarija, Golavšek Franc
jpodiš Feliks. Srebrne
^ prejeli: Kralj Anica,
..jr Dušan, Kopuraš Da-
, Marovt Ivan, Pireo
, Pustoslemšek Jakob,
otnik Karel, škrabar Ja-
UdTjh Marija, Uratnik
c, Zagoričnik Vinko,
i Franc, Vačiš Rudolf,
k Tomislav, Ferlež Slav-
lovšnik Franc in Kline
. Diplomo in značke je
IH sekretar Občinskega
ra rdečega križa 2alec
• Ivo. Po končani slo-
Kti je bila zakuska.
TONE TAVČAR
ENKRAT: »SMO
SOCIALNE
ZOBE«
JTvem stavku vesti z zgo-
1 naslovom, ki je bila
liiiena v prejšnji številki
|a tednika na strani 8
rišlo do nelju'be pomo-
Namesto ». .. zadnji seji
ilo, da se podpre pred-
uvedbi zobozdravstvenih
ilant i.. « se stavek gla-
"aviino »... zadnji seji
ilo, da ne podpre pred-
uvedbi zobozdravstvenih
iant za samoplačnike.«
■razvidno tudi it nadalj-
teksta vesti.
28000
NOČITEV
• smo izvedeli v Mozir-
1	predstavniki sindikata
•stinskega podjetja Tu-
2	Mozirja sklenili doslej
6jo pogodbo o namestit-
iristov. Gre za splošne
napore pri prodiranju Gor-
nje Savinjskega in Zadrečke-
ga miljeja v svet.
Gre predvsem za poživitev
turističnega priliva v turistič-
ne kraje Zadrečke doline,
predvsem za Gornji grad, ki
je po prodaji weekend nase-
lja in dokaj slabi rekla-
mi izguhlj'al svojo nekoč, za
turizem pomembni renome.
Vods^tvo gostinskega podjet-
ja, ki im.a v Gornjem gradu
svoj dokaj lepo urejen lokal,
je zdaj začelo z reklamira-
njem na svojo pest. Obiskali
so velika podjetja ob obali,
predvsem na Reki in
sklenili dogovor o obisku
tamkajšnjih delavcev. Gre za
28.000 nočitev, kar je za te
razmere neverjetna številka.
Toda to je le prva faza, ti-
sta druga, najbistve.iejša, le-
ži zdaj na gostinskih in tu-
rističnih delavcih. Kako nam-
reč zadovoljiti, ob tem
mrtvilu, nove goste.
POVEČALI SO
IZVOZ
V prvih štirih mesecih se
je v Slovenskih Konjicah ze-
lo povečala izvozna dejav-
nost, saj so izvozili za 19,3
odstotka več kot lani v istem
obdobju. Do konca aprila je
izvoz dosegel vrednost
2,025,481 dolarjev in to kar
81 odstotkov na konvertibil-
nem področju. Najmočnejši
izvoznik je bil industrijski
kombinat Konus s 1,444.039
dolarjev, sledijo pa LIP, Ko-
stroj in Kovaška industrija
Zreče.
PREPLAH NA POKOPALIŠČU
V SLIVNICI PRI ŠENTJURJU NAJ BI SE
MRTVEC V GROBU OBRAČAL
v Slivnici, kraju, ki ga
redko prešinjajo kakšni več-
ji dogodki, so dobili »temo
dneva«. Vzrok pa je zdaj
zopet v miru počivajoči
Franc Kolar, ki je umrl v
vojniški bolnišnici. Njegova
smrt je presenetila nekaj
ljudi, prepeljali so ga v do-
mač kraj, kjer je potekala
ceremonija, kot je ob takih
žalostnih primerih običaj.
Tretji dan po smrti, so po-
kojnika dali v grob. Doslej
je bilo še vse v redu.
Toda ko so možje po pr-
vih simboličnih grudah zem-
lje na krsto grob že skoraj
do polovice zasuli, so se naj-
bližji zdrzDili. V grobu je
nastalo škripanje in pokanje.
Mrtvec se je uprl smrti in
pokopu. Nekaj ženic, z rah-
lejšimi živci je zapustilo po-
greb. Po prvem šoku, so
grob vseeno zasuli. Nekdo
je o dogodku obvestil milič-
nike v Šentjurju, ker je me-
nil, da so zagrebli živega
človeka.
Na kraj dogodka je nemu-
doma prispela posebna ko-
misija, v kateri so bili po-
leg delavcev UJV iz Celja tu-
di preiskovalni sodnik in
zdravnik — sodni izvedenec.
Grob so odprli. Ugotovili so,
da je pod težo zemlje |5opu-
stila deska na krsti. Truplo
je bilo v nespremenjenem
položaju, pa tudi drugih
znakov ni bilo, da bi pvokoj-
nik po treh dneh »znova
oživel«.
Toda prigoda je razburila
praznoverje, pripovedovanja
očevidcev so po prenašalcih
dobila neverjetne razsežnosti.
Vest o »oživelem mrtvecu«,
kar pomeni določen pomen,
je poletela med občinstvo, ki
zdaj vsak po svoje poskuša
najti vzročno zvezo med
»znamenjem« in praznover-
jem, katerega je kot kaže,
na tem območju še mnogo.
PRIJELI SO POŽIGALCA
45 letni ivan blko-
vpx doma iz vp:lenja
le osumwen, da je po
vzkocil požar na svo-
ji hiši in na posix)pju
franca grübeln i ka v
cirkovcah
V minulem tednu so ime-
li miličniki iz Velenja in de-
lavci UJV iz Celja nenavad-
no delo. Iskali so Ivana
Bukovca, doma iz Erjavče-
ve ulice šit. 5 v Velenju,
ker je bil utemeljen sum,
da je zažgal svojo hišo. Ne-
kaj sledi je vodilo tudi k še
dvema požaroma, ki bi jih
naj osumljeni predtem pod-
taknil. Takoj po izbruhu po-
žara na svoji hiši, je Buko- '
vec odrinil v neznano.' To
je bUo konec maja. Nekaj :
dni za tem pa je izbruhnil
požar na poslopju last Fran-
ca Grobelnika v zaselku Cir-
kovce. Grobelr-ik je sorodnik
osumljenčeve žene, zato je
bil sum, da je Bukovec za-
netil požar na svoji hiši —
utemeljen. Delavci milice in
UJV so po tem požigu te-
sno zategnili obroč in osum-
ljenca odkrili na Kozjaku.
Sodnik Janeza Stojkovič nam
je povedal, da je osumljeni
dva požara priznal. Preiska- |
va je v teku.	|
js
■Ijanja in muzanja
skupščina pa ni
Ustreznega sklepa,
'Sedati, da kljub
'^nju, vse krave
^iti breje po umeU
tere vztrajajo pri
''■in s pravim bi-
iobju seksualne re-
1?
•p.c
POLEG VAMPOV IN
GOLAŽA ZNAMO SKUHATI
ŠE KAJ DRUGEGA
Od torka do nedelje je bilo v Celju več zanimivih go-
stinsko-turističnih prireditev, s katerimi so organizatorji
želeli poživiti družabno življenje v našem mestu. Pet
gostinsko-turističnih delavcev, ki so sodelovali pri orga-
nizaciji, smo poprašali, kaj njim predstavlja takšna pri-
reditev in kaj želijo, oziroma so želeli z njo doseči.
jože šantl, hotel Ce-
leia: »Ljudem želimo prikaza-
ti vse vrste pogrinjkov: od
klasičnih, modernih do do-
mačih. S posebno mizo na
razstavnem prostoru smo ho-
teli prikazati razliko med
vsakdanjim pogrinjkom in
pogrinjkom ob izjemnih pri-
ložnostih. Za nas mlade go-
stinske delavce pa je to isto-
časno priložnost, da spozna-
mo podrobneje tudi delo sta-
rejših kolegov in da se od
njih tudi kaj naučimo.«
MIRKO LEŠNIK, direktor
Gostinskega podjetja Oj-
strica: »S podobnimi tedni
želimo doseči, da bi naši
gostje uvideli, da znamo po-
leg vampov in golaža pripra-
viti tudi kaj drugega, pred-
vsem domače specialitete. Do-
kazati tudi želimo, da vse to
tudi vedno imamo in -lahko
gostje dobijo. Srečanja go-
stinskih delavcev pa so do-
brodošla tudi za nas, da iz-
menjamo mnenja o položaju
in vlogi pa problemih naše-
ga poklica.«
zoltan lippa, direktor
gostinskega podjetja Zalae-
»erzseg. Madžarska: »Že vrsto
let tesno sodelujemo z jugo-
slovanskimi gostinci, še po-
sebno s celjskimi. Ob raznih
podobnih prireditvah se ob-
iskujemo. Letos smo v Celju
predstavili pogrinjek za šest
oseb z madžarsko specialite-
to ribjo čorbo iz Balatona.
Zraven pa seveda dobro mad-
žarsko vino. V jeseni bomo
imeli podobno prireditev pri
nas.«
ivan ivacic, kuhar-
ski mojster iz Ljubljane:
»Zamisel za organizacijo takš-
ne prireditve je treba samo
pohvaliti in podpreti. Mi smo
šle vedno navajeni, da naše
delo prodajamo kot šibice.
Tega bi se morali znebiti in
bolj reklamirati vse to. Celj-
ska prireditev j'e glede na
svoj pomen še vedno občut-
no premalo reklamirana. Do-
seči moramo, da bo takšnih
prireditev vedno več«.
zoran prof. vldler,
Celjska turistična zveza: »Gre
predvsem za tri stvari: za
povečanje družabnega življe-
nja v Celju, da predstavimo
gostinstvo, ki zna narediti
veliko več, kot pa smo tega
vajeni in da bi bile te pri-
reditve vsakoletni uvod v tu-
ristično sezono. v slednji le-
tos predvidevamo kar 500 ti-
soč nočitev, od tega 300 ti-
soč tujih turistov. Rezultati
prvih štirih mesecev so izred-
no ugodni, najboljši pa v Ro-
gaški Slatini.«
Torej mnenja vseh so nedeljena: s podobnimi prire-
ditvami je treba nadaljevati in jih še razvijati. Ob bodočih
prireditvah bo potrebno še več reklame, saj bi le — ta
prav gotovo rodila določen uspeh, če pa bi realizirali
načrt, da bi celjska gostinska podjetja skozi vse leto
pripravljala kulinarične dneve bi to bila vsekakor velika
pridobitev za Celje. Potem v gostinskih lokalih tudi gostje
ne bi več spraševali samo po vampih in golažu, temveč
tudi po čem drugem, kar znajo gostinci pripraviti. T. V.
PONIKLJANISE
S PRAZNIKOM
PRIBLIŽUJEJO DOLINI
Spominjam se lanskega praznovanja žalske občine, ki je bilo v Pe-
trovčah. Takrat so zaupnico za organizacijo naslednjega praznovanja po-
darili Ponikvi. Marsikdo je bil takrat presenečen, saj do takrat ni veliko-
krat čul za ime majhne vasice streljaj nad Veliko Pirešico.
Leto je bilo okoli, kot da bi burja, ki velikokrat nagaja na Ponikvi,
odnesla liste s koledarja. Pönikijani so nekaj časa čakali, potem izvolili
pripravljalni odbor, začeli pri cesti, edini žili, ki jih povezuje z dolino,
ponovno počivali, tako da jih zdaj že krepko preganja čas.
Zdaj so poprijeli za delo s tisto trmasto voljo, ki je tako značilna
za človeka nekje sredi bregov, kjer je staremu človeku zemlja vse, mlajši
pa hodijo po kos kruha v tovarno v dolino.
Tudi svet tam gori, ki je poln njiv, ki bogato rodijo, saj jih božajo
pridne kmečke roke in zaliva znoj, pa travnikov s šopkom drevja, vse
to je lepo. Še lepše pa bo čez dober mesec. Ne toliko zaradi pokrajine
same, ker tej več lepote človeška roka ne more dati,*kot zaradi obnov-
ljene šole, popravljene ceste, telefona - torej tistega, kar so čakali vsa
ta leta.
Zatorej ni brez osnove, da se Ponikljani s praznikom približujejo
dolini.
DOBER MESEC PRED PRAZNOVA-
NJEM OBČINSKEGA PRAZNIKA
700 PONIKUANSKIH «DUŠ« HITI
UREJEVATI SVOJ KRAJ, KI BO ZA
DVA DNI POSTAL SREDIŠČE ŽAL-
SKE OBČINE
TRI PONIKLJANSKE
KORENINE
Vid Poržaj (slika zgoraj) je
pred več kot desetimi leti začel
dihati s Ponikvo in na njeni
zemlji poganjati korenine z be-
sedami, da tega kraja ne bo
nikoli zapustil, nas je napotil
k trem ponikljanskim koreni-
nam, trem življenjem in trem
zgodbam.
Janez Rezman, pri katerem se
po domače pravi pri Vovku, že
73 let tlači zernljo, na kateri je
zraslo hiš za 700 »duš«, koli-
kor jih danes ima Ponikva.
»Na začetku letošnjega leta
se ni dalo veliko narediti, ker
je bilo vseskozi slabo vreme.
Zdaj, ko pa je vreme nekoliko
boljše pa morajo ljudje delati
na polju. Saj veste, kako je to:
človek tu gori živi od dela last-
nih rok, vsaj mi stari. Mnogo
mladih vonj domače zemlje ne
privlači več. Lažje se pride do
večjega zaslužka v dolini, v to-
varni. Pa še popoldan si prost.
Kmet pa mora vseskozi delati.
Vse življenje. — Letošnjega
praznika se še posebej veseli-
mo, saj so nas dolgo zapostav-
ljali. Veste s praznikom bomo
dobili tiste stvari, ki jih nujno
potrebujemo za lažje življenje,
pa jüi verjetno še nikoli ne bi
dobili, če nam ne bi dodelili
organiziranja osrednje proslave
praznika občine Žalec. Okoli 40
starih milijonov bo prispevala
občina, nekaj delovne organi-
zacije in seveda sami s prosto-
voljnim delom.«
Franc Sredenšek je z 88. križi
najstarejši živeči Ponikljan, ka-
kor pravijo po domače prebi-
valcem živečim na Ponikvi.
»Tako velike stvari na Poni-
kvi še nikoli ni bilo. To je praz-
nik za vse nas. Dobili bomo ob-
novljeno šolo, popravljeno ce-
sto, ki jo bodo takoj, ko bodo
imeli še več denarja, prevlekli
z asfaltom pa telefon. Pomisli-
te, telefon! Po spremembah
vprašujete? Seveda so bile in
še bodo. Pa velike, vedno več-
je. Prej so bile hiše s slamo
krite in v njih smo svetili z
leščerbam. Zdaj na Ponikvi ni
več hiše, ki bi bila pokrita s
slamo. Pa kmečke stroje pog-
lejte, kakšen napredek. Prej
smo si pomagali z lesenimi plu-
gi, grabljami in drugim, danes
pa je mehanizacije kolikor ho-
čete.«
Sredenškov Franc je skozi vse
življenje bil med najbolj priza-
devnimi javnimi delavci na Po-
nikvi in že leta 1907 je v svoji
hiši ustanovil bralno in pevsko
društvo.
»Imeli smo veliko knjižnico
in ljudje so radi brali, še da-
nes imam nekaj tistih knjig.
Franc Jezernik ali po domače
Krtunp je tretji iz vrste ponik-
Ijanskih korenin. Mož, ki se
mu po žilah pretaka namesto
krvi humor. Zdrav, kmečki hu-
mor. Oster, kot zrak tam gori
po dežju ali v zimskih jutrih.
»Ponikva je bila vedno neko-
mu za hrbtom. Po vojni smo
si postavili zadružni dom, zdaj
pa so se spomnili in nam zau-
pali proslavo občinskega praz-
nika. Končno bomo dobili bolj-
šo cesto, da bomo lažje prišli
v dolino. Pred mnogimi leti
smo peš hodili v Žalec in Ce-
lje, ker je bila tako slaba ce-
sta. Ce bo občina prispevala še
nekaj več sredstev se bo dalo
tisto, kar najbolj potrebujemo
lepo narediti.«
Vsi trije so poleg Baltazarja
Jezemika dobili pred dobrim
mesecem priznanja za dolgolet-
no delo v raznih organizacijah
in za prispevek k hitrejšemu
napredku svojega kraja, ki ved-
no bolj leze izza hrbta in po-
staja 2anan.
TELEFON BO ZAZVO-
NIL NA PRAZNIČNI
DAN
že na začetku zapisa o Po-
nikvi smo omenili Vida Podrža-
ja, človeka, ki je alfa üi omega
vsega v kraju s 700 prebivalci
in 500 volilci. Je ravnatelj os-
novne šole, izven nje pa pred-
sednik krajevnega odbora SZDL
in sekretar osnovne organiza-
cije ZKS.
»Popravljamo in obnavljamo
obe stavbi osnovne šole. Prido-
bili bomo še en večji prostor,
ki ga najprej nismo planirali.
V šoli bomo dobili centralno
kurjavo in parket, seveda pa
bomo tudi vse prebelili.
Pri gradnji ceste si najbolj
prizadevajo prebivalci Studen-
cev, vsi pa si čimprej želimo
tudi asfalta. To bi bilo zelo
ugodno tudi za šolarje, ki jih
je pri nas 54 od prvega do če-
trtega razreda. Najbolj oddaijeni
imajo do šole tudi po več kot
uro hoda. Veste, najbolj pa
smo veseli odličnega in hu-
manega , odnosa, ki ga imajo
do nas ljudje po raznih občin-
skih organizacijah v Žalcu. Z
njimi se da resnično delati.«
Vid Podržaj je danes veza
med organizacijami v dolini in
krajem, ki se intenzivno pri-
pravlja na praznik, ki bo tra-
jal dva dni. Pripravljajo tudi
partizanski miting z bogatim
kulturnim programom, slavno-
stno sejo s podelitvijo občin-
skih nagrad najboljšim društ-
vom in posameznikom.
POKAŽITE NAM
NOVINARJA
Ko sva s Fonzom odšla iz
večje stavbe, kjer imajo otroci
v dneh, ko jim obnavljajo šolo,
pouk, je prišla za nama večja
skupina otrok. Drobno dekleta
ce mi je sramežljivo porinilo
v roko list papirja.
»Želeli so videti novinarja, ka-
ko izgleda. Dajte se prosim ma-
lo z njimi pogovarjati. Vid.«
Obkrožili so me in radoved-
no gledali, kot da sem ne vem
kaj. Pripovedovali so, da pri-
hajajo v šolo iz Ponikve, Stu-
dencev, Podkraja. Da bodo po
končani šoli odšli naprej v šo-
lo. Eni v Žalec, drugi v Šem-
peter. Kamor pač ima kdo bli-
že.
Za slovo je fantič stekel pod
kozolci do doma, prinesel har-
moniko in otroci so zapeli. Ima-
jo svoj zbor in nastopili so tu-
di na občinski reviji mladin-
skih ter pionirskih zborov v
Petrovčah. Drugače pa živijo
prav takšno življenje, kot vsi
otroci: veselo.
Odšla sva v dolino, kateri se
Ponikva vse bolj približuje. Ce-
sta, ki je bila do sedaj podob-
na uveli in prazni žili, dobiva
vsebino. Kmalu bo na Ponikvi
slavnostno. Oblekli bodo boljše
»gvante«, izobesili zastave in u-
redili vrtove ter gosto^n stisnili
TOke. V pozdrav in zahvalo. V
pozdrav kot gostom, v zahvalo
zato, ker bo to za njihov kraj
zgodovinski dan.
TONE VRABL
Pogovor z otroci je bil prijeten, takšen, kot je lahko samo z njimi. Prisrčnost in zanimanje
pa odkritost. Drugje toliko tega pogrešamo.
(nadaljevanje)
Na hodniku je mimogrede našel, da so vrata tujčeve
be odprta. Začudil se je, pa je šel po steklenico, kakor
u je bilo naročeno.
Vračajoč se v klet pa je opaail, da so zapahi la hiš-
h vratih odrinjeni in da vrata sploh niso zaklenjena,
ahoma se mu je posvetilo, da je to v kakršnikoli zvezi
odprtimi vrati tujčeve sobe. Spomnil se je Henfreyeve
)činske teorije. Saj je vendar čisto natančno vedel, da
l sinočd z ženo djala zapah pred hišna vrata — še sve-
je držal temi pri tem poslu.
Obstal je in strmel. Nato pa je s steklenico v roki
I v gornje, prostore. Potrkal je na gostova vrata. Ni
o odgovora. Potrkal je še enkiat, nato pa je odprl
v&topdi.
Tako je bilo, kakor si je mislil. Postelja je bila praz-
, soba tudi. In kar je bilo še bolj čudno, in tudi za
igove, sicer nekoliko počasne možgane nerazumljivo --
stolu poleg postelje in po postelji je bila razanetana
leka, edina obleka tujčeva, kolikor ga je on. Hali, po-
li. Tudi njegov širokokrajni klobuk je bil malomarno
Bšen na posteljo.
Zavzet je gledal na vse to in tedaj je čul ženin glas
kleti glas, ki je iz njega donel tisti njemu dobro
ira poudarek:
»»George, kod pa hodiš?«
Obrnil se je in pohitel po stopnicah.
»Johnnie«, je pravil že med potom, »res je, kar je
tei Teddy! Ni ga v sobi! In hišna vrata so odprta!«
I2sprva ga ni dobro razumela. Ko pa je čula, kaj je,
sklenila, da bo sama pogledala v tujčevo sobo. Hali
s steklenico šel naprej.
»In čeprav njega ni v sobi,« je pripovedoval, «je pa
njegova obleka. In kaj dela brez obleke? To je zelo čud-
no!«	,
Ko sta šla po kletnih stopnicah, sta oba, kakor sta
pozneje ugotovila, slišala, da so se hišna vrata odprla
in da se jima je samo zdelo in si nista o tem ničesar
omenila. Gospa Hali je došla moža in pohitela po stop-
nicah naprej.
Nekdo je kihnil. Hali, ki je bil šest korakov zadaj,
je mislil, da je kilmila žena, gospa Hali, ki je stopala
pred njim, pa je mislila, da je kihnil mož. Odprla je
tujčeva vrata.
»Čudno!« je dejala.
Začula je tesno za seboj nekoga sopihati. Obrnila
se je in zavzela, ko je videla, da je mož še dobrih dva-
najst korakov za njo na stopnicah. Pa mislila je, da se
ji je samo zdelo, in par trenutkov pozneje je stal mož
poleg nje.
Stopila sta v sobo. Gospa Hali je potipala pod odejo
in po vzglavju.
»Hladno!« je rekla. »Celo uro ali še več ga že ni bilo
tu!«
Stala je pri postelji in tedaj se je zgodilo nekaj čistx)
nenavadnega.
Posteljne rjuhe in odeje so se nenadoma same po se-
bi zvile v klobčič in ta klobčič je zviškoma planil s po-
stelje in se vrgel na tla. Prav tako je izgl«ialo, kakor
bi bila nevidna roka pograbila posteljnino, jo zavila in
vrgla na tla. In tujčev klobuk je poskočil, se zavrtel
parkrat v 2a-aku, naredil vrtoglav polkrog in se zagnal v
gospe Hallovi v obraz. Za njim je priletela z umivalnika
brisača in nato se je hipoma dvignil v zrak stol, brezbriž-
no pometal raz sebe sukno in hlače, se suho zasmejal,
kakor se je imel navado smejati tujec, vrgel poredno svo-
je štiri noge kvišku, pomeril z njimi proti gostilničarki
in sunil proti njej.
Zakričala je in se obrnila k vratom. In stolove noge
so se rahlo pa odločno položile na njen lirbet in jo pori-
nile s soprogom vred skozi vrata. Vrata so se zaloputnila
in'' zaklenila. Stol in postelja sta še za trenutek zaple-
sala v divjem zmagoslavnem smehu in nato je bilo vse
tiho.
Pol nezavestna se je zgrudila gospa Hali možu v na-
ročje. Z veliko težavo sta jo spravila po stopnicah Hali
in Millie, kd jo je privabil krik in vik na hodniku. Vlila
sta ji krepčilnega žganja v usta.
»Duhovi!« je šepnila. »Vem, to so duhovi! Brala sem
o njih v knjigah! Mize in stoli, ki plešejo in si: •/ jo.«
»Še požirek, Johnnie!« je silil Hali. »To le bo po-
krepčalo!«
»Zakleni hišna vrata!« je hlastnila žena. »Ne pusti ga
več v hišo! Zdelo se mi je, da bo kaj takega. Saj sem si
mishla! Tista velika očala in tista povita glava! In nikdar
ni šel v cerkev ob nedeljah. In tiste steklenice! Več nego
je prav, da jih ima! Začaral je p>ohištvo! Moj Bog, moje
dobro, lepo pohištvo! Prav tisti stol. Ki je v njem sedela
moja ljuba rajnka mati, ko sem bila še otrok. In vzdig-
nil se je zoper mene!«
»še požirek!« je ponujal Hali. »Razburjena sa.«
Poslala sta služkinjo preko ceste v zlato juti-anje son-
ce gori s Sandyju Wadgersu, kovaču.
Pozdrave da mu pošilja Hali sta naročila naj pove,
in da se pohištvo gori v sobi izredno čudno obnaša. Ali
bi hoteli priti nekoliko na obisk?
Izkušen mož je bil kovač Wadgers, zek> jakušen in
iznajdljiv. Potegnil je obraz v resne gube.
»Prekücana reč, če to m čarovnija!« Tako je bilo
njegovo nadziranje, ko je čul deklino pripovedovanje.
Zelo zabrižen je stopal pred njo k Hallu. Hotela sta ga
koj peljati v gornjo sobo, pa se mu prav nič ni mudilo..
Rajši je ostal v veži.
Huxterjev pomočnik je radovedno gledal preko ceste
IZ Okna prodajalne. Poklicali so tudi njega na posvet. V
par minutah je seveda prišel tudi gospod Huxter z& njim,
lastnik tobačne prodajalne. Anglosaksonska nadarjenost
za parlamentarizem se je takoj pokazala, mnogo stvari so
govorili, pa malo sklenili.
»Najprvo in predvsem,« je zasodil kovač Wadgjrs,
»najprvo in predvsem moramo ugotoviti dejstva. Tale vra-
ta,« je p>okimal, »so bila odprta. In odprta vrata so od-
prta vrata in vedno nekaj pomenijo ...«
In hipoma se je na splošno začudenje — saj ga nihče
nri videl vstopiti! — so se gori na hodniku odprla vrata —
kar sama od sebe — in ko so še strmeli vanje, se je prika-
zala med njimi povita postava tujčeva in njegova ne*
zmiselno velika očala so bolj ko kedaj prej mrtvo in praz*
no in svepo strmela naokrog.
Počasi in okorno je stopil par stopnic navzdol, obstal,
p>ogledal prog sebe, se ustavil.
»Poglejte!« je dejal in vseh oči so sledile njegovemu
kazalcu in zagledale steklenico, ki jo je Hali pustil pri
kletnih vratih.
In obrnil se je, šel nazaj in zaloputnil vrata.
Nihče ni zinil besede. Strmeli so drug v drugega, do«
kler ni zadnji odmev zaloputnjenih vrat zamrl po pro-
štorih.
»No — če to ni pvodobno vsem mogočim rečem!« je
dejal Wadgers in pustil, da si je vsak mislil svoje.
»Jaz bi šel in ga vprašal!« je kimal kovač Hallu. »Za.
hateval bi pojasnilo!«
Trajalo je nekaj -časa, da se je pogumni gostilničar
ojunačil za ta korak. Končno je potrkal, odprl vrata in
vstopil.
Se nadaljuje
ZA VAS IN VAŠE OTROKE NAJCENEJŠA, SVEŽA ŠTAJERSKA JABOLKA
\ VAŠO ZDRAVO PREHRANO - KOMBINAT ŽALEC, HLADILNICA CELJE
Najcenejše sadje -
20 kilogramov jabolk z zaboji samo 20 dinarjev —
Vsak dan v hladilnici Celje, cesta v Trnovlje ali v
vaši delovni organizaciji — V vaši trgovini pa za
1 kg samo 1 din.
Britanski konservativci so
besni, ker je Wilsonova vla-
da prepovedala gostovanje
juzmxijriskega moštva krike-
ta v Britaniji. Posebno se
jezijo na Wilsona, ki je zato
na predvolilnem shodu dobil
od prenapetega jajce v glavo.
Wilson si je mirno obrisal
obraz in dejal, da si v pri-
meru volilne zmage konser-
'.ativcev noben Anglež po pe-
tih letih ne bo mogel več
privoščiti jajca ... Vladni od-
bor Za mednemške odnose v
Bonnu ima te dni dosti de-
la. Pomaga raznim ustanovam
iskati izraze, ki so bolj v
skladu z zboljšanimi odnosi
z Vzhodom in NDR. Vzhodna
Nemčija ne sme biti več
»sovjetska cona«, ampak
NDR. Največ težav povzroča
dosedanji izraz »območje ob
conski meji«. Odslej naj bi
bilo to »mednemško obmejno
območje«. ... V daljnovzhod-
nem sovjetskem mestu Haba-
rovsku so nedavno imeli »za-
temnitev«. Dve dekleti, ki sta
se »podprli« s pijačo, sta
zlezli na steber visoke na-
petosti, y>da bi bolje videli
mesto«. Policija je morala
odklopiti tok, če je hotela
dekletoma rešiti življenje. ...
številni Izraelci se zdaj spra-
šujejo kakor tisti znani Žid,
ki je potoval z vlakom in je
bil na vsakt postaji bolj ža-
losten. Ko je sprevodnik to
opazil, ga je vprašal, kaj
mu je. Ta je odgovoril: »Že
zdavnaj sem opazil, da se pe-
Ijern. v napačno smer, a se ne
mcfhm odločiti, da bi pre-
stopil.« . Američani so se
na moč trudili, da bi si pri-
dobili naklonjenost tujih do-
pisnikov. ki so pridrveli v
Phnom Penh, da bi poročali
o dogodkih v Kambodži. Bi-
li so brez dobrih zvez in
stikov. Velikodušni stric Sam
je na račun ameriških dav-
koplačevalcev organiziral v
hotelu Roijal ob kopalnem
bazenu telegrafsko zvezo, tu-
je časopise in seveda biltene
ameriškega veleposlaništva.
Povrh vsega so novinarji do-
bili še pijačo zastonj, da jim
ne bi zmanjkalo navdiha. . ..
ŠE VEDNO ZANIMIVO VPRAŠANJE
Kdo naj se imenuje kmet?
Pogoji: kmetijska proizvodnja na lastnem pose-
stvu; večina dohodkov za preživljanje s pose-
stva, ni pa nujno, da ga sam obdeluje
Katere ljudi naj prište-
vamo med kmete? O tem
razpravljamo, odkar so se
pojavili primanjkljaji v
zdravstvenem zavarovanju
kmečkega prebivalstva. Ve-
liko'več pa še zdaj, ko bi
radi uvedli starostno zava-
rovanje kmetov. Gre nam-
reč za to, kdo bo lahko pla-
čeval prispevke za zavaro-
vanje, da ne bi bili pravi
kmetje preveč obremenje-
ni z dajatvami.
V tezah, ki so jih pripra-
vile komisije Zvezne skup-
ščine za sestavo novega za-
kona o zemljiških odnosih,
je nakazano tudi to. V njih
piše, da je kmet oseba, ki
se peča predvsem s kmetij-
stvom na lastnem posestvu.
Med kmete naj bi prište-
vali tudi osebe, ki zaradi
starosti, bolezni ali podob-
nih v/rokov ne obdelujejo
svojega posestva same, do-
hodki od njega pa so jim
glavni vir za preživljanje.
Natančneje kot doslej je
tudi določeno, kako ocenje-
vati skupno gospodinjstvo.
Nov zvezni zakon — če
bo tak, kot je predlagano v
tezah za njegovo sestavo —
bo omogočil, da tudi pri
nas uveljavimo nekatere
predloge, kdo naj se šteje
za kmeta. Določila bodo si-
cer nekoliko drugačna kot
nekateri želijo — v bistvu
pa verjetno ne bo velike
razlike, če jih bo moči do-
sledno uporabljati. Pri nas
so namreč nekateri pred-
lagali, naj bi med kmete
šteli le lastnike posestev,
ki imajo letno najmanj
1200 din katastrskega do-
hodka. če upoštevamo, ko-
liko sredstev je potrebno
za preživljanje, pa bo po
predlogu komisij Zvezne
skupščine meja tudi nekje
tu blizu.
Med kmete naj bi šteli
osebe — v skupnem gospo-
dinjstvu pa menda druži-
ne —, ki jim je glavni po-
klic kmetijstvo na lastnem
posestvu. To verjetno lahko
razumemo tako, da imajo
od dela na posestvu večino
dohodkov za preživljanje.
Ce ima nekdo malo po-
sestvo in ima več dohod-
kov od priložnostnega dela
drugod, ga ne bi šteli med
kmete, četudi ni nikjer stal-
no zaposlen. Enako bi ve-
ljalo za ljudi, ki zaradi one-
moglosti prejemajo soci-
alno podporo od občine,
če je ta višja kot doho-
rali všteti v dohodek s
dek s kmetije. Dohodek
iz gozda bi verjetno mo-
kmetije.
Tako bi nekako uredili
delitev podeželskih ljudi na
kmete in nekmete, kar bo
zelo pomembno pri zdrav-
stvenem in starostnem za-
varovanju kmečkih ljudi,
še vedno pa ostane odprto
vprašanje kako poskrbeti
za tiste, ki jih ne bi šteli
med kmete. A tudi to bo
treba enkrat rešiti. Zvezni
zakon bo gotovo omogočil
republikam, da bodo stvari
urejale v okviru svojih
možnosti.
JOŽE PETEK
TELEGRAMI
P.'\RIZ — Princ Narodom Siha-
nuk je izjavil, da mu je predsed-
nik KP Kitajske Mac Ce Tung ob-
ljubil orožje in finančno pomoč,
da bi v treh letih strmoglavil Lon
Nolov režim.
MOSKVA — Sovjetska vesoljca
Nikolajev in Sevastjanov sta nova
sovjetska rekorderja v trajanju ve-
soljskega poleta, saj sta krožila
okrog zemlje v vesoljski ladji »So-
juz 9« dlje kot šest dni.
RIO DE JANEIRO — Brazilski
časopis »Journal do Brasil« se mo-
čno »čudi«, da organizacija ame-
riških držav — OAD — še ni pri-
skočila na pomoč Peruju, čeprav
je minilo sedem dni od katastrofal-
nega potresa.
ZÜRICH — V Švici je bil refe-
rendum o spremembi ustave, da
bi omejili število tujcev, predvsem
tujih delavcev v Švici. Kampanjo
za referendum je vodil in začel
James Schwarzenbach. Z 90.000 gla-
sov večine je švicarsko volilno te-
lo odklonilo spremembo ustave.
K.\IRO — Z vzkliki »Borili se
bomo! Borili se bomo!« je ob tret-
ji obletnici junijske vojne med Iz-
raelom in arabskimi državami na
tisoče Egipčanov pozdravljalo pre-
dsednika Naserja, ki se je v odpr-
tem avtomobilu peljal po kairskih
ulicah.
PARIZ — »Nobena dežela ne
spoštuje neodvisnosti drugih dr-
žav bolj kot Sovjetska zveza.« je
na vprašanje o doktrini Brežnjeva
odgovoril sovjetski zunanji mini-
ster Gromiko na tiskovni konferen-
ci na koncu svojega obiska v Pa-
rizu
TOKIO — Uradna časopisna age-
ncija LDR Koreje je sporočila, da
so severnokorejske ladje potopile
ameriško ladjo, ki je prodrla v se-
vernokorejske vode Ameriško ob-
rambno ministrstvo ne ve nič o
kaki ameriški vohunski ladji v se-
vernokorejskih vodah.
RIO DE JANEIRO - Brazilski
predsednik general Medici je s šti-
rimi ministri odpotoval na brazil-
ski Severovzhod, da bi si ogledal
katastrofalne posledice su.še. ki je
prizadela - pet zveznih držav tega
najbolj zaostalega območja Brazi-
lije.
SLOVO on PRINCESE MARGARETE — Po dvodnevnem bivanju na Brionih je
britanska princesa Margareta, ki se je z možem, lordom Snowdonom (desno od
nje), mudila v Jugoslaviji osem dni, odpotovala iz Jugoslavije. Ob slovesu .je
prejela šopek cvetlic od pionirja. Princesa Margareta in lord Snowdon sta bila
v Jugoslaviji gosta predsednika republike. Telefoto: Tanjug
tedenski zunanjepolitični pregled
Koliko je mrtvih v Peruju?
Koliko ranjenih? Koliko brez
strehe, hrane? Nihče ne ve
zagotovo, četudi je po naj-
novejših uradnih poročilih iz
Peruja strahovit potres 31.
maj povzročil smrt najmaj
50.000 ljudi. Rajenih je prav
toliko, brez strehe pa je
ostalo 600.000 ljudi. Deset pe-
rujskih mest je potres po-
polnoma uničili ali pa so po-
kopana pod sesutimi andski-
mi vrhovi. Z zemljepisne
karte Peruja sta izbrisani
tudi mesti Chiclayo in Tru-
jillo, ki sta do usodne nede-
lje imeli po 130.000 prebival-
cev.
Slike, ki so jih posneli iz
zraka, kažejo, da so cele in-
dijanske vasi izginile, večja
mesta, kakor Yungay, Hua-
raz in Caras, pa da so sko-
raj popolnoma uničena. Po-
tres je prizadejal predvsem
severni del Peruja. Piloti le-
tal so pripovedovali, da so
videli, kako se dviga prah
tudi 6000 metrov visoko. Med
najhuje prizadetimi je tudi
visoka dolina Huaylas, znana
pod imenom »peru.jska Švi-
ca«. Tam je zemlja zelo ro-
dovitna in zato je dolina
gosto naseljena. Po dolgih
stoletjih so tam Indijanci
spet zaživeli kot gospodarji
svoje zemlje, ki jim jo je z
agrarno reformo vrnila vlada
predsednika Vasca Alvarada.
Najhuje pa je to, da so
verjetno celo najnovejše urad.
ne številke o mrtvih in ranje-
nih prenizke. Poročevalci s
terena .govorijo o 100.000 in
celo 120.000 mrtvih. Opozar-
jajo na to, da je vreme mr-
zlo, da nihče ne ve, koliko
ljudi še umira pod ruševi-
nami, in da številni preživeli
blodijo pod Andih in iščejo
hrane, zdravil in zavetja.
Prav tako hudo je dejstvo,
da ni nikjer jamstva, da se
potres v Peruju ne bi mogel
kmalu ponoviti. Na to opo-
zarjajo seizmologi in geologi
po svetu in tudi v ZDA, ki
dobro poznajo to potresno
območje. Trdijo, da je ob-
močje Andov eden najbolj
»nemirnih« delov sveta. Po-
tresi, ki so občutno šibkejši
od nedavnega potresa v Pe-
ruju, lahko zaradi visokih
planin povzročijo strašne pla-
zove kamenja, zemlje, lede-
niškega ledu in skal.
Po izjavi ameriških stro-
kovnjakov je na zahodni
obali Južne Amerike sko-
raj vsako leto uničujoč po-
tres, vsaka štiri leta ali pet
let pa je katastrofalen potres,
ki terja na stotine in celo
tisoče mrtvih in povzroča na
desetine ali celo stotine mi-
lijonov aolarjev škode.
Vendar bi lahko bilo to pot
še huje. Središče potresa je
bilo blizu obale pod ocean,
skim dnom. Toda potres na
srečo ni povzročil orjaškega
morskega vala, ki potuje s
hitrostjo 950 kilometrov na
uro in bi lahko dobesedno
izbrisal nizka mesta ob mo^
ski obali. Ko Perujci šte-
jejo svoje mrtve in poskušajo
rešiti preživele in prihaja od'
vsepovsod pomoč, lahko sa-^
mo upamo, da jim bo priza-j
neseno z novimi potresi. Ka-]
tastrofa v Peruju je spet po-]
kazala, kako nebogljen je^
človek pred naravo, kadar se
ta razbesni.
Te dni mineva leto dni od-
kar je izginil s francoskega
in mednarodne.ga političnega
odra predsednik Charles de'
Gaulle. V tem letu se je v
Franciji in po svetu marši-,
kaj zgodilo, toda m se zgodi«!
lo tisto, kar so napovedovali
pesimisti: da bo de Gaullov
odhod povzročil zmedo in
kaos v Franciji. Eno leto ,je
sicer kratka doba, toda kljub
temu je mogoče že zdaj re-
či, da de Gaullov odhod nI
povzročil kaosa.
Politiko novih voditeljev^
Francije — predvsem pred-1
sednika Pompidou.ja in pre-
miera Chaban-Delmasa — so
nf''.ateri politični komentator-
ji duhovito označili kot »go-
Hzem brez de Gaulla«. Toda
celo ta oznaka je dvomljiva.
Novi voditelji so se v mar-<
sičem oddaljili od de Gaullo-
ve »linije«. Zunanjo politiko,
ki je pod de Gaullom rabila
»slavi in veličini Francije«,
so novi voditelji potisnili v
ozadje. Glavno pozornost so
posvečali in še posvečajo no-
tranji politiki urejanja do-
mačih razmer. Dialog z Vzho-
dom je tudi v imenu Franci-
je prevzel bonski kancler Wi-
lly Brandt in Francija se je
odpovedala nekaterim preve-
likim svetovnim apetitom ve-
likega Charlesa. Morda je v
vsaki deželi čas velikih mož
in čas spretnih uradnikov.
Zdaj je v Franciji očitno čaS
spretnih uradnikov
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
■	RAZPRAVA O STANOVANJ-
SKEM GOSPODARSTVU — V Slo
veniji manjka kakih 50.000 stano-
vanj Letno jih zgradimo okrog
9000, torej le za sprotne potrebe,
ker toliko nastane letno tudi novin
družin. V prizadevanjih, da bi grad-
njo stanovanj pospešili, zadenemo
predvsem ob skokovito naraščanje
cen zemljišč in gradbenega mate-
riala. Takšno divjanje cen ne spod-
buja niti zasebnega stanovanjske-
ga varčevanja niti mobilizacij" e
družbenih sredstev. Drugo pereče
vprašanje pa so stanovanjske na-
jemnine. Letos smo jih začasno
»zamrznili«, da ne bi še bolj priza-
deli družin z nižjimi zaslužki, s
tem pa smo po drugi strani zožili
tudi dotok sredstev za gradnjo sta-
novanj. Kako priti iz tega začara-
nega kroga? O tem bo po sklepu
republiškega zbora skupščine SR
Slovenije tekla v prihodnjih treh
mesecih javna razprava o osnutku
izhodišč za resolucijo o nadaljnjem
razvoju' stanovanjskega gospodar-
stva v naši republiki.
■	ZBOR AKTIVISTOV V DO-
LENJSKIH TOPLICAH — V nede^
Ijo je bilo v Dolenjskih Tophcah
veliko zborovanje medvojnih in se-
danjih aktivistov OF oziroma
SZDL iz vse Slovenije. Predsednik
republiške konference SZDL Janez
Vipotnik, ki je začel zborovanje,
je zaželel posebno dobrodošlico
prvemu aktivistu OF Edvardu Kar-
delju. ki je v svojem govoru raz-
členil zgodovinski pomen množič-
ne organizirane ljudske akcije, «i
jo je razvila Osvobodilna fronta in
poudaril, da naš samoupravni si-
stem raste iz Idejnih temeljev, za-
misli ter oblik dela OF. Po zboro-
vanju so popoldne odprli na Rogu
obnovljeno Bazo 20.
■	DOLGOROČNI RAZVOJ SLO
VENUE — V sredo prejšnji teden
so v republiški skupščini sprejeli
osnutek izhodišč za resolucijo o
dolgoročnem razvoju Slovenije (v
prihodnjih 15 letih). Osnutek je
uvodoma obrazložil predsednik re-
publiškega izvršnega sveta Stane
Kavčič, ki je dejal, da smo postali
v preteklih 25 letih srednje razvita
družba, zdaj pa smo neposredno
pred prehodom v visoko razvito In-
dustrijsko socialistično družbo.
■	RAST PROIZVODNJE, A TU-
DI CEN — Letos dosegamo visoko
proizvodnjo, širše so se odprla vra-
Kako hitreje
do stanovanj
ta zaposlovanja, nekoliko smo
zmanjšali primanjkljaj v plačilni
bilanci. Toda hkrati čutimo večjo
gospodarsko nestabilnost, za kate-
ro je predvsem značilno divjanje
cen in naraščanje življenjskih stro-
škov. Tako se resolucija o ekonom-
ski politiki v letošnjem letu ne
uresničuje v nekaterih svojih bi-
stvenih postavkah. O tem so prejš-
nji teden razpravljali v zvezni
skupščini. Po sklepu zbora naro-
dov je zvezni izvršni svet dolžan
pripraviti do konca junija bolj do-
kumentirano analizo o uresničeva-
nju omenjene resolucije, hkrati pa
naj bi do takrat pripravil predloge
oziroma ukrepe za ohranitev sta-
bilnosti oziroma za umiritev cen.
■ CK ZKS O KADROVSKI PO-
LITIKI — Centralni komite Zveze
komvmistov Slovenije bo na seji
v četrtek, 11. tm. razpravljal o ka-
drovski politiki v Sloveniji.
■	TISA UPADA, A JE ŠE NE-
VARNA — Z ogroženih območij ob
Tisi in njenih pritokih so konec
prejšnjega tedna evakuirali kakih
1500 ljudi. Narasla voda je poru-
šila ali poškodovala kakih 2000 hiš
in poplavila 35.000 ha orne zemlje,
talna voda pa je prizadela posevke
na blizu 100.000 ha. Tisa je v prejš-
njih dneh sicer že nekoliko, upad-
la, vendar skuša še izpodjedati na-
sipe, ki so ponekod že »utrujeni«.
H ING. GRUDEN — NOVI
RETOR — Skupščina Univerze v
Ljubljani je za novega rektorja
Univerze izvolila ing. Mirjana Grud-
na, za prorektorja pa prof. dr. Ja-
neza Milčinskega.
■	LESNI SEJEM V LJUBUA-
NI — V soboto so na Gospodar-
skem razstavišču v Ljubljani od-
prli IX. mednarodni lesni sejem,
na katerem sodeluje 186 razstav-
ljavcev iz 13 držav.
■	UVOZILI BOMO FIŽOL IN
MASLO — Zvezni izvršni svet je
odobril uvoz 5000 ton fižola in pet
tisoč ton masla.
Letos je ostalo veliko jabolk
neprodanih. Bila je prilika, da jih
prodamo 1500 ton v Sovjetsko zve-
zo in 500 ton v Nemško demokra-
tično republiko, za ta denar pa bi
uvozili traktorje. Vpletli pa so se
naši proizvajalci kmetijske mehani-
zacije in s kupčijo ni bilo nič.
■	VEČ ZAPOSLENIH — V Ju
goslaviji je zdaj zaposlenih
3,760.000 ljudi. Aprila je bilo 4,5 "'o
več zaposlenih kot lani v istem
mesecu. Vendar pa je pri zavodih
za zaposlovanje prijavljenih še
350.000 ljudi, ki iščejo zaposlitev.
Na začasnem delu v tujini pa je
kakih 700.000 Jugoslovanov.
PARIZ — Francoski parlament je
sprejel stroge kazni za ugrabitelje
letal — 5 do 10 let zapora. Ce ug-
rabitelj koga rani, je lahko obso-
jen na 10 do 20 let zapora. Za uboj
pa dobi dosmrtno ječo.
NASVETI ZA VAŠ DOPUST # PIŠE NOVINAR »DELA« DRAGO KRALJ
HILNA NA BRACU ZA POLETJE iN ZA JESEN
JADRAN 70
Pet skritih
zalivov
Iililna je kraj, ki Ima za
jopustnika več prednosti:
ujir, cenenost, razmeroma la-
jale dostop in zelo toplo pod-
jgDje. Noben kraj na otoku
praču nima tako toplega pod-
jebja kakor ravno Milna. V
pfišju je na zahodni strani
jioka. Tako dobro luko ima,
(ä si jo je leta 1807, v voj-
nah proti Napoleonu ruska
flota izbrala za svoje opori-
iče.
Hotela v tem kraju še ni.
.Vačrti za velike gradnje pa
so že v delu; verjetno bo
jjilna že prihodnje leto ve-
i;l50 gradbišče, v naslednjih
letih pa tekmec Supetru in
morda celo kakemu drugemu
Ijraju na celini. V Milni ima-
jo večjo restavracijo, ki je
pod okriljem beograjskega
iiPutnika« Razen le-te je v
Milni tudi nekaj zasebnih
gostiln in bifejev.
Miina, kjer živi okrog 1400
prebivalcev, je bolj ribiški,
kakor pa vinogradniški kraj,
toda ne vina in ne rib ne
manjka. Vino je pri zasebni-
kih, ali kakor se reče po
dalmatinsko »na konobi« po
2,50 do 3,00 din za liter
Največ je dobrega bračkega
opola Ribe se dobe skoraj
vsak dan; sardele, katerih ni-
koli ne smanjka (imajo to-
varnico ribjih konzerv) so
po 2,00 do 3,00 din; boljše —
bele ribe — pa kakor kdaj.
Dopustnike, ki bivajo v
Milni, ribiči radi vzamejo po-
noči s seboj. To je že stalna,
takorekoč turistična praksa.
Novopečeni ribiči lahko ob
takih »sinjih nočeh« poma.ga-
jo ribičem, če niso preveč
nerodni, lahko pa se preda-
jo vinu ki je v ta namen ve-
dno v čomih
Kakih posebnih znameni-
tosti v Münl nI. kraj je lep
in starinski, kakršni so pač
vsi kraji na Braču. V župni
cerkvici hranijo marsikatero
umetnino iz preteklosti, v za-
livu Osibova so ruševine sta-
re slikovite cerkvice Vendar
pa je ta zaliv, kakor tudi
štirje sosednji, znan pred-
vsem zaradi mirnih in lepih
plaž. Zaliv Osibova je dosto-
pen z avtomobilom, drugi pa
le peš ali s čolnom
Ti zalivi so največji čar
Milne; tod rastejo košati bo-
ri, ne man.ikajo agave in
kaktusi, cveto Oieandri in di-
ši rožmarin. Mnogi počitni-
kovalci v Milni vzamejo pol-
penzion (zajtrk in večerjo)
ter dan prebijejo v teh juž-
nih zalivih, kamor vzamejo
s seboj tisto, česar je v Mil-
ni dovolj in poceni; sardele
in opolo. Milničani radi za
skromen honorar poskrbe za
prevoz dopustnikov s čolni
na to svo-o južno in še ne-
dotaknjeno riviero.
Pri zasebnikih imajo v Mil-
ni na voljo okrog 650 postelj.
Od le-teh je danes še kakih
300 prostih v glavni sezoni.
Prenočišče stane v sezoni od
8 do 13 din na osebo (odvis-
no od kategorije sobe). Pen-
zioni pri zasebnikih so raz-
meroma visoki — 48 din —
a je hrana boljša kakor v
restavraciji, kjer stane kom-
binirani penzion (prenočišče
pri vašcanih, hrana pri »Put-
niku« - od 33 do 37 din.
Po koncu sezone je ceneje
(31 do 34 din) September je
v Miini še vedno zelo topyel
in za počitnice primeren
Zveze? Z vlakom do Splita,
najbolje z dnevnim »Salona-
ekspresom« iz Ljubljane ali
Zidanega mosta, ali pa z noč-
nim »Taueren-ekspresom«, ki
ima direktni vagon Maribor-
Split. Ladja pelje iz Splita
v Milno vsak dan (razen ob
nedeljah) ob 14-30. Vožnja
traia dobro uro. V sezoni
(28 6 do 4. 9.) plove ladja
v Milno tudi zgodaj zjutraj
ob osmih, a le ob nedeijah,
sredah in petkih.
Z avtom pa skozi Zagreb in
Karlovac v Karlobag ter ob
obali do Splita. Trajekt iz
Splita v Supetar vozj ves
dan. Iz Supetra do Milne je
22 kilometrov kar spodobne
makadamske ceste. Rezervi-
rate lahko ali neposredno pri
Turističnem društvu v Milni,
pišete tovarišu tajniku, Sr-
djanu Žuviču; ah pa pri ka-
terikoli podružnici beograj-
ske.ga »Putnika«. Ce pišete
v Milno, napišite »na otoku
Braču«, kajti tudi na Hvaru
imajo kraj z enakim ime-
nom.
VESTI IZ EMO
BOLJŠE PLAČILO ZA DELO
STROKOVNJAKOV
Strokovni delavci v EMO doslej niso bili plačani za
opravljeno delo tako kot v sorodnih podjetjih. Njihovi
osebni dohodki so bili znatno manjši, vsled česar je
precejšnje šievilo strokovnih kadrov odšlo v druga
podjetja.
Upravni odbor je na zadnji seji sklenil, da poviša
osebni dohodek tistim strokovnim delavcem, ki delajo na
takih delovnih mestih, ki so pomembna za razvoj proiz-
vodnje ter poslovanja podjetja nasploli.
Za taka delovna mesta je določen dodatek na višino
osebnih dohodkov, vendar ta dodatek prejmejo le tisti
strokovni delavci, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, kot
so šolska izobrazba, praksa in podobno, ka jih zahteva
dotično delovno mesto in ki opravljajo svoje delo
z uspehom.
Predvidene so tudi nekatere spremembe o delitvi
osebnega dohodka, pri nespremenjenem razmerju delitve
dohodka na sklade. Ne gre torej za povečanje mase
osebnega dohodka, temveč za izboljšanje sistema delitve.
O povečanju osebnega dohodka vseh delavcev je bilo
že nekajkrat razpravljano na organih upravljanja, vendar
je tako povečanje odvisno od ustvaritve večjega dohodka.
Da pa bo večji dohodek ustvarjen, so bili storjeni številni
ukrepi za zmanjšanje ^^seh vrst stroškov.
Sčasoma bo nedvomno prišlo do tega, da se bo kolek-
tiv glede na dosežene uspehe odločil za zvišanje osebnih
dohodkov in jih tako vsaj delno uskladil z vedno večjim
naraščanjem življenjskih stroškov.
Glede na pokazane uspehe podjetja v prvem trome-
sečju je bilo sklenjeno, da dobi vsak član kolektiva-200 din
kot nadomestilo za »K-15«.
Emil Jejčič
NOVA STANOVANJA
v EMO bodo pridobil: zope^ dvajset novih stanovanj
v šestem stolpiču, ki so ga kupili na Zgornji Hudinji. Tako
imajo sedaj tamkaj zaključeno naselje, ki ga sestavljajo
ena velika stolpnica in šest stolpičev. Ves ta kompleks
stanovanjskih zgradb ima skupno centralno gretje kar
celotne stroške za kurjavo pocenjuje.
V	novem stolpiču bo devet stanovanj za tiste delavce,
ki imajo manjši zaslužek, ter zaradi tega ne zmorejo toliko
denarja, da bi stano.vanje ktipili, osem stanovanj pa bodo
lahko kupili člani kolektiva pod zelo ugodnimi kreditnimi
pogoji.
Tri stanovanja v tem stolpiču pa so določena za stro-
kovni kader. Po pravilniku o dodeljevanju stanovanj pa
mora vsak, tudi strokovni delavec prispevati določeno
vsoto za graditev stanovanj, preden mu izdajo odločbo
o vselitvi.
UKREPI ZA ZNIŽANJE STROŠKOV
Na zadnji seji upravnega odbora EMO so bili obrav-
navni ukrepi za znižanje vseh vrst stroškov, ki jih je
upravnemu odboru predlagal glavni direktor.
V	zvezi s tem je upravni odbor sprejel sklepe, po ka-
terih se mora poostriti nadzor nad uporabo vseh vrst
materiala Ugotovljeno Je bilo, da stroški naraščajo, vsled
česar je treba skrbno presoditi, kako je uporabljen ma-
terial, ali vsak član kolektiva smotrno izkoristi delovni
čas in podobno. Skratka po sklepu upravnega odbora pla-
nirani stroški za letošnje leto ne smejo biti prekoračeni.
Upravni odbor je tud razpravljal o poročilu o dejavno-
sti servisne službe Organi upravljanja in vodstvo podjetja
si prizadevajo, da bi bila čimbolj učinkovita. Pomanjklji-
vosti v servisni službi morajo biti odpravljene So 15. juli-
ja, sicer bo vodstvo te službe zamenjano.
19. Planinski zrak je polnil junaški prsi, tež-
M »pancerji« so grizli zmrzli sneg . ..
A, že, ne samo sneg! Levi Klarin čevelj se je
lotil nežne pete, boleč žulj je zvrnil v sneg ob
Poti našo športnico!
Tudi en sam meter ni šlo več!
Saj vemo, kako je prišlo do tega. Ženske in
Čevlji - velika noga in majhen čevelj . .. No. za-
man je ugotavljati vzroke zdaj, ko je nesreča tu.
Treba se je ozreti za rešitvijo. In ta rešitev se
je res že bližala po cesti!
Kmetič s hribov je vodil iz doline svojo kra-
vico. Ustavil se je in zdrava kmečka pamet mu
je koj svetovala, kako in kaj. S Paradižnikom
sta spravila ponesrečenko na noge, jI navezala
smuči, vrv pa. s katero je kmetič kravico vodil,
sta privezala Klari čez pas. Kmetič je vsekal
kravico po zadnjici in dobrosrčna mlekarica. od-
ličnega rodu, je potegnila!
Šlo je navkreber, da je bilo veselje! In šlo
bi prav do vrha klanca, do samega hotela, če ne
bi prav takrat iznad ceste privršal objes'.sn smu-
čar ... Če se ne bi zakadil prav pred kravico in
zaropotal pred njo z rdečimi dilcami . . ,
NOVI TEDNIK — Glasilo
občinskih organizacij So-
cialistične zveze delovnega
ljudstva: Celje. Laško in
Žalec — Uredništvo ii:
uprava Celje, Gregorčičevr
5, poštni predal 161 —
Urejuje uredniški odbor —
Glavni in odgovorni ured-
nik; Bernard Strmčnik —
rehničnl urednik: Jože Ceg-
nar - NOVI TEDNIK
izhaja vsako sredo — Iz-
daja ga CGP »Delo«, In-
formacije propaganda Ce-
lje - Tisk in klišeji CGP
»Delo« LJubljana — Roko-
pisov ne vračamo — Cena
posamezne Številke 60 par;
letna naročnina 30 din;
polletna 15 din. Za tujino
znaša naročnina 60 din —
TekočI račun 507—1—1280
— TELEFONI: uredništvo
23-69 In 31-05, mali oglasi
in naročnine 28-00
7 ole sta Jure in Marko Ratej, stara osem let, doma pa sta ijl
Laškega. V resnici sta si še bolj podobna, saj ju tovarišica v šojj
ne loči, čeprav ju ima v prvem razredu že polno šolsko leto prej
očmi. Starši so imeli pripravljeno ime za Jureta, ker pa je bil ro.jen
še drugi deček, so mu dali ime Marko, da ne bo preveč stroškov
ob godovanju. Praznujeta skupaj, kot seveda tudi rojstni dan. *
LEVO ZGOR.\J: V zadnjih dneh se je Celjanom predstavila cela
vrsta mladih, ki so končali šolanje. Sprevodi maturantov so jj
dneva v dan poživljali mestni vrvež in opozarjali nase- Posnetek
prikazuje absolvente šole za blagovni promet.	Koto:
LEVO: ZMAtiOVALCl IZ ŠTOR — V Škofji vasi je bilo letoSnjt
občinsko prvenstvo pionirjev-gasilcev. Na sliki so starejši pionir|
GI) Železarna Štore, ki so zmagali v svoji skupini pred Teharjeia,
Škofjo vasjo, Gaberji in Dobrno. Med mlajšimi pionirji so prav
tako zmagali Štorovčani pred Vojnikom, Ljubečno, Prožin.sko vasjo
Šmartnim v Rožni dolini itd. Nastopilo je štirinajst pionirslä
desetin, pionirji iz Škofje vasi pa so razvili svoj prapor.
Cel,jska mladinska brigadi
med obrambno vajo na ib
lenem Pohorju. Takole so
izgledali posveti pred na-
daljevanjem poti in pred
akcijami, ki so jih mlatli
ljudje izpeljali po vzoru
pohorskih borcev. Vet o
pohodu na sredinski str»
ni.
Foto: F. Kriv«
UESEDO m\:
OCVIRKI
Vse priznanje organiza-
torjem ljudskega veselja
v Mestnem parku ob za-
ključku letošnjih gostin-
sko-turističnih prireditev.
Toda, vsaj tistih 5 dinar-
jev, kolikor jih je biio
treba vplačati za vstopni-
no, bi lahko pustili obi-
skovalcem v žepu. Raz-
log: bilo je tako mrzlo,
da Si je morala večina do-
datno ustvariti s kakšnim
vinjakom ali slivovko do-
datne kalorije. Celjski
park je pač za ta letni
čas še prehladen, razen v
primeru, če kri ne kipi
zaradi ..
Medobčinski sindikat za
družbene dejavnosti orga-
nizira posvetovanje o re-
gresiranju letnih dopu-
stov. Vse prav in lepo,
toda poprej bi še morali
organizirati seminarje na
temo »Kako priti do de-
narja za regresiranje do-
pustov« Čudno, da v vod-
stvu ne vedo, kako njiho-
vi člani dopustniško »di-
ha.jo((?
Pritožbe na račun lo-
kalnega avtobusa v Savinj-
sko dolino niso iz trte zvi-
te, pa tudi tista pisma,
ki jih dobivajo novinarji
ne. Zadnjič sem se pe-
ljal z lokalcem iz Šempe-
tra v Celje. Ne le — da
je imel 12 minut zamude,
pač pa sem bil priča, ka-
ko je krepak sprevodnik
srednjih let z zadnjimi
vrati na harmoniko pri-
ganjal ženske, naj čim
prej »zlezejo« v avtobus.
Kako je delal? Potegnil
je ročico, harmonika je
skočila skupaj in tista
— največ je bilo sezon-
skih delavk, ki so se vra-
čale s hmeljišč — ki je
bila v trenutku med vra-
ti, je krepko čutila v re-
bra levo in desno krilo
vrat. To je ponovil tri-
krat. E, potlej sem še po-
slušal, kako so zvečer
pri zadnjem avtobusu ob-
tičali v Levcu, ker ...
Se nekaj za konec. —
Bil sem na svatbi, a ne
na ta pravi — na ptičji
svatbi v »Gričku«. Pa sem
bil razočaran, ker mi, ra-
znan cockte in piva niso
imeli kaj postreči. E, bi
jaz tam kovaa derarce!
IŠČEMO NAJBOLJ PODOBNE DVOJČKk
že stara resnica je v tem, da je v slogi moč. In
če je ta rek še tako obrabljen, ga vsakdanje živi je.
nje vedno znova potrjuje.
Ni treba biti posebej učen in pameten, pa lahko
vsakdo opazi, da nekateri naši kraji neverjetno lepo
rmpredtijejo. Občani tistih krajev takrat, ko gre za
pridobitev kraju sa hip pozabijo na osebne razprtije
in nesoglasja ter se kot eden postavijo za skupni
interes. Takih primerov je v vsakdanji praksi nešte-
to. Naj si bo to za problem, kje postaviti gasilski
dom, kje najti prostor za zdravnika ali katero cesto
naj občina uredi.
Navedli smo s^cer primere, ki so pogojeni »od
zunaj« in je odločitev le v tem, da se strinjajo s
pridobitvijo. Nismo pa naštevali onih primerov, ko
morajo posamezniki ali vas v celoti nekaj prispevati.
V takih primerih niso redki posamezniki, ki se le
s težavo uklone jo skupnim interesom. To tem težje,
če je prizadeti oškodovan, pa čeprav v »skupnem
interesu«.
Vse to je že stara resnica in je ne gre pogrevati.
Toda bistvo te resnice je prav v tem, ko v marsi-
katerem zaselku, kraju ali mestu pogosto slišimo:
»Ha, njim je lahko. Oni vedno uspejo. Tam so taks-
ni in takšni...« Nihče ne bo zanikal, da ni v vsa.
kem kraju »nekaj takšnih in takšnih«, bodisi govor-
nikov, mož, ki upajo tudi udariti po mizi, ljudi, ki
znajo povedati pravo besedo m pravem mestu. Njih
»moč« in vpliv je tem večji, čimveč občanov imajq^
»za sabo.K
Nič koliko pa je krajev, kjer ne najdejo »skupne-
ga jezika«, če uporabimo ta aktivistični izraz. Kjer
je mnogo občanov, ki so pripravljeni nesebično po.
magati, žrtvovati svoj čas, ugled in delo, da bi imel
končno kraj nekaj od tega. Najpogosteje ti posamez-
niki ne dobe zato niti — moralnega priznanja, ker si
zasluge prilaste drugi. Toda to najpogosteje ni vzrok,
da bi delovni postali nedelavni.
Ne gre za to, da bi izdvajali posamezne kraje,
kjer se je enotnost zaradi katerega koli vzroka skr.
hala. še vedno je čas, da se posamezniki uklonijo
skupnim interesom in pozabijo na svoje interese.
Pa naj si bo to v Celju ali na Ljubnem. Kajti samo
kazanje s prstom na druge, na razmere, ki bi näj
bile posledica višje sile, prestiž posameznikov in ne-
enotnost vseh, ne vodi k uspehu. To temmanj,
ker sčasoma najdelavnejši popuste, sposobni odraj-
žajo drugam, kraj pa ostane na ravni, ki jO drugi
močno presežejo. Kajti ni koristi, če so v kraju sa.
mo» pametni«, brez onih, ki hi »delali«.
J. SEVER
VREME
1
' OD 11. DO 21. JUNIJA
i Padavine, deloma 2
j nevihtami, se pričaku-
i jejo okrog 12. junija,
od 15. do 17. junija in
nekako 20. in 21. junija<
V ostalem lepo vreme.
Dr V. M.
Komisija za delovna
ramnerja pri
PROMETNI SEKCIJI
ZIDANI MOST
razglaša
prosto delovno mesto
STROJEPISKE
Poleg splošnih pc^ojev z»
to delovno mesto je pO"
trebna administrativna 60"
la z znanjem strojepisja
in stenografije ter 1 leto
delovnih izkušenj. Posku-
sno delo 1 mesec. Stano-
vanje ni na razpolago^
Prošnjo prinesite osebno
(zaradi razgovora) vodj'
splošne službe na železni-
ški postaji Zidani most.