Podlistek. Maribor in Slovenstvo. (Zgodovinske črtiee.) Predaval na občnem zborovanju ^Zgodovinskega društTa" v Maribor* dne 25. novembra 1906 profesor dr. Karol Verstoviek. (Dalje). Slovenski mestni pridigarji 17. in 18. stoletja. V prejšnjih stoletjih ne moreš lahko zasledovati 'delovanja slovenskih mestjanov. Viri nam ne podajo, kakor je tudi umevno, nobenih pravihi podatkjov. Tudi so v ,tem času le redki možje, ki so se posebno odlikovali in to) ne aamp pri Slovenclh, temveč tudi pri Nemcih. Solstvo je bilo le revno; nja Spodnjem Stajerskem sploh ni bilo do srede 18. stoletja nobene prave izobraževalnice: le v Rušah nahajamo zasebno •gimnazijo, katero so pa obiskovali le bolj pleraenitaši. Ljudsko šolstvo se je za Marije Terezije neko liko zboljšalo, toda splošna omika se ni nikakor širila iz teh učilnic. Navajamo samo, da je bila ikoncem 18. stoletja v Mariborn le edna šola, ki pa tudi ni bila kaj dobro obiskana. V bližnji okolici, pri Sv. Petru, je bilo n. pr. leta 1805. po letu le po 5, po zimS do 12 učencev. Taka dejstva pač najbolj oztiačijo tedanjo ljudsko izobrazbo. Kako pa naj potem podaje tako ljud•stvo mnogo prosvetljenih mož! Cudimo se splob, da Še njajdemo tunii v tej dobi precej lepo število slovenskih inteligentnih mož iz dufhovskegia. ia posvetnega stanu. Slovenščina je bila tedaj le govorica priprostega kmeta, bila je še okoma; vendar je bila v večlih čislih nego sedaj; nemški pisatelji nftvajajo tudi slovenske može, ki so si pridobili zaslug v mestu. Posebmo se je odlikoval že v 17. stoletju kot slovenski cerkveni govornik Urban Jarcmker, ki je umrl 1. 1694, in pozneje Jurij Raglovič, ulnrl 1. I701.-Poleg teh dveh najvedemo še iz 18. stoletja Jakoba Vrecla, Otiča, Skofa in Fridriha. Torej že v tej dobi se je gojila v Mariboru slovenščina v propovedništvu, žal da ninlamo nikakih pridig, ki bi nam lahko označile jezik teh go(vornikov. -Toliko je gotovo, da so bali ti možje ve&no v stiki s slovenskim ljudstvom; nemški pisatelji jjh priznavajo za goreče, navdušene govornike. Sloveča gimnazija prva vzgojevalnica štaj. slov. inteligence; slovensko dijaštvo; učiteljišče. Nekoliko se je zjboljšalo, odkar se je ustagiovila v mestu gimnazija, ki je Mla do početka 19. stoletja edini višji zavod za štajerske Slovence. Vsi Spodiiještajerci, ki so se odlikovali koncem 18. in začetkom 19. stoletja na slovstvenem polju ali v javnih službah so bili učenci mariborskega zavoda. Naštejemo? le nekatere: Rojkp Kašper, slbvit teolog, pisatelj in vseučilig-Sni profesor v Gradci in Pragi; Lešnik Matija, dekan mariborski; Lipold Jože, župnik v Rečici, slov. pesnik; Cvetko Fran, dek'aji ljutomerski, slovit slovenski cerkovni govornik; Sraigoc, oskrbnik in slov. pisatelj; Krempl, žur<nik, slov. zgodovinar in slov. pisatelj; Kvas, učitelj slovenščine na graškem vseu6iliš<3u; Dajnko, dekan v Veliki nedelji, slov. pisatelj;> Robič, vseučiliščni profesor v Gradci, cerkovni pisatelj; Kostanjevec, župnik v Mariboru, dobrotnik sloivenskih dijakov: dr. Ntinršec, profesor na realki v Gradci, slov. pisateli; dr. Murko, dekan, slov. slovstveni pisatelj; Matjašič, slov. profesor v Mari- boru; dr. Kočevar Stefan, zdravnik v Calji; Hašnik, župnik v Trbovljah, slov. pesnik; Krajnberger, dr. phil., slov. pisatelj; Vogrin L., dr. theol., dekan v St. Juriju ob Sfavnici, slov. pisattelj; Košar J., knezoškof. sekr., slov. pisatelj; Miklošič Fran, dr, iur. in phil., vseueiliščni profesor, slov. učenjak; Frass Jakob; Stanko Vraz-Ilirec; Caf Oroslav, slotv.pisatelj; Sauperl J., slov. pisatejj^ Terstenjak M., slov. zgodovinar in pisatelj; Macun J., prof. in slov. pisatelj itd. To je, oziraje se na splošrno omiko slovenskega ljudstva za to dobo velikanska armada naJdarjenih in učenih mož, ki so si prizadevali povzidigniti svoj materni jezik in priboriti slovenskemu narodu vgledmed svetom. Dasi je Jožefi|nska doba htotela zlatreti docela ^•se slovanske jezike, zapazimo vendar še koncem 18; stoletja, da so uvideli celo v Mariboru merodajni krogi. da se mora poučevati ljudstvo le v svojem jezito, zlasti v cerkvi. Ko so ustanovili jezuitje 1. 1757, gimn'azijo, jo je potrdil solnograški škof,. toda stavil fe pogoj. tfa morata biti vsaj dva jezuita zmožna sloveoščiae. ker tako zahtevajo razmere, kakor so sam izrazi. Za gojitev materinščine si je pridobil mnogo zaslug na tem zavodu mestni župnik Andrej Kavfiič, ki je bil ob ednem ravnatelj zlavojia od 1. 1786. do 1. 1795. Ze 1. 1790-91 govori v javnem nastopu učenec J. Emenc o vrlinah in koristi slovenskega jezikia. Kolikor je znano, so sprejemali sekovski škofje — Mlp,ribor z okolico je spadal pod to škofijo — mnogo slovenskih duhovnikov onstran Save. Najbrže jim ti niso vecfino ugajali: toliko je gotovo, da so so jib. branili za francoske dobe in tudi pozneje, ker so sa bali, da bi širili preveč ideje ,,Ilirije oživljene." Radi tega so vsekakor rano skrbeli za domači naraščaj slovenskega°"duhovništva. Že 1. 1794. se je ustanovilo na, gimnaziji 20 štipendij le za dijake, ki so poseb|no marljivi v pouku slovenščine. Od tega leta do 1. 1804. je Andrej KavČič sam sprašal koncem leta dijake v slovenskem jeziku. Po njegovem odhodu so se razmere zopet poslabšale. Slovenski pouk se je tu,idi tukaj zapemarjal, mogoče celo opustil. Kajti 1. 1810. so povdarjiali nekateri člani odseka, ki je razmotrival ypraŁanje zaradi slovenske stolice v Gradci, da bi bilo bbljše, da se uvede in ufii slovenščina na m&riborski in celjski gimnaziji. Vsled teli razmer na tukajšnjem zavodu so zahajali Slovenci študirat po največ v Varaždin, n. pr.: Prelog, RajrS; Ileši-3 piše v ,,Casopisu", da se je 1. 1835. podalo tja študirat le iz St. Jurija ob Sfiavnici kar 6 idijakov. Do 1. 1848. so pa bile šolske razmere v tostranski Avstriji skoro take, ko v jožefinski dobi, 6e ne še hujše; saj toži Rajč sam, da se je moral v Ijudski šoli pri Sv. Tomažu učiti celo veronauk le po nemški. In to .je bilo okoli 1. 1830. Ni čuda, da je bila pri takem šolstvu varaždinska gimnazija nekako za;vetiš6e za slovenske dijake; zavod je pa vplival neposredno radi probujenega slovanstva blagodejlio na dečke, ki so se v tujini kmalu zavedali svojega poklica v domovini. To je trajalo do 1. 1848. l^Med tem ftasom se jo pa storil prevrat tudi na mariborski gimnaziji. Nastopil je službo kot učitelj veronauka Jurij Matjnšič 1. 1844. Že 20. X. 1. 1842. piše Muršec Stanku Vrazu, da postano Matjašifi profesor tako-le: . .< . so postavili g. Matjašiča za Religionsprofesora tfa Marburškem gymnasii — zdaj pervence namre provizoriš, ali on nakani konkurs napraviti, ino kdo bo ga obladal pod škofovim štitom? To je velika sreča za našo mladeš — za n&šo slovenščino. Kak hitro se bo segrel — bo okoli njega veselo gorelo. Zato dobrovolno potrplivost. Muršec se ni motil; spodbujal je Matjašič slovensko dijaštvo in je navduševal za materinščino. Ze 1. 1846. se jih je več zbrialo v društvo, ki je izdajalo slovenski list ,,Vijolico." Clani so bili Miha Golob, Ivan Kocmut, Luka Hleb, Karl Polič in Ivan Ertl. List so dopošiljali tudi nemškim profesorjem, ki so podpirali lepo delo. Slovensko dijaštvo se je razvijalo in je postalo samozavestno, sicer bi ne mogel Caf 1.1848 priporočati Muršecu v pismu, da se naj oglase tudi dijaki, ki se naj zberejo v ..Marburzi" in se posvetujejo o narodnih rečeh. Razmere pojasnjuje pa6 najbolj stavek: ,,Kajti od drugod ne vem, da bi nam pomoč došla: duhovnikom je škof roke zavezal, naSi uradniki, profesorji so Nemci, mestjan je ponemčen, kmet pak ne utegne, ker gospodo preganja." Dijaštvo je bila torej glavna opora. Koncem leta 1848., 25. XII., toži Caf Muršecu: ,.Le Bogu bodi potoženo, da je v našem Marburze za Slovenščino vse tako rahlo in leno — onde potrebujemo pač močno Slovenskesra društva — g. Dr. nagovorite — nagnite gg. Matjašiča — Knupleža, da vstaneta o tej re5i za Slovenstvo; meni se jega dober tek ino napredek gotov zdi, Jaz sem po svojem zamoženji voljen mnogo žertev prinaSati. Tudi domorodov je vselej po kmetih dovolje." Delalo se je torej rano, da se zopet oživi sloven- ski žiVelj v Mariboru. L. 1849., 13. januarja, zopet kliče Caf Muršecu v pismu: ,,Marburg moramo spre- obirnoti." Zares so se spremenili 6asi, toda Se le za  desetletje. Najtemnejša doba jeipač od 1850.—1860. za absolutistifinega vladarstva. Na zajvodu samem je pridno nadaljeval svoje početo delo Majtrašič, ki je učil tudi slovenski jezik 1. 1850.—1853: ž njim je oral ledino Dav. Terstenjak (1850.—1861), Božidar Rajč, Lipež, Ivan Majcige;r, Jože Suman in Janko Pajk. Imeli so često težavno stališče. Šlo se je vedno za pouk materinščine. L. 1860. je bil odslovljen Rajč, toda dobil je celo v spričevalo, .,da je posebno znal vnemati in navduševati učence, da so se kaj radi učili maternega jezika in njegovegai slovstva." , Ravno tako se je godilo Lipežu; za njima jo je pa prostovoljno pobrisal Dav. Terstenjak. Nič boljše se pa ni godilo desetletje pozneje Šumanu in Pajku. Ti možje so bili pra\i bojevhiki za naše Isedanje vsporednice, v katerih se je dosegel pouk v materLnščini vsaj v 4 predmetih. Vsporednice, lahko trdimo, so pravi blagor za naše dijaštvo; če bi teh ne bilo, bi bile povsem druge razmere, o katerih pa nečemo govoriti. Toda to lahko rečemo danes, da slovenski pro fesorji le z veliko težjo branijo, da se ohrani to, kar se je doseglo. Kakor so bili ravno v prejšnjih dobah ravno profesorji tega zavoda marljivi delavci na literarnera in političnem polju. so tufli še sedaj. O teh naj govori poznejši rod, ki bode moral zlasti družiti te pisatelje s tovariši tukajšnjega učiteljišča, ki je iz najnovejše dobe. Zakaj preišnja preparandija, ki je -ostajala od 1. 1802, in pb tudi upiteljišče v začetkv svojoga obstoja od 1. 1874. pač ni imelo. nobenega vpliva na slovensko šolstvo; pa6 se je zavod povzdignil v zadnji dobi, da dela, dasi je še mlad, v ftast slovenskemu ljudstvu, kajti malokje je zbranih ravno v učiteljstvu toliko pisateljskih močij, kot ravno tukaj^ To pač dokazujo že sedaj ..Slovstvena zgodovina." (Dalje pr hoJnjif.)