Štev. 20. V Mariboru, 25. oktobra 1889. _X. tečaj.
List za šolo in doni.
Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. — Na anonime dopise se ne ozira. — Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (franklrani) uredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa upravništvu: Reiserstrasse S v Mariboru. — Za oznanila plačuje se od navadne vrste, ce se
enkrat natisne 15 kr.
Vsebina. Razpis nagrad. — Črtice o zdravoslovju. — Kvintilijanovi nazori o vzgoji značaja. — Učne slike iz prirodopisja. — Književno poročilo. — Anton Vidovič. t — Dopisi. — Razne stvari. — Spremembe pri učiteljstvu. — Inserati.
Razj^snagrad.
Upravni odbor „Zaveze slov&skihVčiteljskih društev", katera si je pri letošnjem glavnem zborovanju o Ve&dizvolila „Popotnik" svojim glasilom, dovolil je vsled sklepa z dne 3. t-.A^fPop-" uredništvu v namen obdarenja pisateljev določeno denarno svoto.
Odzivljajoč se dotičnemu odborovemu sklepu razpisuje podpisano uredništvo s tem za dohajajoče mu tri najboljše izvirne r a z p r a v e ali pedagogične-, šolsko-politične-, ali d i d a k t i čn o-m e t o d i č n e vsebine — ne da bi določilo kakšno posebno nalogo — tri darila po
3 in S ces. zlata,
pod temi-le pogojami:
1.	Razprave, ki se poganjajo za darila, morajo biti pri dopošiljatvi kot take označene in imeti na čelu svoje geslo; baš isto geslo se ima nahajati na priloženem zapečatenem ovitku, v kojem je adresa pisateljeva.
2,	Vposlana dela „za nagrado" si bode uredništvo poljubno izbralo in v „ Popotnik"-u 1890. leta priobčevalo. Dela čez l/» tisk. pole obsežna, ki se ne dado lahko razdeliti v 2 številki, se navadno ne sprejemajo. Da je delo kratko, še ni nobeden vzrok, da bi se odklonilo.
8. Ko so se dela priobčila, sodijo o njih posebni ocenitelji in naznanijo uredništvu one 3 spise, katere so spoznali (tako po nalogi, katero si je pisatelj izbral, kakor po vsebini in obliki itd.) za najboljše. Uredništvo potem takoj objavi to razsodbo in razpošlje darila. Imena pisateljev obznanijo se le tedaj, ako dotični v to privolijo. Dela, ki se niso ponatisnila, kakor ovitki z geslom neobdarjenih spisov bodo se, ako kdo to zahteva, do 30. maja 1891. 1. vračali, nereklamovani pa po tem obroku vničili.
4. Izvolitev oeeniteljev prepušča se prihodnji delegaciji „Zaveze", in le. ko bi ta odklonila, bode uredništvo skrbelo za to, da pridobi za oceno del in prisodbo daril odlične osebe.
Maribor, dne 25. oktobra 1889.	Uredništvo „Po^tuik"-a.*)
*) Slavna uredništva slovenskih časopisov so vljudno prosijo, da ta „Razpis* blagovoljno ponatisnejo.
Črtice o zdravoslovju.
(Spisuje Simon Meglic.)
(Dalje.)
0 hrauitbi.
Saraoljubje privede človeka do tega, da skuša, kolikor mogoče svoje življenje v zdravju ohraniti in si je podaljšati. Vže Hufeland pravi, da je bila od nekdaj glavna skrb in temeljni smoter človeštva podaljšati si svoje življenje. Sicer pravi strogi teolog in v usodo veren orijentalec: „Ni-li vsakej stvari njeni konec določen, in kdo zamore le za jeden las širokosti ali jedno minuto dolgosti svojemu življenju pridjati?" Filozof pa nas uči smrt zaničevati ter življenje z intenzivno vporabo podvojiti. Adept pa nam ponuja svoj „elexir" za življenje, meneč: „Kdor mojo pripravo pridno vporablja, sme upati, da doseže visoko starost". Mazač in „padar" pa ti zagotovita, da ni boljšega pripomočka za ohranitev zdravja, kakor da si pustiš o pravem času na žili puščati ter se izčistiti. Praktični zdravnik pa nam veli: „ Kaj iščete posebnih sredstev za ohra-njenje vašega zdravja V Ne pustite si nijedne bolezni izcimiti, a tisto, katera vas napade, bodem vže jaz se svojo umetnostjo pregnal; to je jedino prava pot dolgotrajnemu življenju!"
Iz predstoječega se tedaj razvidi, kako različna, zmotaua in prekoslovna so bila pota in so še, po katerih si poskušamo svoje zdravje ohraniti, a jasno je, da nijeden teh potov ni pravi, ker noben ne ustreza prirodnim zakonom; mi si zamoremo le po spolnovanju načina prirodnega življenja svoje zdravje ohraniti in nit svojega življenja podaljšati. Naloga zdravoslovja pa je, da nam pove pravila in predpise v dosego te svrhe. Naloga, katero sem si danes izbral pa je najimenitnejši oddelek zdravoslovja in to je ,.hranitba".
Kaj pa je hranitba? Vse, kar živi, povžije samo sebe, enako luči, ki je produkt vedne kemične zveze in razpada. Kar v slednjem trenutku izgubimo, mora se v istem času zopet nadomestiti. Organičen nagon po nadomestku je glad; živež pa je nadomestek vporabe. Hranitba je tedaj tisti postopek, po katerem se potrošene sestavine organizma nadomestijo, ter se moč in gorkota, kateri vedno oddajamo, vnovič nastaneta. Hranitba je identična z zgradbo živalskega organizma, hranila, namreč : beljakovina, tolšča, ogljikovi hidrati in voda, katera so v živežu, so tako rekoč kameni, s katerimi se prečudno poslopje našega trupla sezida. Neki amerikanski časnik popisuje ta postopek se sledečimi sicer drastičnimi a pogodnimi besedami: Ako čitatelj tega časnika še jedno leto živi, bode se njegov samosvesten Jaz" še le iz tega naredil, iz česar siro-vine še celo niso stvorjene. Jeden del njegovega trupla zori še le v zrnu bližnje žetve. Drugi del njegovega trupla kupi ali pusti kupiti v obliki krompirja. Tretji del se mora še le v južnih rižnih poljih nabrati. Se celo njegovo govorilo, s katerim tako modro govori, mora sedaj služiti nižjim stvarem v meketanje, mu-kanje, rjovenje in drugim glasom rogate in pernate svojati. Žakelj fosfatov, s katerimi svoje polje gnoji, ima v sebi velik del od tega, kar bode njegova okostnica, da še več kot to: največi del njegovega trupla ni drugega kot voda, in poglavitni deli njegovega trupla morajo se poiskati v rekah, vodnjakih in oblakih neba ! — To vse pa le velja za leta razvitka. Trdni deli odraslega trupla izpreminjajo se le prav po malem.
Kaj pa se zgodi, ako odvzamemo truplu potrebno branilo? Ako se truplu zadostna množina hranil odtegne, tedaj se načne podstat lastnega trupla, da zamoreta moč in gorkota nastati. Podstat, kateri se najpred načne, je tolšča, v truplu zaloga. To se pokaže najjasneje v gotovih boleznih, n. pr. v vročinski bolezni, v kateri traja dalj časa nedovoljna hranitba. Lep primer v to nam dajejo velblodi, katerim na dolgotrajnem potovanju s tolščo napolnjena grba polagoma zgine in Arabec celo prav reče, da velblod na svojem potovanju o svoji grbi živi. Traja pa nedovoljna hranitba dalj časa, tedaj nastopi smrt vsled lakote.
Chossat je našel, da nastane smrt vsled lakote, ako zgubi žival 0'4 svoje teže. In to vsodepolno število velja toliko za žabo, kolikor za ptiče, za človeka in opico. Akoravno dvoživke 23krat toliko časa vztrajajo, kakor dojivke, poginejo vendar, ko so izgubile 0'4 svoje telesne teže. To nam kaže, da se pri dvoživkah 23krat počasneje tvarina menjava, kakor pri dojivkah. Vpraša se sedaj, koliko časa zamore se-li človek postiti? Iz preiskav se je razvidelo, da so ljudje 14 do 20 dni brez živeža prebili, pri sami vodi in popolnej mirnosti pa še čez 40 dni. Ker pa nimamo niti veselja niti volje toliko časa se postiti ali post premišljevati, zato raji pogledimo kakovost hranil.
Hranila so neustrojna (neorganska) in ustrojna (organska). Najvažniša neustrojna hranila so fosforove kisle soli, katere potrebujemo za rast našim kostem; potem apno nahajoče se v pitni vodi — in klorove spojitve, katera so sestavni deli našega trupla. Vsa našteta neustrojna hranila pa so v ustrojnih, rastlinskih in živalskih hranilih in mi potrebujemo zraven le dodatka soli. Ako se povživajo tu in tam drugi neustrojni podstati, zgodi se le zarad bolehnega pohota.
Ustrojna hranila pa so: ogljikovi hidrati, beljakovina in tolšča. Najvažniši ogljikovi hidrati so škrob, guma in slador.
Po teh razpravah nastane vprašanje, koliko potrebujemo za fiziologično pravo hranitbo na beljakovini in koliko na ogljikovih hidratih. Dokazano je, da potrebujemo štirikrat toliko ogljikovih hidratov, kakor beljakovin, ker se v nas pretekajoča kri le počasi vporabi, a moči in gorkote pa potrebujemo vsak trenotek — z vsakim dihljejem.
Kaj naj tedaj vživamo? Tukaj nam nasvetuje zopet slavni Hufeland, naj-veči zdravnik svojega časa, kateri je spisal Makrobiotiko,*) ali umetnost dolgo časa živeti, sledeče: „Pri izbiranju živeža drži se bolj rastlinstva. Mesna jedila imajo nagnenje k gnjilobi, a rastlinska k izkisanju in zboljšanju gnjilobe, naše vedne in najbližnje sovražnice. Jedila iz živalstva naredijo vedno bolj dražljivo vročo — iz rastlinstva pa hladnejo, milejo kri in odstranijo notranjo ganjenost, telesne in duševne dražesti. :Posebno pa o poletju vzdrži se kolikor mogoče mesa in kadar nadvladajo mrzlične bolezni. Tudi je dokazano, da mesojedci ne dosežejo visoke starosti, temveč ljudje, živeči o rastlinstvu, zelenjavi, sadju in zrnju".
Dokazal sem vže v svojem prvem oddelku (o dihanju), da so ljudje, žU veči o zelenjavah in mleku, najvišjo starost dosegli. Jaz sicer odkritosrčno povem, da se ne ogrevam za vegetarijanstvo; tudi mi je obče čislani zdravnik pregledavši moj spis „o zdravoslovju" neposredno oponesel, češ, „vi se potegujete za vegetarijanstvo, a plačate vendar na mesec precejšnjo svoto mesarju" — navzlic temu pa sem odločno za to, kar pravi Dr. Fliigge: „Ko otroku zobje
*) Tndi »slovensko pisano makrobiotiko" od Dr. Prologa imamo.	Uredu.
go*
zrastejo, t. j. po dovršenem tretjem letu, naj je le vsake štiri ure in da naj se mu razven poprejšnjega živeža, juhe iz pšeniene moke, riža, sago, krompirja, kruha, vkuhanega sadja posebno pa mleka tudi drugo zdravo zelenjavo in surovo sadje. Meso bodi le v redkih slučajih dovoljeno; v obče pa je boljše da se deci pred dovršenim sedmim letom ne daje mesa".
Pogledimo sedaj tabelo, katero sta sestavila po najnovejših preiskavah slavnoznana Voit in Pettenkofer, da se prepričamo v kakej razmeri so naj-navadniša hranila med seboj:
Hrana
o
r^S CS
<B
pa
ce
Mi ©
O 03
hSL:«
O
%! %
o H
<D T3 O
0/.
Hrana		Beljakovine	o Ogljikovega o ~ hidrata	Tolšče	o f> 0/ /0
Koruza.....	ima	11	67	7	13-5
		7-5	78	1-5	13-5
Krompir . ..	•n	2	21-8	1	75
Mleko.....		4-1	4-2	3.9	87-1
Jajca......	77	141	0	10-9	73-9
Sir (parmes.)		44-1	6-6	16	27-6
Mandelj....	77	25	9-5	55	3-5
Jabolko ....	»	0-3	14 9	0	84-5
Meso......ima	21	9
	26	
Fižol...... „	24	
Grah...... „	22	0
Proso...... „	14	5
Pšenič. moka „	11	8
Rž........ „	11	
Oves.........	14	5
0.9 55 55 58 66-5 73-6 71-9 63-4
1
2 2
2-5 3 1 1-6 6
75 '9
14
14
14-3 14 12 '6 14 14
Iz tega je razvidno 1. da nima meso temuč stročnine največ dušca obsežnega živeža; 2. da nima meso, temuč stročnice in zrno največ ogljenca; 3. da nima meso skoraj nič ogljikovega hidrata, ter se zastran tega ne more smatrati za popolni živež, ker ogljikovi hidrati (škrob, slador, guma) provzro-čijo moč in gorkoto, beljakovina pa je potrebna za pripravljanje krvi. Trdilo se je sicer do najnovejšega časa, da je beljakovina od živalstva laglje prebavljiva ter se bolje vporabi, kakor ista od rastlinstva, a to je bila le zmota, kakor nam dokaže prof. Voit: „Odkar se je našlo, da je v rastlinah, kakor v živalih ista voda, iste rudninske sestavine železa in fosforove soli, katere so potrebne za napravo krvi, da je še v več rastlinskih semenih v večjem številu, kakor v mesu, in je ravno tako ista tolšča in beljakovina ter da so ogljikovi hidrati za napravo tolšče, ve se tudi, zakaj se nekatere živali zamorejo hraniti se senom a druge z mesom in da je mogoče človeku se o samem rastlinstvu živeti. Važna je le praktična sestava. Iz vseh živežev daje nam le pšenica popolno hrano v pravi razmeri. Eiž in pa koruza, o kojih mnogo narodov prigodno in skoro izključljivo živi, potrebujeta le mali dodatek beljakovine, katera naj se vže vzame bodi-si iz rastlinstva ali živalstva, da postaneta idealno popolni živež".
_______________________(Konec prih.)
Popravek: V slednji številki se je pripetila stavcu kaj pačljiva pomota. Na 304. strani je namreč po 17. vrsti od zgoraj vrinil 1(! vrst, ki morajo stati na koncu pred: (Dalje prih.) Pravilno mora priti za vprašanjem: „Kaj pa je polno sopenje?" 34. vrsta: „Kako vsak zdravi" itd. — Prejšnili 16 vrst od: „Obe notranji — — do mičnost" pa besedami: „in lirkanje bo izostalo" (str. 306), kar si naj blagovolijo p. n. bralci in častite bralke popraviti.
Kvintilijanov! nazori o vzgoji značaja,
(F. B rež n i k.)
(Dalje.)
Kaj? Ne bode-li ta mož, katerega poučujem, tudi v vojski, ako je treba vojake za boj navdušiti, iz obilnih naukov modrosti svoj govor sestavil V Kako bi se iznebili oni, ki v boj gredo, tolikega strahu pred težavami, pred bolečinami in naposled celo pred smrtjo, ako ne bi njih mesto zavzelo domoljubje, hrabrost in živa podoba tega, kar jo pošteno? Za to stvar pa bode druge ljudi gotovo oni najbolje pregovoril, ki se je o njej sam preje osvedočil. Kajti pretvarjanje se izda, naj se še tako varuje; in vzmožnost v zgovornosti še ni bila nikdar tolika, da ne bi omahovala in se spodtikala, kedarkoli se besede z mišljenjem ne vjemajo. Hudobnež je pa primoran drugače misliti in drugače govoriti. Poštenjakom ne bo nikdar manjkalo lepih besedij, nikdar iznajdenosti najprimernejših predmetov, ki se odlikuje, če tudi krasu lišena, vendar po pri-rodnosti, in vse, kar je pošteno povedano, je tudi lepo povedano. Torej mla-denči, pa ne samo vi, ampak možje vsake starosti (kajti pravi volji ni nobeden čas prepozen) popenjajmo se za to in delajmo na to; morda nam se posreči, da dosežemo dovršenost. (Je namreč prirodnost ne ovira, da postane kdo pošten in v zgovornosti izurjen mož: zakaj ne bi kdo sam za se oboje doseči mogel? Zakaj ne bi vsak upal, da bode on taisti postal ? In ako bi za to duševna moč ne zadostovala: bodemo vendar, naj dosežemo katero stopinjo koli, v obojem oziru boljši. Tsakako pa se mora misel zatreti, da se da zgovornost, najlepša stvar, združiti z nravstvenimi napakami. Zgovornost je treba, če jo dobijo hudobneži v last, samo imeti za zlo; saj jih napravi, ako jim je dana, še zlobnejše.
Ker') mora govornik poštenjak biti, treba mu bo pred vsem popenjati se za krepostjo, ki se da, če tudi se nekateri njeni pojavi privajajo, le s poukom dovršiti. Govornik ima tedaj pred vsem svojo nravnost z učenjem vzgajati in blažiti in ves pouk o poštenosti in pravičnosti predelati, brez katerega ne more nihče niti poštenjak niti govornik postati. Ali naj se mari mnenju pridružimo, da se nravnost prirodi in s poukom nič ne pospeši ? Saj je znano, da se ročna dela in med njimi najbolj zaničljiva ne dajo izvršiti brez učitelja, krepost pa, mimo katere ni ljudem nič dano, s čimur bi se bolj približevali nesmrtnim bogovom, dobivali bi slučajno in brez truda, samo zaradi tega, ker smo se narodili? Bode-li vzdržen, ki še ne ve, kaj je vzdržnost? In hraber, ki ni nikakor odpravil strahu pred bolečino, smrtjo in vražami? Pravičen, ki ni nikdar v precej učenem govoru razlagal naukov o pravičnosti in poštenosti, nikdar zakonov, ki so po naravi dani vsem stvarem, posebni ljudstvom in narodom? O kako malenkostno zmatrajo to stvar tisti, katerim se zdi tako lehka! Pa pustimo to, o čemur menda niti oni ne dvomi, ki se je učenosti tako rekoč samo z ustnicami dotaknil. Obrniti se hočem k temu nastopnemu la, da še v zgovornosti zadosti izurjen postal ne bode oni, ki ni niti vseh močij narave natančno vzpoznal niti nravnosti poblažil z nauki in razumnostjo. Zares L. Kras ne trdi zaman v tretji knjigi o Govorniku, da pripada ves nauk o poštenosti, pravičnosti, resnici, kreposti in vseh tem nasprotnih lastnostih
') Kvint. XII,
prav za prav govorništvu, in da rabijo modreci retorsko orožje, ne svojega, kedar one z govorniškimi silami branijo. Pa taisti vendar priznava, daje treba one razprave iz modroslovja jemati, glede na to, ker jih je večinoma ono v svoji lasti imelo. Odtodi prihaja tudi Ciceronova trditev v mnogih knjigah in pismih, da izvira govornika spretnost iz globoeine modroslovja in da so zbog tega nekoliko časa učitelji nravnosti in govorništva taisti bili. Zatorej ta moj vzpodbud ne meri na to, da naj bi bil govornik po vsem modrec, ker se ni nobeden drug stan bolj oddaljil od državnega življenja in vsega govornikovega poslovanja nego modroslovski. Kajti kateri modrec je bil dostikrat pri sodiščih ali slaven v ljudskih zborih? Naposled kateri modrec se je bavil kedaj ravno s tem, kar premnogi najbolj zaukazujejo, namreč z vladanjem države? Pa jaz vendar hočem, da postane moj učenec rimski modrec, ki se izkaže pravega moža državnika v stvarnih poskušnjah in dejanjih, ne pa v samotnih razpravah. Toda ker se modrovanje, zanemarjeno od onih, ki so se govorništvu posvetili, ne nahaja več v javnem življenju na foru, ampak se je umaknilo najpreje v stebreniške hodnike in gimnazije, potem v šolske shode; si mora govornik to, kar mu je neizogibno potrebno in se od učiteljev govorništva ne predava, od onih priskrbeti, pri katerih se je še ohranilo. On mora tiste pisatelje natančno predelati, ki pouk o kreposti razpravljajo, da kaže kot govornik v svojem življenju natančno vedo božjih in človeških zadev. Koliko veličastnejši in lepši pa bi se ti nauki zdeli, ako bi jih oni učili, ki znajo tudi najvrleje govoriti? O da bi vendar enkrat prišel čas, ko si prisvoji kak dovršen govornik, kakorš-nega si želimo, to umetnost ponosnega imena, ki je ostudna postala po pregrehah onih, ki so njene vrline ogrdili, in ko jo vtelesi govorništvu kakor stvar zopet pridobljeno.
Kvintilijanu je zgovornost prva veda, ona je čez vse druge, ona je kraljica vseh ved. Zatorej naj ji vse druge služijo in tako tudi modroslovje. Tega se ima tedaj bodoči govornik pridno učiti pa le v ta namen, da si razum razbistri, vest kolikor mogoče rahločutno napravi in razločevati more, kaj je dobro, kaj zlo; na kratko rečeno, da postane praktičen mož, ki je vzmožen državnega poslovanja. S trudapolnimi filozofskimi razpravami, ki zahtevajo samotnega življenja in po katerih se do resnice pride, naj se govornik po Kvintilijanovem mnenju ne peča, ampak on naj postane le rimski (= praktičen) modrec. Kvintilijan sam razvija svoje mnenje takole:
Ker se deli modroslovje v tri dele: 1. v nauk o vesolstvu, 2. v nauk o človeškem nravnem delovanju, 3. v nauk o mišljenju: ume se samo ob sebi, da je z govornikovim poslom v tesni zvezi. Kajti v oziru nauka o mišljenju ali logike — da po vrsti od vzadej začnem — ne bi vtegnil nihče dvomiti, ki pomisli, da ima govornik vedeti pravi pomen vsake besede, dvoumne stvari razodeti, zvite razjasniti, o neresnih soditi, marsikatere sestaviti in rešiti. Pa logike ni treba tako natančno in jedrovito rabiti kakor pri učenem prepiranju, ker nima govornik poslušalcev le poučiti, ampak tudi ganiti in kratkočasiti; v to svrho mu je pa potreben navdušen, jedrnat in krasen govor, kakor je sila rek veča od globokih potokov in v široki strugi tekoča voda bolj deroča nego ozka in ob kamenčkih se vstavljajoča. Jn kakor učitelji telovadstva tako zvan ih pravil učencem ne vcepljajo zaradi tega, da bi se vseh poslužili samo pri
borenju — kajti s težo, močjo in pogumom se več opravi — ampak da bi imeli obilje teh pravil, izmed katerih bi pri priliki to ali ono pokazali: tako bode ta del modroslovja, namreč dialektika, ali če jo imenujemo rajši prepirka — da si je koristna, če hočemo kaj določiti, skrajšati, ločiti, kar je različno, razjasniti, kar je dvoumno, razsoditi, razdeliti, privabiti in zamotati — vendar veče koristi oviral, naj se le borb na foru celo polasti, in s preveliko natančnostjo uničil po lastni podrobnosti razkosane moči. Zatorej vtegneš mnogokatere najti, ki so čudovito premeteni v prepiranju, ki so pa, opustivši tako neplodovito pričkanje, baš tako nesposobni za važnejše stvari, kakor se dajo nekatero živalice, ki so ua tesnem prostoru nagle, na polju vjeti.
Gotovo pa ugaja govorniku ves nravstveni del modroslovja, ki se etika imenuje. Kajti glede na toliko mnogovrstnost pravd, o katerej sem v prejšnih knjigah razpravljal, ker se preiskava v nekaterih z domnevanjem, ker se druge zvršijo z razsodbami, zopet druge se iz pravnega stališča odklonijo ali preložijo, druge okrajšajo ali same med seboj stikajo ali pa vsled dvoumnosti na razne strani raztezajo; ne da se skoraj nobena navesti, v katerej se ne bi nekoliko razpravljalo o pravičnosti in kreposti, in vsakemu je dobro znano, da se premnoge pravde pečajo večinoma z nravstvenimi raziskavami. Glede na posvetovanja pa, se-li da katero izvršiti, a da se ne bi razpravljalo o poštenosti? Saj se še celo v tako zvanem tretjem delu ki sestaja v pohvali in graji, razpravljata krepost in zlobnost. Ali nima govornik premnogih stvarij povedati o pravičnosti, hrabrosti, vzdržnosti, zmernosti in blagočestivosti ?2) Toda oni poštenjak, kateremu te stvari niso samo po izrazih znane in jih ni samo po pripovedovanju od drugih zvedel v ta namen, da bi mogel pri priliki o njih govoriti, ampak ki si je kreposti v srce vsadil in ž njimi nravnost poblažil, bo tudi tako mislil, in ne bo trudapolno premišljeval, kaj bi govoril, ampak bo v
govoru zares pokazal svojo znanost.	(Konec prih.)
----
Učne slike iz prirodopis j a.
Spisuje A. Kosi.
Jež.
(Na podlagi 128. spisa, glej III. Berilo str. 140.)
Učni pripomočki: živ jež, če to nemogoče, natlačen eksemplar ali vsaj dobra ježeva podoba; njegovo ozobje.
A. Življenje.
Kaj ne, da ga ni med vami otroka, ki bi ne poznal živali, kojo tukaj vidite? Da, jež je to. — Kje ste še drugdje videli ježa? Doma v sobi. — Kje
') V genus demonstrativum.
2) Pojem latinske besede ,pietas' ie jako obširen. V obče znači prirojeno udanost in ljubezen do onili, katerim kaj dolgujemo. Ljubezen do boga — stvarnika imenujemo pobožnost (pietas est iustitia orga deos); ljubezen gojijo otroci do svojih roditeljev in sorodnikov — otroška ljubezen; naposled goji vsak znaeajen človek ljubezen do domovine — domoljubje (pietas est, por q\iam sangnine coniunctis patriaeque benevolum officium et diligens tri-buitur cultus)
si ga videl ti? Na vrtu, pod grmom, pod suliljadjo, v gozdu. — O čem se živi jež? Jež žre: črve, polže, ličinke, žabe, najrajši pa ima miši, loti se pa tudi sadja, če drugega ne dobi. — Pazite! Jež se živi tudi o kuščarih in kačah ter pohrusta zelo strupenega gada še strupenimi zobi vred, ne da bi mu to kaj škodovalo. Ponovi vse o ježevej hrani. G! Kedaj hodi jež na lov? Po noči. Po dnevi leži skrit pod kakim grmom v luknji ter mirno čaka temne noči, kajti s taisto se začne še le pravo ježevo življenje. — Ježa imamo za »ponočnjaka". Zakaj neki? Kaj pa žre jež po zimi, ko ni najti polžev, kač, kuščarjev? Po zimi ni treba ježu hrane, ker takrat spi. — Ko začno v poznej jeseni mrzli vetrovi pihati in kadar že, kakor ljudje pravijo, nekoliko „po zimi diši", takrat se začne tudi jež za zimo pripravljati. Pod kakim vejevjem ali v grmu izkoplje si v zemljo 30—50cm globoko luknjo ali jamo, nastelje si jo z mehkim mahom, listjem, travo iu drugimi jednakimi stvarmi, da je prav mehka in topla. V tej luknji prespi jež celo zimo, navadno do meseca marcija, ko ga toplo pomladansko solnce predrami iz dolgega zimskega spanja.
Kaj dela jež po zimi? Kedaj se vže začne na zimo pripravljati? S čim si nastelje jamo? Njegovo stanovanje obstoji iz jedne glavne in dveh postranskih lukenj. — Iz česa obstoji ježevo stanovanje?
Samica vrže meseca julija ali avgusta kakih 5 — 8 skoraj čisto golih ježkov, katerim pa vže v par tednih vzrastejo tenke bodice. Ko so nežni mladiči štiri tedne stari, si začno v spremstvu svojih starih, pri katerih ostanejo do jeseni, sami živež iskati.*) Naenkrat nastopivša ali zelo ostra zima umori mnogo mladih ježev. — Kedaj in koliko mladih vrže samica? Kakšni so začetka ? Kako dolgo ne zapuste starih? Kaj škoduje mladičem? Mladi ježi se hitro privadijo hiše in je ne zapuste kaj radi, če so se enkrat, že v njej vdomačili. Oemu pa imajo ljudje ježe po hišah? Zato, da jim miši in razne žužke zatiravajo. — Še bolj koristni, kakor po hišah, so ježi na vrteh, zatorej ga vzamite, kedar ga kje najdete, ter ga nesite na domači vrt. Kako pa bode ondi koristil? Je-li jež prijetnega duha? Ne, on je neprijetnega duha: smrdi. — Kaj stori, če mu preti kje kakšna nevarnost? On se zavije v klopčič, skrivši glavo in nogo in potegnivši kožo z iglami ali bodicami pred-se. Ponovi to. K! — Bodice v klopčič zavitega ježa izgledajo kot na vse strani sovražniku v bran postavljeni bajoneti. Njegovi največi sovražniki so velike uharice, psi in lisice; tudi klopi ali klešci, bolhe in gliste ga kaj rade nadlegujejo in mučijo. — Povej. U! Ce ježa psi kje ovohajo, ne dado mu miru, tako dolgo vohajo in lajajo okolo njega, da si nosove na njegovih bodicah okrvave. Vže bolj zvita je lisica; ježev klopčič tako dolgo valja, da ga privalja do kakšnega potoka in v vodi je siromak jež primoran se jej udati. Ponovi še enkrat vse, kar smo o ježevej hrani povedali. C! Je-li tedaj koristen ali škodljiv? Da bi jež skrivaj piščeta davil in hodil krav sesat — vse to so prazne čenče. Istina pa je, da išče in žre ta „bodeči gost" kakor ga nekateri imenujejo, jajčeca, pa tudi mladiče ptičev, ki delajo na zemlji svoja gnjezda. Celo majhnih zajčkov se včasih loti. — Lovci se pritožujejo, da jim pokončuje jerebičja jajca in tudi mlade jerebice same.
*) Mladi ježi, ki prezimijo, niso takoj v p v vem, ampak še le v drugem poletju za plodenje sposobni, kar je zelo čudno in njihovo množitev tudi bistveno ovira.
Ali ima jež mnogo sovražnikov? Imenuj je! Kaj store psi, kaj lisice ž njim? S čim jež koristi. Ali dela tudi majhno škodo? S čim pa? Pomnite: škoda, kojo jež napravi, je tako majhna, da bi bilo res zelo nespametno, če bi ga kdo radi tega preganjal. Ali mi znate kakšno lastnost ježevo imenovati? Je nepreviden, boječ, neukreten ali telebast. Poslušajte: Jež se boji zelo vode, a če v njo pride, ne utone, temveč plava, čeprav težavno, h kraju. Navzlic njegovej precej hitrej hoji, vendar zelo počasi naprej pride. Idoč navzdol, se navadno prekucuje. — Kaj veš o ježevih lastnostih?
B.	Popis.
Koliko meri raztegnjen jež v dolgost in koliko v visokost. 25—30cm v dolgosti in nekaj čez 12cm v visokosti. — Pokaži to na meterskej meri tukaj. P! Kakšne podobe je njegovo truplo? Okroglaste. — Oglejmo si sedaj posamezne dele njegovega telesa natančneje. Kaj lahko rečemo o glavi? Da je podolgovata, primeroma precej velika in se končuje v zategnjen gobec ali rilček.
—	Kaj ima na koncu rilca? črn nosek, ki je podoben pasjemu in vedno mokroten. — Ker imajo nekateri ježi krajši, drugi zopet daljši rilček, razločuje ljudstvo pasji in svinjski jež. Kaj pa ima jež v ustih? Zobe. (Učitelj pokaže ježevo ozobje, če ima taisto pri rokah). — Kaj mislite, koliko zobov ima? 86?
—	Zobovje je precej špičasto in podobno nekoliko zobovju ropnih živali; ker se pa živi jež tudi od različnih žuželk, pravimo, da spada k žu ž e 1 k oj e d n i m rop ni m živalim. Kakšne so njegove oči? Poglej! Majhne. — Kakšna ušesa? Kratke, okrožene. Tudi noge so kratke in s kremplji (5) oborožene. — Med tem ko druge živali navadno samo na prste stopajo, hodi jež s celim podplatom, zato mu pravimo, da je „podplatar". Povej to. Čl — Kakšen je njegov rep? Zelo kratek. — S čim je njegovo truplo pokrito? Z bodečimi do 2cm dolgimi iglami in po trebuhu, po prsih, po nogah in po glavi s ščetinasto dlako.
Če si mi jedno takšno ježevo bodico natančneje ogledamo, zapazimo, da je pri korenu slabejša nego v sredini in da ima na koncu močno, trnasto ost. Kaj veš o ježevej bodici? Kaj pa bodemo rekli o barvi te živali? Njegove igle so menjalno bele rujavočrne, ščetinasta dlaka je siva, po straneh rumenkasta. — Ponovitev! Kaj veš o velikosti ježa? Kaj o barvi njegovega trupla? Kakšna je glava? Kaj je vse na njej? Kam prištevam krta? Zakaj? itd. — Ponovi se tudi o življenju krta.
C.	Naloga.
Jež se popiše po učiteljevem navodilu na podlagi te-le dispozicije: a) ime, b) kje se nahaja, c) hrana, č) množenje, d) lastnosti, e) sovražniki, /) korist in kvarljivost. njegova, g) velikost, /i) dlaka in barva, i) glava, j) zobovje, k) kam ga prištevamo, l) nos, m) oči, n) ušesa, o) trup, p) rep, r) noge, s) prsti in kremplji.
Književna poročila.
Lehrplane fiir die Volksschulen des Kiistenlandes. [Konec.]
To vsestransko zmanjšanje učnega časa pa je bilo seveda možno le vsled skrčenja učiva po vseh razredih in oddelkih. Najobčutljivejše je zadelo to skrčenje telovadbo. Telovadbi se je izkazala v prvih načrtih posebna pozornost;
njeno učivo je bilo tako na drobno razloženo, da bi bilo v taki razložbi za-doščevalo za vsak podrobni učni načrt. Bili so pač v tedanjih najviših mero-dajnih krogih drugih nazorov o telovadbi nego dandanes, in na to se je moral g. sestavljavec ozirati. V novih načrtih je stisneuo vse učivo telovadbe v nastopni stavek: Bedne in proste vaje, telovadne igre iu kjer je mogoče naj se telovadi na aparatih. — Skrčilo se je dalje učivo realijam; saj zahteva to najočitnejše šolska novela. Vondar pa ne pade ta razlika v načrtih toliko v oči, ker se določuje to učivo (sedaj kot prej) bolj z občnimi izrazi. — Blizu jednaka osoda kot telovadbo je zadela tudi ročna dola. Začetek pouka v njih se je potisnil v 2. šolsko leto. Iz urnikov za jednorazredne in dvorazredne (razdeljene) šole (z dvema narodnostima) so se ročna dela celo izpustila. — Izgubil je na učivu tudi pouk v jeziku, pridobilo pa branje, kateremu so se odkazale posebne ure z ozirom na zahteve šolske novele. Prav zarad tega se je zvekšal čas in učivo računstvu v prvem šolskem letu, zmanjšalo pa učivo v viših letnih tečajih, ker se je računstvo združilo z geometričnim oblikoslovjem. — Nekatere predmete je reduciranje časa (in dosledno: učiva) manj zadelo, take n. pr. petje (kračeno le v razdeljenih jednorazrednicah in dvorazrednicah), druge zopet nič, kakor n. pr. verstvo, ki je v I. in tudi II. razredu nekaterih šol celo pridobilo na času. — V petju se je dodala v smotru k narodni pesmi še cerkvena pesem, in sicer vsled više gori imenovanega ministerskega ukaza. Gotovo se je cerkvena pesem — ki more biti tudi narodna — preveč zanemarjala. Sicer bi ne bilo treba te izrecne zahteve. Tudi učenje besed v pesmi na pamet se tirja. To da slutiti neko domnevanje, da se je dosedaj postopalo pri pouku v petju premalo metodično. In ta domneva žal ni noosnovana! Petju po sluhu se je čas nekaj razširil, petju po glasbah pa zmanjšal. — Nekateri predmeti so kračeni z istodobnim poukom v oddelkih, drugi z odpahnenjem učiva za 7. in 8. letni tečaj, n. pr. v učnem načrtu za drugi jezik v ljudskih šolah, zopet drugi, da se jim določuje učivo bolj v občnih izrazih, n. pr. iz nazornega nauka v 2. oziroma v 3. letnem tečaju.
Ali ne le s krčenjem časa in učiva, ampak tudi z novo razvrstitvijo učnih predmetov v načrtih in urnikih se posredstveno priznava prednost nekaterim predmetom. Pisanje se je postavilo pred učni jezik, računstvo in geometrično oblikoslovje pred realije, petje in ročna dela pred telovadbo, katera je sedaj najbolj potisnona v kot.
V prvi izdavi je motila pregledovavca (in čitavca) oddaljenost učnega načrta od dotičnega urnika oziroma učnega redu. Ta nedostatek se je — kolikor se je dalo — v novi izdavi popravil z drugačno razvrstitvijo tvarine. Tii sledi zaporedoma vse, kar spada k isti vrsti ljudskih šol: za urnikom učni red (kder sploh je) in za tem učni načrt. — Istodobni pouk po razdelkih je zaznamovan sedaj se zvezdico; prej tega ni bilo, kar je čitavca na prvi pogled motilo, dokler se ni se soštevanjem učnih ur sam prepričal tega, kar mu sedaj zvezdica pravi. — K zboljšanju bi jaz prišteval tudi razdelitev jednournega pouka na teden nekaterih predmetov v 2 poluri, n. pr. pri petju. Jedno celo uro baviti se z istim predmetom otrokom rado preseda; včasih tudi premi-njevanje uka, vaje ali učne tvarine v okviru istega predmeta malo izda. To je
opaziti n. pr. pri branju, pisanju, petju......tudi pri višeletnikih. V takem
slučaju vpliva najbolje razdelitev učnega časa v polure, kar je tem lože, ako je doličnemu predmetu odkazanih le malo ur ali celo jedna sama ura na teden.
Na nekaterih mestih so izdelani novi učni načrti z večo natančnostjo; tako je v razdeljenih dvorazrednicah II. skupina I. razreda razdeljena v dva oddelka z neposrednim in posrednim poukom, tako imata v trirazrednicah oba oddelka JI. razreda in v čveterorazrednicah štirje viši letni tečaji ure razdeljene po uku in ponavljanju.
Vsebina knjige v novi izdavi in dosledno njena kupna cena se je zmanjšala, ker se je izpustilo marsikaj, kar ni bilo našim primorskim šolskim od-
nošajem toliko potrebno. Izpustil se je urnik za šesterorazredno ljudso šolo z 8 letnimi tečaji; učni red za nerazdeljeno šolo dvorazrednico; urniki za nedeljeno in deljeno jednorazrednico in dvorazrednico, za trorazrednico, čvetero-razrednico in peterorazreduico se 6 letnimi tečaji in za šesterorazrednico z 8 letnimi tečaji, v katerih se uči razven materinskega jezika še drugi jezik; urnika za osmerorazredno deško in dekliško šolo, v kateri se razen materinskega še nemški jezik uči; učni načrt za šesterorazredno ljudsko šolo z 8 letnimi tečaji. — Na novo sta izdelana učna načrta za nedeljene jednorazrednice in deljene dvorazrednico. — V nadaljevalnih šolah kmetijskih je izpadel v novi izdavi III. tečaj, v kateri sinove pošiljati je bilo pa vže prej na voljo dano starišem.
Pomot ima knjiga z ozirora na zapletenost vsebine kakor na kraj tiskanja (na Dunaju) še jako malo. V dodatku (str. 232 in 236) mora stati: Učni red
za jednorazredne razdeljeno (ne: nerazdeljeno) ljudsko šolo...... Razdelitev
učiva iz prirodopisa v 2 oddelka v učnem načrtu (str. 47) v viši skupini deljene jednorazrednice se ne vjema z dotičnim učnim redom (str. 32); tu je namreč prirodopis skupen za oba oddelka. Na strani 29 je v viši skupini čas (1 + 1* in 2 + 1*) za prirodopis in prirodoslovje pisan posebe in za zemljepis in zgodovino zopet posebe, kar bi moralo stati za vse štiri predmete le jeden-krat"(skupno). Na strani 6 ima biti ob torkih drugo polovico prve ure zjutraj za I. oddelek „učenje na pamet" namestu črtice; sicer bi se ta učni red ne vjemal spredstoječim urnikom. Na strani 83 naj se čas uka iz računstva in geometričnega oblikoslovja v I. oddelku I. skupine II. razreda zamenja s časom za ponavljanje, torej uk = 3+1* in ponavljanje = 3. Prav tako tudi za isti predmet v II. oddelku iste skupine in istega razreda; torej uk = 2 + 2* in ponavljanje = 3. V urnikih za nadaljevalne šole (str. 248 in 250) stoji pod nemškim izrazom „Stundenplan" slovenski „učni red", to pa je nemški „Lectionsplan" in zato naj se oni „učni red" zamenja z izrazom „urnik". — V vseh urnikih razen urnikov za nadaljevalne šole velja v predzadnji vodoravni rubriki „Š t e v i 1 o ur na teden" za dečke; za deklice je treba k temu številu prišteti čas ročnih del, odstevši mu čas telovadbe, ako je.
Toliko o vsebini. Zunanja oblika knjige (v novi izdavi) je priročnejša, papir lep, tisek razločen, vez lična in cena (70 kr.) mnogo niža, ker manjkajo tudi „pojasnila, kako naj učitelj postopa pri pouku", kar se pa priobči v posebnem zvezku.	—a.
„Deutsch slovenisches Worterbucli" von Anton J a n e ž i č. Dritte, vollstiindig umgearbeitete und vermehrte Auflage, bearbeitet von Anton Bartel, k. k. Gymnasial-Lehrer zu Laibah, unter Mitvvirkung der Collegen A. Ivaspret, M. Petelin, J. Pichler, L. Pintar, M. Suhač, A.Tavčar. — Kolikor smo se po površnem prelistovanju uverili, je slovar, ki obsega 841 strani, jako dobro sestavljen, očiščen nedostatkov v prejšnjem Janežič-evem slovarju, pomnožen pa z vsem novejšim jezikovnim gradivom, nahajajočim se v naših knjigah in časnikih. Janežič-ev slovar je bil že prej Wolf-ovemu vsaj jednak, v sedanji izdaji ga pa daleč nadkriljuje in popolnoma zadoščuje kot nemško - slovenski slovar.
Družba sv. Mohora, ki je to knjigo založila, je odpomogla ž njo silni potrebi in pridobila si novo zaslugo za slovenski narod. Ker je občinstvo to knjigo že močno pogrešalo, smo prepričani, da bode hitro seglo po njej. — Dobiva se v tiskarni Družbe sv. Mohora v Celovcu in po vseh knjigarnah ter stane (brez poštnine) 3 gld.

Anton Vidovič. t
Srce mi tužno bije, V solzah bridkih se topi Odeja črna bratca krije Ga več med nami tukaj ni.
Zopet je posegla nemila smrt globoko v naše kroge. „Bela žena" nam je odvedla izvrstnega sotovariša, poštenjaka in marljivega delavca. Dne 24. septembra t. 1. je namreč svoji ljubi ženi in milim 6 otročičem, vsem pravim sotovarišem in resničnim prijateljem na veliko žalost nenadoma umrl: gosp. Anton Vidovič, nadučitelj in organist v Oirkovcali v najlepšej moškej dobi.
Porojen 19. maja 1842. leta v prijaznih Halozah, v občini Vareja, tare sv. Vida blizo Ptuja, je ranjki kakor uč. pripravnik na c. kr. normalni glavni šoli v Mariboru meseca julija 1860. 1. svoje učenje z dobrim vspehom dovršil in stopil 5. decembra istega leta kot podučitelj v prvo službo pri Sv. Trojici v Halozah, kjer je ostal do 1. 1862. Na dalje je služboval kot podučitelj v rojstni fari pri Sv. Vidu (1863 do 1. nov. 1865), pri Veliki nedelji (1. nov. 1865 do 5. nov. 1866), v Središču (1867), pri Sv. Ropertu v Slov. goricah (1868), pri Sv. Benediktu v Slov. gor. (1869 do 16. febr. 1872) in pri Sv. Lenartu v Slov. gor. (od 16. febr. 1872 do 1. marcija 1877); dalje kot nadučitelj: pri Sv. Benediktu v Slov. gor. (od 1. marcija 1877 do 6. oktobra 1879) in v Oirkovcali (od 6. oktobra 1879 do svoje prerane smrti).
Kot učitelj je bil rajni Vidovič vesten in marljiv; svoje učiteljsko dolžnosti je do zadnjega vestno in natančno opravljal. Bil je sicer občutljivega značaja, a blag in dober prijatelj. Svojo družino je presrčno ljubil in ji bil skrben oče. Že od lani se je mnogokrat tožil, da se mu želodec slabi in mu jed ne diši. Vrh tega je imel nekatere znane nasprotnike preganjalce, kateri so mu povzročili mnogo bridkih ur in so tako bolezen, ki se je v njegovem sicer krepkem organizmu vgnezdila, dokaj povspešili, tako, da je dne 2. septembra hudo zbolel. Poklicani zdravnik, g. dr. Schifferer iz Ptuja je spoznal, da so se bolniku na želodcu naredile gnojavice (Magengesch\viire); a niliče ni mislil, da bo v kratkem njegova zadnja ura, ker ga je že večkrat želodec hudo nadlegoval. Toliko pa je tudi gotovo, da mu je velika bridkost in žalost množila žolč in krajšala življenje. V torek, 24. septembra, v jutro je bil previden se sv. zakramenti za umirajoče in popohidne ob 3. uri je mirno v Gospodu zaspal.
Žalostna novica o njegovi nepričakovano nagli smrti nas je tem več pretresla, ker nismo vedeli, da je bil hudo zbolel in ker sino ga imeli še pred očmi, kako se je pri uradni naši konferenciji v Ptuju, dne 1. avgusta še tako krepko vdeležil debate o šolskih knjižnicah. Na dan pogreba, v četertek 26. septembra dopoludan sešlo se je 18 učiteljev in gosp. c. kr. šolski nadzornik Ranner v Cirkovcah; mnogo več učiteljev in udov si. okr. šolskega sveta bi bilo pa še prišlo, da ni bilo isto jutro deževno vreme in seje okrajn. šolskega sveta v Ptuju. A obžalovati pa moramo, da se je domača šolska mladina v tako majhnem številu pogreba vdeležila. Sprevod je vodil domači preč. gosp. župnik Sorglechner z preč gosp. kaplanom Osterc-em, h katerima sta se pridružila še preč. gg. sosedna župnika Rath iz Sv. Lovrenca iii Antolič iz Gore. — Krsto, okinčano s krasnimi venci pa so nosili Cirkovški požarni brambovci, kateri so se tudi „in corpore" pogreba vdeležili. Sprevod je šel ob 9. uri najprej v farno cerkev, kjer so se vršili navadni cerkveni obredi za pokojnega. Po dokončanem „Libera" smo učitelji tik krste v cerkvi zapeli: „Nad zvezdami", na pokopališču pa nagrobno pesem »Blagor mu", po kateri smo potrtega in žalostnega srca pokopališče zapustili. — Večen pokoj blagi duši Vidovič-evi; naj počiva v miru, kateri mu v zadnjem letu njegovega življenja žalibože ni bil privoščen. Uživa pa naj za svojo trudapolno 29-letno delovanje sedaj tam nad zvezdami lepše in boljše povračilo, katero mu je pripravil večni Gospod, ki svojih zvestih služabnikov nikoli ne pozabi. Blag mu spomin! Pri Sv. Vidu, 13. okt. 1889.
__Janez Robič.
Dopisi.
S Krasa, 18. oktobra 1889. (Zborovanje učiteljskega društva za Sežanski okraj.) Odbor našega učiteljskega društva je ukrenol, da bodemo eborovali v prijaznem Komnu v dan 17. okt. t. 1. Resnici na ljubo naj pove,m da si nismo dobrega obetali, ker kislo deževno vreme nam je skoraj sleherni dan klicalo: »Učitelji obračate, Jupiter pluvius, pa obrnem!" Nu! — Bogu bodi hvala! — četrtek je bil najlepši jesenski dan in učiteljstvo je z radostnim srcem prihitelo od blizu in daleč, da se nekoliko razvedri in si zopet nekaj mrvic pridobi v izvrševanje težavnega posla. Točno ob 10. uri dop. smo se zbrali v šolskem poslopju čveterorazrednice Komenske, kjer nas je g. učitelj Tance z učenci III. razreda že pričakoval. Bilo nas je 21 (18 učiteljev, 3 učiteljice.) Koj po molitvi je jel g. Tance poučevati; obravnaval je berilni košček „V slogi je moč." To, blizu 25 minut trajajočem, pouku se je vršila poučna kritika, ki je bila za gosp. referenta, kakor je tudi zaslužil, ugodna; a drugemu učiteljstvu v veliko korist, ker marsikoji so pri tej priliki navedli znamenitih toček glede obravnavanja berilnih koščekov. Gospod predsednik pozdravi zbrane s srčnim »dobro došli!", osobito pa g. Josipa Streklj-a, učitelja iz Poddrage na Notranjskem, ki se ni vstrašil daljne poti ter nas je da-si iz drugega okraja, s svojim prihodom in pristopom k našemu društvu razveselil. Nadalje načrta v nekolikih krepkih potezah delovanje odborovo od zadnjega zborovanja ter naznani, da se je deželnemu zboru izročila prošnja za zboljšanje gmotnega stanja učiteljstva na Goriškem. Bog daj, da bi ne bila vzaludna !
Med pozdravom predsednikovim sta nas s svojim prihodom počastila preč. gg. Adolf Hremelj, dekan Komenski in Hebat, vikarij z Vojščice, ki sta dolgo časa bila navzoča pri zborovanju ter pazljivo in z zanimanjem poslušala predavanje iz vzgojeslovja in sadjarstva. Videlo se jima je, da sta že učiteljevala in da se še vedno zanimata za šolstvo. — Prebral se je zapisnik zadnjega zborovanja, ki se je verifikoval. Tajnik in pisalec tega poročila prebere svoj sestavek iz vzgojeslovja z ozirom na vzgojo čudi. G. predsednik se zahvali poročevalcu za prebrani sestavek, na kar ga g. Kante prosi, da bi navel glavne teze svojega izdelka. Poročevalec temu radostno vstreže ter pove da ste mu v tem sestavku dve glavni vodili: neposredno in posredno vzgajanje tudi v šoli. G. Kante na to predlaga, da bi vsak poročevalec v prihodnje eden mesec pred zborovanjem poslal teze svojega referata društvenemu odboru, ki naj bi jih med učiteljstvo razposlal, da bi se ono doma na ta referat že pripravilo, kar bi bilo z ozirom na predmet in učiteljstvo velike vrednesti. Isto tako naj bi se v vabilih naznanilo, kaj bode naloga praktičnemu pouku. Navzoči smo temu pritrdili in radostno vsprejeli oba predloga.
G. Sila nam je predaval kaj zanimivo in nazorno iz sadjarstva. V duhu smo gledali lepo drevo, ki je krepko vzrastlo iz vsajene peške; ker kazal nam je, kako nam je delati z drevesom od tistega dne ko smo vsejali peško do onega časa, ko je vzraslo drevo košato in plodonosno. Vsa čast mu! Deželni odbor ni zavrgel tistih 25 gld., ki mu jih je letos dal, da mu je bilo možno vdeležiti se učit. kmet. tečaja v Gorici. G. predsednik se mu toplo zahvali na izbornem in poučnem govoru iu g. Kante ga prosi, da bi še večkrat kaj predaval iz kmetijstva. Volitev delegatov k obč. zboru „Zaveze" smo odložili do glavnega zborovanja v prihodnjem majniku, ker bode občni »Zavezni" zbor še le o binkoštih bodočega leta. G. Kante predlaga, da bi se naše društvo obrnilo s prošnjo do upravnega odbora „Zaveze", da bi slavnoisti razposlal vsem učit. društvom spomenico za podporo g. Luznika, izumitelja didaktofona, o razprodaji tega znamenitega instrumenta.
G. Tomšič Franc predlaga, naj se voli g. Luznik o svojem času delegatom k obč. zboru »Zaveze", kjer lahko osebno pokaže uporabo in veliko važnost didaktofona.
Oba predloga se vsprejmeta jednoglasno. Za tim smo z zanimanjem poslušali poročilo g. Kante-ta o odborovej seji „Zaveze", ki se je vršila v Ljubljani v 3. dan okt. t. 1. Iz tega poročila smo se prepričali, da upravni odbor naše „Zaveze" krepko in neutrudno deluje. Sklenili smo prositi veleslavni deželni šolski svet, da dovoli tudi natn počitnic na binkoštno soboto in binkoštni torek, kakor je to že sedaj v Goriškem in Tolminskem okraju. (Je nam se prošnja ušliši, bode delegatom tem ložje vdeležiti se prihodnjega obč. zbora „Zaveze." G. Kante je toplo priporočal zbranemu učiteljstva vrlega našega „Popotnik-a" ki je postal glasilo „Zaveze", naj ga vsak gmotno podpira ter izrekel nado, da ne bode v bodočem letu niti jednega učitelja v našem okraju, ki ne bi bil naročnik „Popotnik-ov." —
G. Benigar predlaga, naj bi naše društvo pismeno javilo deželnim poslancem zahteve in težnje učiteljstva. 1'redlog se vsprejme z zaupanjem, da se nas bodo gg. poslanci morda vendar enkrat usmilili. —
S trikratnim „Živio!" presvitlemu cesarju je predsednik zaključil zborovanje. — Na svidenje v majniku prih. leta!	B.
---*«■----------
Novice in razne stvari.
(K n e z o š k o f L a v a t i n s k i) postal je dr. M i h a e 1 N a p o t n i k, porojen dno 20. septembra 1850. 1. v Konjiški župniji. Gimnazijo obiskoval je v Celju, bogoslovje v Mariboru, kjer je bil dne 25. julija 1875. 1. v mešnika posvečen. Včeraj in danes imel je v Solnogradu kanonični proces; temu sledi jutre 26. t. m. kontirmacija in v nedeljo 27. t. m. konsekracija. Dan intronizacije ni še znan. — Novi knezoškof je naše gore list in kličemo mu iz dna srca: Vivat, floreat, mnogaja leta!
(Odlikovanje) Gosp. dr. Fr. Radey, ces. kr. notar v Mariboru in na-, mestnik deželnega glavarja v deželnem zboru štajerskem dobil je red železne krone tretje vrste. — Dr. J. Merhal, bivši ravnatelj velike realke v Ljubljani, dobil je povodom svojega umirovljenja viteški križ Fran Josip-ovega reda.
(Imenovanje.) Gospod Jos. Merk, ces. kr. okr. glavar v Kranju, imenovan je c. kr. vladnim namestnikom in referentom za upravne in ekonomične zadeve pri deželnem šolskem svetu za Kranjsko.
(Poročil) se je dne 12. t. m. v Ljubljani vrli naš sotrudnik, gospod Fran Breznik, c. kr. profesor v Novem mestu, z gospodično Avgusto Bieder-jevo iz Ljubljane.
(Časopis učiteljic.) V Pragi začel je izhajati mesečni pedagogiški časopis za učiteljice z naslovom: „časopis' učitelek" pod uredništvom Emilije Šmucrove. Časopis bo prinašal članke o ženskih učiliščih v Eusiji, Hrvatskej, črni gori, na Slovenskem in sploh o odgoji slovanskih deklet. Pri časopisu sodelujejo skoro izključljivo češke gospe. Kako dobro bi bilo, ko bi se našlo zanj tudi med našimi tovaršicami nekaj naročnic!
(Dolgost dneva.) V Berlinu, Londonu in Parizu traja najdaljši dan 16V-2 ure, najkrajši pak 71/* ure. V Stokholmu in Upsali iznaša dolgost dneva 191/«. dočim traja najkrajši dan jedva bl/2 ure. V Hamburgu in Dancigu 17 (in 7) ur, v Petrogradu in Tobolsku 2 P/2, v Arhangeljskem 221/2 (in V/?), v Torneo 23 (in P/s) ur, v Vardguzi v Norveškej in na Nord-lvapu pak sploh od 21. maja do 21. julija ni nobene noči.
[Žganjepitje v Nemčiji.] Nemčija žrtvuje, kakor znano, vsakoletno 430 milijonov na vojsko in nič dosti manje ne potroši Nemčija vsakoletno tudi za žganjico, namreč 405 milijonov. Statistika uči, da preko 30% vseh na duhu bolnih, 50 procentov vseh ubožanih in 70% vseh zločincev so pijanci.
[Španjsko časnikarstvo.] Po statistiki, katero je objavilo pred nedavnim ministerstvo notranjih zadev, izhaja v Spanjskej 1161 časopisov vsake vrste v 1,249.131 izvodih, ali drugače povedano, vsak časopis ima povprečno 1075 naročnikov med 18 milijonovim prebivalstvom. Od teh 1161 časopisov je 496 političnih, 237 znanstvenih, 113 verskih, ostali pak so literarni, satirični, humoristični, gledališki in ped. 496 političnih časopisov izhaja v 782.652 izvodih, tako, da pride jedna številka na 23 prebivalcev. Od teh 496 polit, časopisov zastopa 370 listov v 513.769 izvodih monarhično, 104 časopisi v 268.883 izvodih pak republikansko tendencijo. V Madridu izhaja 827 časopisov, v provinciji barcelonskej 117, v Sevilli 38, v Valenciji in lvadiksu po 32, v Alicanti 30, v Murciji in Taragoni po 29, na Balearskih otokih in Zaragossi po 28 časopisov, itd.
Vabilo k zborovanju celjskega učiteljskega društva, dne 2. novembra t. 1-ob 11. uri predpohidne v okoliški šoli v Celju. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Društvene reči. 3. „Nekaj misli o nadaljevalnem izobraževanju ljudskih učiteljev", govori gosp. Anton Gnus iz Zg. Rečice. 4. Nasveti. K mnogobrojni vdeležbi vljudno vabi	odbor.
Vabilo. Učiteljsko društvo za Ptujski okraj bode v četrtek, dne 7. novembra t. 1. ob Vali- uri dopoludne v okoliški šoli imelo svoje redno mesečno zborovanje z naslednjim dnevnim redom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Prostovoljno predavanje. 4. Slučajni nasveti. V zmislu sklepa, z dne 1. avgusta t. 1. bode se tudi povodom tega zborovanja šolsko-vrtni odbor za Ptujski okraj konstituiral. Iv obilni vdeležbi vabi najvljudneje	odbor.
Vabilo. Ormoško okrajno učiteljsko društvo zboruje dne 2. novembra t. 1. ob 11. uri v Ormožu se sledečim vsporedom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Prostovoljno predavanje. 4. Poročilo gosp. J. Jurše „o zborovanju zaveze štaj. učit. društev v Fiirstenfeldu". 5. Vsprejem novih udov. 6. Vplačevanje letnine.
7. Predlogi. K mnogobrojnej vdeležbi vljudno vabi	odbor.
--
Spremembe pri učitelj stvu.
Na Štajerskem: Gosp. Kokot Miha, podite, na šoli Celjske okolice, šel je za suplenta v Fiirstenfeld. na njpgovo mesto pa je prišel namestov. učitelj Gračner Julij. G. Trabusiner Bernard, poduč. v Konjicah je premeščen v Zreče, g. Pirh Janez, poduč. v Zrečah pa v Konjice. G. Fran Lorber, poduč. v Kečici gre v Gorico, g. Pavlic Jarnej iz Št. Jurja ob Taboru pa v Preborje. V Št. Jurij je prišla gspdč. Aličin Leticija iz Preser (Kr.) za def. podučiteljico. G. Kokalj Ferdo, poduč. pri Sv. Jederti, šel je za prov. učitelja v Krčanje na Koroško. G. Antosiewicz Adolf, poduč. v Pišecah, pride na enako mesto k Sv. Duhu v Ločah, na njegovo mesto v Pišecah pa gre g. Pečnik Vekoslav, dosedaj^v Zdolah. G. Piši Jartes^poduč. na llumu gre v Sevnico, g. Dominkuš Gizela, poduč. v St. Petru v Sav. dol. pa v Šmartno pri Slovenjgradcu. Gspdč. Vat Leopoldina, dosedaj prov. učiteljica v Pod-gradu (Istra) je nameščena vza podučiteljico v St. Vidu bi. Planine, gospa Lorger-Junis Antonija za podučiteljico v St. Lenartu pol. Lašk. trga, g. Sterniša Jože pa za suplenta v Ljutomeru. G. Ednigman Ivan, pom. uč. za Breški okraj, oskrbuje podučiteljsko mesto pri Sv. Antonu bi. Eeichenburga, Kot prov. podučitelji so nameščeni a) gg. mariborski učiteljski kandidatje in sicer: Cizel Miha na Leitersberg-Krčovinskej šoli v Mariboru, Ceh Jožef pri Sv. Andražu v Slov. gor., Iglar Fran na Dobrni, Krajnc Jože/ v Šmartnem na Paki, Kurbus Tomaž v Št. Vidu pri Ponikvi, Pukmeister Jakob v Vitanju, Terialc Jožef V Št. Janžu na Peči, Vobič Oton v Gorenji Polskavi in Zacherl Franc v Cezanjevcih. b) gg. Ljubljanski učiteljski kandidatje: Falk Aleks, v Hrastniku, Schechel Alojz v Reichenburgu. Stritar Josip pri Sv. Jederti in Vole Emil v Trbovlje-Vodah. Gospodičino kandidatinje: Mlakar Marija v Pletrovčah (pr. učit.), Petlauer Pavla v Zdolah. Petrovčič Ana v Podsredi, Sieberer Izabela v Makolah, Susan Josipina v Dornavi, Strecker Marija na Blanci in Thienel Albina v Št. Petru v Sav. dolini.
Na Kranjskem: Gosp. Vagaja Ludvik, učitelj v Pirničah, dobil je službo učitelja-voditelja v Mohličah na Koroškem, na njegovo mesto v Pirniče pride gosp. Wcber Karol, učitelj na Vojskem (Idrija).
Na Primorskem (v Tržaški okolici): Na šolo v Rojan pride g. A. Albissier. Gspdč. Micheli Marija je premeščena iz Ketnare v Rojan, gspdč. Gregorič Ivanka iz Proseka na Ketnaro in gspdč. Antonija Lavrenčic iz Trebič na Prosek-Kontovelj; za začasno učiteljico v Trebčah je imenovana gspdč. Kristina Piano.
Stv. 962.
NAT E OAJI.
V Ptujskem šolskem okraju se v umeščenje ob Veliki noči 1890 razpisujejo:
a)	Nadučiteljska služba v Cirkovcah, IV. plač. razred in stanovanje v šolskem poslopju.
b)	Učiteljska služba na Hajdinu, IV. plač. razred in prosta izba.
Prosilci naj svoje prošnje, pri a) tudi z dokazom sposobnosti podučovanja katolšk. veronauka, do 12. novembra t. I. vložijo službenim potom pri dotičnem krajn. šolsk. svetu.
Okr. šolski svet v Ptuju, dne 1. oktobra 1889.
2—2	Predsednik: Jflarek »•.
štv- 34°-	Učiteljsko mesto.
Na enorazredniei pri sv. Roku poleg Sotle se umešča učiteljsko mesto z dohodki po IV. plač. razredu in prostim stanovanjem definitivno ali tudi provizorično.
Prositelji naj svoje redno obložene prošnje z dokazom, da so sposobni podučevati v katoliškem veronauku, vložijo do 13. novembra t. I. pri krajn. šolskem svetu pri Sv. Roku, pošta Rogatec.
Okr. šolski svčt Rogatec, dne 2. oktobra 1889. 2—2	Predsednik: Jtaveh r.
Podučiteljsko mesto.
Na trirazredni ljudski šoli IV. plač. razreda pri sv. Ani na Krembergu se podučiteljsko mesto definitivno ali provizorično umešča.
Prošnje za to mesto, s katero jo združeno prosto stanovanje (ena izba), vložijo se naj do 20. dne meseca novembra t. I. pri krajn. šolskem svetu. Znanje slovenskega jezika je potrebno. Okr. šolski svet v Cmureku, dnč 20. oktobra 1889.
Predsednik: M*ace r.
Ravnokar so prišle na svetlo
SOLSKE PESMI,
nabral in izdal Gabrijel Majcen.
—= III. stopnja,. — Cena 35 3sr. =—
Kdor jih želi dobiti poštnine prosto po pošti, naj pošlje po nakaznici 40 kr. — Gg. učiteljem, kateri bi knjižico, ako dobi aprobacijo vis. c. kr. ministerstva, v večjem številu širili mej mladino, dobe pri 12. eno po vrhu.
Theodor Kaltenbrunner,
Izdajatelj in urednik M. Nerat.	Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.