BODOČNOST M1LUADKKE, W1S , 9. MAJA (MAY) 1913. VOJL. 1. Črna pra odjenjala. Črnogorska vlada je sporočila ■ ve levlastem, da je pripravljena zapustiti prisvojeno trdnjavo Ska. der ter prepustiti odločitev posla- DlSh 51 -i'konferenci, Ki se nna pričeti prihodnji, teden. Ker je dosedanje črnogorska ministerstvo odločno vstrajaio na stališču, da fcrna go¬ ra za nobeno ceno ne sme odstopi¬ ti od Skadra, je vse ministerstvo zaradi kraljeve popustljivosti na- casa, dokler se 'bo zanašalo na druge, da bodo ti zanj kaj storili. Rešitev delavcev je odvisna od delavcev samih! Berger o delavski organizaciji. testne novice, znan: ilo svoj odstop, katerega je kralj tudi sprejel. Da še je kralj Nikola udal zah¬ tevi evropskih velesil, je v prvi vrsti pripisovati stališču, ki ga je zavzela Rusija. Ta je vresniei prava, vladarica Črne gore: vsa črnogorska politika je ruska po¬ litika. Dokler je Rusija molčala, je bilo to znamenje, da odobrava postopanje črnogorske vlade, ko pa se je Rusija pridružila drugim velesilam in zahtevala od Črne go¬ re, da se uda in prepusti celo za¬ devo razsodbi poslaniško konfe¬ rence, češ, da je to edina pot, da se prepreči napad Avstrije na ■ Črno goro. Poleg tega pa ho Črna gora mirnim potom več do¬ segla, kakor pa s silo. Nikola je u- - boga! Rusijo v zavesti, da ho ta iegmdida na to, dir uUcv tudi (črna gora primerno odškodnino. .Položaj st- je torej nekoliko iz¬ boljšal, vsaj začasno, a celotno' vprašanje še ni rešeno, kajti no¬ ve teškoče in zmede se bodo poja¬ vile na poslan iški konferenci vseh velevlasti, med katerimi ne¬ katere •jtnpatizi rajo s Črno goro, dočiii) so druge nasprotne. Tmejno pa upanje, da je med evropskimi diplomati vsaj toliko treznosti, da se prepreči novo prelivanje ■krvi in da na Balkanu čim prej zopet nastane mir. Proti delavcem. Delavski komisar P. Neil je dolga leta preiskaval delavske razmere po raznih industrijah v ,južnih državah, kjer je tekstilna industrija najmočnejša. Našel je razmere tako žalostne, posebno pri ženskem in otočjem delu. da je čutil prisiljenega izdati knji¬ go, v kateri opisuje te razmere, in razkrinka vso grozoto, ki vlada ®ed delavci. S spremembo vlade 3« pa sedaj tudi njemu potekel cas njegovega uradovanja; pred¬ sednik Wilson pa ga je zopet po¬ stavil v službo, videč njegovo do- *>ro delo. Toda senat kjer imajo pečino demokrati, ni hotel potrdi- hnjegovega imenovanja za delav¬ nega komisarja. Demokratska stranka je najmočnejša ravno v lužnih državah in v senatu in v kongresu sedijo lastniki teh to- ?ar n, v katerih je našel Neil ta- strašne razmere. S tem pa 3 e dokazano, da nobena kapitali- sbena stranka ne ho izboljšala de¬ dkih razmer, in da bo večno ta- k°> ako bodo delavci Še naprej Wžhrižnd. To je nov dokaz, da delavstvo ne more pričakovati iz¬ boljšanja svojega položaja toliko Ameriška delavska federacija (A. P. of L.) je na potu v propad tako se je izrazil V. L. Berger, ko je dospel pred kratkim iz Pater- sona. kjer se viši velika stavka, ki vzbuja veliko pozornost zadnje čase. Napaka voditeljev to poprej ta¬ ko mogočne organizacije je bila. ker niso šli s časom naprej in vo¬ dili organizacijo po potih, ki bi delavstvo privedli do vspehov, temveč so se posluževali vedno stare najslabše metode, da so or- j ganizirali slabo izobražane d> lavce in jih pošiljali na stavko! brez smotra in discipline. Poleg tega so se pa povsod zoperstavlja¬ li modernim zahtevam, ki so jih stavili zavednejši člani. In sedaj so člani pričeli zapuščati to orga¬ nizacijo in se pridružujejo orga¬ nizaciji Industrial \Vorkers of the World, kjer je več modernega duha. Berger izjavlja, da bodo delav¬ ci kmalu spoznali, da tudi ta or- vanFzacljaPlT sposobna, 'da trajno izboljša delavske razmere, ker ne uči, da je moč delavcev le v tem, da se posameznik izobrazi in nare¬ di iz sebe najpoprej zavednega in navdušenega borite;ja, kateri zamore iti in delovati med svojimi tovariši, da tudi spoznajo resnico. Tako potem skupno korakajo na voli y če, kjer se bije prava bitka za boljšo bodočnost, za pravice delavstva. I. W. W. oznanuje delavcem, da naj rabijo nasilje v dosego svojih pravic in mnogo je slepih delavcev ki v to tudi verujejo, ker ne poznajo zgodovine delavskih bojev po drugih modernih drža¬ vah, kjer so se že zdavnaj prepri¬ čali, da ta sredstva ne prineso trajnega vspeha, temveč da so na¬ ravnost škodljiva vsemu delav¬ skemu gibanju. Te vrste organi¬ zacije vzgojijo kričače, ki planejo brez premisleka in dobre discipli¬ ne v hoj, a postanejo mlačni in nesposobni za. vsako nadaljnje delo, kakor hitro so doživeli eden poraz, in to zato, ker jim majnka razredne zavednosti, ker se njih voditelji niso potrudili, da hi jih z sistematičnim izobraževalnim delom povzdignili do pravega spoznanja in vkrepili v njih disci¬ plino. $9,475 za dekletovo roko. Minuli teden je bil pred sodni¬ kom Turnerjem skončan proces, v katerem je rojakinja Marv Ajdi- šek tožila potoni svojega očeta Johns-Manville korapanijo za 25;000 dolarjev odškodnine za svojo roko. Proces je v zbuja! splo j šno zanimanje, kajti oseba, ki je v prvi vrsti prizadeta v njem, je lepo razvito .sedemujastletno de¬ kle, katero je vsledfškrajne kom- panijske malomarnosti in brez¬ brižnosti za varnost-delavcev zgu¬ bilo svojo roko. Zato je vsakdo sočustvoval ž njo z željo, da se njen žalostni položaj s primerno odškodnino vsaj toliko omili, ko¬ likor se sploh da omilili. Simpa¬ tije do nje so bile tem gorkejše, ker je obravnava dognala, da no¬ si vso krivdo za njeno nesrečo u- prava tovarne. Nesrečna rojakinja je bila za¬ poslena pri stroju, ki razcefrava ■boinbaževino, ki se potem uporab¬ lja za izdelovanje asbestosa. Ker ni bila zadosti velika, je imela ma¬ lo pručieo. na kateri je stala. Ker tudi ta ni zadostovala za potreb- na-vjši rt fl. je. imela na. pručici še štiriogla krcelj. 18. julija 1. 1. je s pomočjo svoje tovarišice devala težak zavoj bombaževine na stroj. Pri tem ji je izpodletel krcelj in prevrnila se je tudi pručica. Da ne bi padla, je Marj zagrabila za stroj in v tem hipu je bila nesreča tu. Stroj jo je zagrabil za roko in predno je mogla njena, tovariši¬ ca ustaviti stroj, je bila roka tako poškodovana, da so ji morali od¬ rezati pod komolcem. Ker podstava, na kateri je ro¬ jakinja stala, ni bila pribita in ker stroj ni bil varnostno oprem¬ ljen. četudi je bil pred nekaj leti sprejet v Madisonu zakon, ki zah¬ teva, da imajo vsi stroji, pri kate¬ rih se more zgoditi kaka nesreča, varnostne opreme, je bila krivda kompanije očevidna, na podlagi česar so porotniki pripoznali ne¬ srečni rojakinji #9,475 za njeno roko. Po pogodbi dobi advokat od tega eno tretjino. Tolmačil je g. Doniš Bevvetz. Krafta, da stori vse v njegovi moči, da izboljša varnostne in zdravstvene razmere. Storil bi še več a ravnati, se mora po predpi¬ sih postave in z' malo svoto, ki jo dovoljuje ista, izvršiti tako veliko nalogo. Obtoženi roparskega napada. -— Štirje Hrvatje večer napadli med 'Slovenci dobro znanega krošnjar¬ ja G Beea in ga pretepli. Na kli¬ canje starega moža so zbežali na- palci in šele pozneje se je policiji posrečilo prijeti štiri, ki so se na¬ pada vdeležili. Sedaj stoje pod obtožbo telesne poškodbe in ropar¬ skega napada. Zadnja obtožba jim Do botovo pregnala veselje skušati svojo žalostno junaštvo nad starim mirnim možem. daj zahtevajo vsako leto več. S tem pa se od leta do leta veča važ¬ nost izobraževalnih društev, a ob enem se večajo tudi naloge istih. Važen korak v smeri napredka je storil Slovenki pevski klub . Zvon”, ko je na svoji zadnji seji sklenil, da mora biti vsak član te¬ ga, pevskega kluba tudi član Izo¬ braževalnega društva. Zvon je s tem sklepom stopil na docela novo pot svojega dela za povzdigo na¬ predka naše naselbine Poleg tega je pa tudi pokazal, da ve ce¬ niti veliko važnost Izobraževalne¬ ga društva, kakor za vsakego po¬ sameznika, tako tudi za celo nasel¬ bino. Ta sklep pa je tudi korak k tesnejšemu in složnejšemu delu vseh izobraževalnih društev. Le¬ tak o naprej, Zvon! Nameravan napad na kralja Al¬ fonza. Španski kralj Alfoz je obiskal te dni Pariš. Vlada mu je bila pripravila krasem sprejem in je zato dovolila 192,500 fr. 'Svobo¬ domisleci ob tej priliki priredili velikansko demonstracijo proti njemu. Policija je prišla celo na sled zaroti anarhistov, ki je imela namen kralja med vožnjo, ali pa potem v Parizu umoriti. Boljše postave za varstvo živali kakor za človeka. — Dr. Beffel je imel v Madisonu pred posebnim odsekom poslancev predavanje o zdravstevenih razmerach v našem mestu. Med poslučalei je bilo tu¬ di več zdravnikov, ki so z zani- manjeem zasledovali govornika. Ta je na podlagi raznih računov dokazal, da je država izdala prete čeno leto kot nagrade za ustrelje¬ ne roparske živali čez 28,000, in $65.000 za odškodnino farmar¬ jem za živino, katera j? morala hiti zaradi bolezni ustreljena. Na¬ vedel je -e več dokazov, kako se na vseh straneh varuje živino, a pusti človeka brez zadostnega varstva za njegovo zdravje in živ- Dpjrie. Pohvalil ie miBvauškeva zdravstvenega komisarja Dr. Slcgina veselica. Minulo soboto večer se je vršila veselica društva Sloga, št. 1 J. S. P. Z. Sloga. Ude¬ ležba te prireditve je bila precej številna, a nikakor ni dosegala is¬ te dosedanjih veselic tega društva. Nakoliko je temu vzrok to. da je bila veselica na soboto in ne na nedeljo, nekoliko tudi to, da smo imeli precej toplo vreme, v kaker- šnem izgubijo veselice v halah s voj o p ri vlačnost r gVw rtr-vzreik-' pu je bila nedvomno pbraanjklivost programa, na. katerem ni bilo raz- j ven par pevskih točk nič drugega ’ kakor ples. Posebej naj omeni¬ mo takozvani majski ples, ki je vzbudil momentalno precej zani¬ manja. Odlikovana za ta ples- sta. bila plesalca p. Frank Er- mene ter gospica Mary Hren, hčerka obče znanesra rojaka Blaž ! Hrena iz West. Allis-a. Ko smo že pri plesu, si ne moremo kaj. da ne b bi omenili, da nekateri ■ mladi vročekrvneži vse preveč j divjajo po dvorani. Zraven njih > drugi plesalci niso varni, dajih ne podro na tla. Želeli hi, da to div-1 janje zgine z naših veselic. Te vrste plesalci ne smeio pozabiti, | da niso sami na plesišču. S takim plesanjem se nihče ne postavi, am- J pa.k ravno obratno. Veselica ie trajala do treh zjutaj. Omenimo , naj tudi. da se je veselice udeleži¬ lo več rojakov iz iShebovgana in 1 Port, IVashingtona. , Ta veselica je pokazala, da se j pri izbiranju programa ne sme I gledati na. par mladih plesa-žel- | jnežev, temveč je treba izbrati tak | program, ki je privlačen za veči-! no našega naroda. Veselice ne sme | jo biti samo ..za denar”, temveč morajo vselej nuditi duševno za¬ bavo. ki razširi kulturno obzorje udeležnikov, šele potem odgovar¬ jajo svojemu namenu. In ravno , ta veselica je pakazala, da ljudie hočejo zabav navedene vrste. 'Sa- 1 mo ples za večino naših ljudii ni¬ ma nobene privlačne sile. Oni ho¬ čejo za denar, ki ga zapravijo na veselici, tudi nekaj pravega užit¬ ka. Oni' hočejo predstav, lepega petja in godbe. Bili so sicer časi prvih veselic v naselbini, ko so bi¬ li ljudje z vsakim programom za- dovolnji, a ti časi so minuli, a se- Vlomidci so poskušali svojo sre¬ čo v mesnici bratov Perko. Iz vseh okoliščin se da sklepati, da so bili se boječi začetniki. Daši je bilo nekaj denarja v registru, ga vendar niso vzeli. Ker so skuša¬ li odpreti zaprti predal s silo-, se register precej poškodovali. Ro¬ pot, ki je pri tem nastal, jih je naj- brže prepražil. Milwauška policija sp,tu,p* tam še rada spomni i,A a^j &U n ij c ‘Č Sls c -- svojega »slavnega” junaštva, ko je pretepala, za pirala in pregan jala mirne in nedolžne ljudi, ki niso imeli drugega „greha" nad seboj, kakor ta, da so bili Sloven¬ ci. To junaštvo naše policije se je ponovilo zadnji ponedeljek, ko sta dva taka varnostna organa brez vsakega povoda na Reed sh nekega našega rojaka suvala s čevlji ter ga namenoma vrgla v cestno lužo. Rojak je 'bil sicer nekoliko „v rožcah” a je imel zra¬ ven sebe tovariša, ki mu je poma¬ gal, da njegova pijanost ni puš¬ čala nikakih običainjh žalostnih posledic za seboj. Ker omenjeni rojak ni bil aretiran, je znamen¬ je. da sta si policaja dovolila samo nekoliko „špasa”. Ženska volilna pravica na Angle¬ škem odklonjena. Angleške sufragetke, katere zadnje čase razgrajajo in požigajo misleč, da stem dosežejo volilno pravico, se bodo morale se nauči¬ ti da se v sedajnih modemih Ča¬ sih z enakimi sredstvi nič ne o- uravi, amnak celo stvari škoduje. Državni zbor je predlogo o volilni pravici zavrgel z 47 glasovi ve¬ čino. Te bojevite ženske niso delavke, ker te bi se borile dostoj¬ no, kakor se bore njih sestre po drugih državah; temveč so te ..junakinje” povečimi bogate da¬ me. katerim m gre v prvi vrsti za njihovo osebnost. Uredništvo in upravništvo. Bo¬ dočnosti” ie v poslopliu German- American Banke, na Reed st. in National A ve., v prvem nadstrop¬ ju. soba št. 6. Odprto imamo do nolu devetih zvečer. Tu se oprav¬ ljajo vsi posli, tičoči se lista. BODOČNOST List za izobrazbo in napredek slo¬ venskih delavcev v Wisconsinu in po drugih držvah Unije. IZHAJA VSAK PETEK. Naročnina: Za Ameriko : Za celo leto. .. .$1.50 Za pol leta... .$0.75 Za četrt leta... .$0.40 Za Evropo : Za celo leto... .$2.00 Za pol leta... .$1.00 Za četrt leta... .$0.50 Vsa pisma in druge pošiljatve f naj se naslovijo na: BODOČNOST 322 Reed St., Milvvaukee, Wis Urednik in izdjatelj: LEO ZAKRAJŠEK. BODOČNOST (THE FUTURE) Slovenian Weekly for Education and Progress. Published every Fridav at 322 Reed St., Mihvaukee, Vis. Advertising rates on agreement. MOČ IZOBRAZBE. Ko so svoj čas avstijski delavci po svojih poslancih zahtevali splo¬ šno in • nakn volilno pravico, te- 'aj so dobili od vlade in od na- liJi strank odgovor, da dela¬ nj sur vci in kmetje še niso zreli za to da bi odločevali pri volitvah, ker so premalo izobraženi in ne razu¬ mejo potreb in teženj modernega časa. in ker še ne znajo niti sami sebe vladati; z drugimi besedami povedano, bi se ta odgovor glasil: revni stanovi so za delo, za plače¬ vanje davka in da se jih pošilja na bojišče pod kroglje in bajonete; a nesposobni za kako besedo v javnem življenju, pa naj se še tako krivično postopa z njimi, naj se še tako krade iu razmetuje denar in ljudska last; vse to jih naj ne briga; oni naj samo molče in trpe brez ugovora. V vrstah zavednega delavstva je potem odgovoru vskipelo. Dol¬ ga desetletja so mirno -trpeli, vsa •ponižanja, in s-vejeimili udrtin brce od vladajočih. Dolga leta, polna, krivic in poniževanja. so mirno gledali, kako so delali po¬ stave zoper nje in so se jim kratili zadnji ostanki pravice in svobode. S tein od govorom je. bila mera •polna. Delavci -sossklicali svoje ar made in odšli na cesto, da poka- zelo Svojo moč. Tedaj je utihnil večni ropot strojev. Delavec, ki je dolgo do¬ bo vestno opravljal delo in kopi¬ čil bogatstva, je ustavil delo in steni vse, kar služi človeštvu za obstanek in mu nudi razkošnost in udobnost. Zatirani iu trpeči so hoteli pokazti da so oni gospodar¬ ji sveta, da iz njih rok izvira vse bogastvo, da niso več mrtvi stroji brez misli in volje, temveč da se zavedajo svojega človečanstva in svoje moči. Bil je lep jesenski dan, ko so in¬ dustrijski delavci cele Avstrije u- stavili delo in odšli na cesto, da si farni priborijo svoje pravice in dajo vladnim ošabnežem pošten odgovor. Med temi pa je nastal strah in trepet. V duhu so vide¬ li razgrajajočo in morečo množico, ki vdre v njih palače, ter si pri¬ svoji bogastvo: videli so teči kri, ogenj in vsa druga zlečinstva. V tem strahu so se zatekli k vladi in jo prosili pomoči. Vlada, ki je sa¬ ma trepetala, je napolnila vojašni¬ ce z ostrimi krogljami. (Brzojav je nosil skrivna povelja in navo¬ dila po širne j državi. Vlada je bi¬ la pripravljena, da z orožjem vdu- ši vsak upor ter zate vsako misel in željo po svobodi med ljud¬ stvom. In ko je napočil tisti veliki dan, najimenitnejši v zgodovini av¬ strijskega delavstva, ki je bil do¬ ločen za demonstracije, tedaj so se zaprla vrata v palačah, in nad vladajočimi je razgrnila tiha gro¬ za svojo moč. Trepetajoče so zrle oči na cesto, vsak živec je bil napet. Včasih so jim poleteli pogledi čez neštčvilne strehe in obstali na zidovju mogočnih vo¬ jašnic in tedaj se jim je umirilo vsaj deloma srce. V duhu so si predstavljali kako zagrmi salva in koliko krvavih teles bo ležalo v prahu, potem so videli kako trojne puške, karteče, bombe in sablje opravljajo -svoje delo. Vi¬ deli so kupe krvavih teles in mla¬ ke krvi eu-li pokanje pušk in to¬ pov. bliskanje bajonetov v solnč- nih žarkih. Oči so se jim širile, in prsi je napolnjeva čudna zmes strahu, radovednosti, in veselja nad močje, ki čaka tam za onimi močnimi zidovi, da jih. varuje. Naenkrat se zališi šum -s ceste. Glas trobente, glasno in ostro po¬ je. Nato -se zasvetijo pred očmi neštevilne zastave. Srce jim za¬ stane nežna telesa lomi trepet in .. ..h.' atrtif «->. in sedaj? -—' -e-"—- — Kaj ” Ab je mogoče to ni vpitje, ampak pesem. • Strah iz¬ ginja. Čuj. -saj ne pojejo o smrti, temveč o žiljenju. En pogled na te obraze: — kako so ponosni in samozavestni; bledi sicer, a radost ni: kako žare. zakaj? — Prosti so danes, ne delajo; ne zato. .. ! Čuj njih besede: bratstvo, ljubezen, svoboda, kako lepa pesem: Ali s puško, mečem ne hitimo, kot barbari nekdaj v boj.s pravi¬ co sveto se borimo, in duha luč nas vodi v roj. Na obrazih gle¬ dalcev za svetlimi okn-i palač se je prikazalo razočaranje, bledost strahu se je umaknila'rdečici; sra movali soce. Njih pogledi, polni občudovanja, so plavali po pestri množici, ki je obstala kakor na neko nevidno znamenje, potem pa se je počasi pomikala naprej, e- den oddelek za drugim, po širo¬ kem trgu, ki je bil obdan od palač vladajočih, Neštevilna množica od oknom je bila videti kot mor¬ je. ki tiho ziblje v svoje valove. Ko je nekaj časa trajalo to ziban¬ je in šumenje, ko so oddelki zase¬ dli zopet na ono nevidno povelje svoje prostore, so se dvignili na¬ enkrat glasovi kakor silen vihar n "("etresli ozračje. Zastave so za vihrale, s-totisoče trdih žul javili rok se je dvignilo v zrak. Pogledi iz palač pa so obstali na obrazih, ki so žareli navdušenja, in videli mnogo solz ki jih je rodila ra¬ dost' tistih, ki so se desetletja bo¬ rili proti temi in tisoče ur prebe¬ deli pri trdem delu v boju za gotci so se sra/movali; in ko je na visokem spomeniku stoje moz —- voditelj teh množic spregovoril, tedaj so spoznali, da so bitko iz¬ gubili. Kakor strele iz neba so u- dar.jale na nje njegove besede. Toda -te besede niso bile šuntanje na boj na upor, temveč so bile pouk o resnici, ki vedno zmaguje nad lažjo, o pravicah do življenja, o potih, po katerih mora delav¬ stvo hoditi, ako hoče zmagati in doseči boljše in popolnejše živ - Ijenje. . Hujše kakor krogle vladajočih so bile te besede. Vtihnile so te silovite besede, in sledile so jim -druge, prepojene z žalostjo. Prihajale s-o iz časov ko so delavci še le zidali temelj k današnjemu velikemu dnevu. Prihajale so od grobov tistih', ki so umrli pri tem delu, vničeni od vladajočih, prihajale so od čcjiih zidov, za katerimi so vrnirali pra¬ vični s -srcem polnim ljubezni do človeštva.. .. . ! Nič srda ni bilo v teh besedah : opisovale so pravico in ves težki boj za njo, ter krivi¬ ca ki se šopiri na prestolu v moči in slavi; in zopet so postajale sil- neje; -glasno -so klicale množici in kazale na sinje nebo, na svetle žarke solnca: češ vse to je za vas, v-sa ta krasota, a ne samo za one! Utihnile so učinkujoče besede, ki so dale nešteti množici novih li¬ pov, novega, ognja navdušenosti, novih nezmagljivih sil. ki so po¬ trebne za preganjanje mračne brezbrižnosti in nevednosti med delaskimi masami. Množica se je i najlepšem redu razšla. Take sijajne manifestacije za¬ lednega in izobraženega delav¬ stva je lista vojska, ki brez orož¬ ja, brez smodnika in kanonov zrna guje svojega sovražnika in tlači¬ telja. Ni je sile, kf bi mogla pre¬ magati tako armado, Danes ne odločuje več brutalna sila. danes odločuje razum, izobrazba bojev¬ nikov, izmed katerih je vsakdo sves-t svoje naloge in svojega cilja. Ta velepomembna zmaga av¬ strijskega delavstva ni bila pri¬ borjena v enem dnevu. O ne. A r eč desetletij se je urila ta armada. Sprva je bila sicer maloštevilna, a je imela toliko več navdušenosti, kajti bila je prepričana o svojem koncem vspehu, o svoji zmagi. Po¬ stojanka za postojanko je stopala v življenje, izobraževalno društvo za izobraževalnim društvom, či¬ talnica za čitalnico, knjižnea za knjižnico itd. V teli postojankah so se urile čete, ki so ta dan tako sijasno zmagalo svojega nasprot¬ nika. Enako zmago in na enak način je sedaj izvojevalo belgijsko de¬ lavstvo. • Jugo-slovansko Podporno Združenje “Sl 0 g a >- Milwaukee’ Wisconsin Glavni odbor: _ , Martin Ropp. 450 South Pierce st., Mihvaukee, Wis - Zakrajšek, 1211 N.- 8 . at., Skebo ygan Podpredsed k - 311 _Madison st., Mihvaukee, Wis. ; ; ^Wzapisnlkar:): John Krainc, 317 Florida st. Mihvaukee, Wds . [I. tajnik (zapisnikar magijnik, Frank Baaiko, 5048 National are., West Allis Nadzorni odbor: T , p mene (predsednik), 2 SS .Grove st., Mihvaukee, Wk ; •John Linenc, ALLvfmLpf' Wis vf ,, cuiViit./ 41o Florida st., Alii^auKee, wis. Math S o » „ Reed st., Mihvaukee, Wis. Anton Tominšek, m-, . Martin Telenc 2S9 Mineral st., Mihvaukee, M is. Frank Cirej 458 National ave., Mihvaukee, Wis. John Ocvirk, 274 Grove st., Milwaukee, A\ is. John Herga 5035 Sherman st., W.Allis, Wis. Porotni odbor: Math Šimenc (predsednik), 444 Park st., Milvvau-keee, Wi s . Josip Janežič’, 423-53 ave., West Allis, Wis. Frank Robida, 283 Reed st., Mihvaukee, M as. Vrhovni zdravnik: Lir. P. Langland, Stumpf & Langholl Bldg., Vogal Grove st. & Na¬ tional ave. Seje so vsaki četrti torek v mesecu. URADNO GLASILO: 332 Reed st., Room 6 , Mihvaukee Wis. „Bodočno-st’ m • Slov. pevski klub “Zvon”| PRIREDI « KEGLJANJE in ZABAVO v soboto in nedeljo, 17. in 18. maja t, L I pri Frank Banko-t«, National Are., ih 51st Are, V SOBOTO se vrši kegljanje m zabava. Pričetek ob 3. uri popoldan V NEDELJO se vrši pa samo kegljanje. Za najbolje kegljalce je določenih sedem lepih dobitkov. Slovenci in Hrvatje so vabljeni, da se ude¬ leže te prireditve v največjem »Številu. ODBOR. V nemški zahodni Afriki, kjer se nahaja že dlje časa nemška ko¬ lonija, - so našli raziskovali čisto novo ljudstvo, ki je sicer tudi cme, a stoji na veliko višji kultu¬ rni stopnji kot drugi črni narodi v Afriki. Bavi se v poljedelstvom. Njih država je zelo oddaljena od bivališč belili ljudi; za to še do- •sedaj nikdo ni mogel najti teh krajev. Največje zanimanje učen¬ jakov pa vzbuja okameneli gozd, ki so ga našli blizu morja. Do pedeset čevljev dolga debla po¬ krivajo daleč naokoli zemljo in so s-poznanje in povzdigo svojih hra-' vsa okamenela. Zelenjava, *ki se jo »ov iz nezavednosti, iu trdih okov ovila okrog debel in voda, ki ima brezbrižnosti- samo z eno željo, da v sebi neko posebno ’io. to doživijo ta veliki dan, ko bodo skupno je obvarovalo debla’ pred lahko gledali na sadove svojega Trohnobo in jih spremenilo v ka- dehm Trdi razorami so bili ti o-; men. Nadaljno znanstveno razi- brazi kakor njih roke. a raz nje skavanje je dovedlo učenjake 4 do -iic milina, kakršno rodi le bla- prepričanja, da so ta debla stara go srce, polno lepih idealov. Mo- že milione let. V ip\\ x Predno Vam prodam, Vam povem to-le. Kadar ne veste, kai bi kupili za darilo, pogovorite se z menoj, jaz Vam bom po¬ magal izbr ati pravo darilo in ob enem Vam bom prihranil denar. Jaz si hočem pridobiti Vaše zaupanje. Archie Teglmeyer.-Diamanti, Zlatnina National Ave., vogal Grove St* Odprto zvečer.—Lahko pričnete tudi račun z nami. i zurjen slovenski fotograf Izdelujem lepe poročne in obhajilne slike, kakor tudi slike za vse druge prilike. Z vsakim naročilom poročnih in obhajilnih slik napravim brezplačno sliko v velikosti 16x20 palcev. Na zahtevo napravim slike tudi v vsakovrstnih krasnih barvah. x-i.ee ujem tudi druge slike ter jih povečujem v vsaki velikosti. Ce je treba grem fotografirat, kamor kdo želi, tudi ponoči na pr. na veselice, svatbe, botrine itd. Zakaj hoditi drugam, ako Vam vaš rojak ravno tako dobro P°' sirezGi Priporočam se cenjenin rojakom Slovencem ter Hrvatom za o- biien poset FRANK SKOK 438 52-nd Ave., West Allis, (Ravno zraven slovenske cerkve.) Wis. LEPA IN SVETLA soba sebn.m vhodom se odda s po- v najem pri Frank Pikel, 289 Mineral st. Ali ste so že naročili na B nost? Ako še ne, potem stori še danes. ste r ec RAZNO. fa Angleškem, kjer imajo s pri ivanjem rekrutov v armado ti- ' zapreke ko v Ameriki, nam- i j e čimdalje manj neumnih, ge pustili mučiti dolga leta, so P n f sel, rišli generali na imenitno mi¬ ki bo za gotove „gimpelne” . j, 0 n sodepolna. Za poskušnjo so 8 tavili v predmestju Londona lepih deklic kot uradnice za •kanje rekrutov. Te „nežne devi- JS „ O biščejo moške v njih stano- vanju in skušajo najpoprej s slad- hi 1 - „ vimi besedami pregovoriti juna¬ ka se podpiše za vstop v ar- ado. A ko je dotičnik trde kože f fflU lepe besede in. zapeljivi po¬ gledi ne P ri( l e j° do živega, se po¬ dijo poljubovknja. Službeni Ledpis se glasi, da se sme tudi s j em sredstvom delovati. Za ti- ste . ki dobe največ podpisov, so razpisane posebne nagrade. Na¬ dalje pravi službeni predpis, da bi bila to prehuda kokurenca, če bi dekleta še več kot poljub ponu¬ dila za podpis. 'bern^r 0 ZC ! rf J. vil ° P ri vsakem sla- belosti POl ° l zen;iu želodca, osla- belosti, zgube ^ apetita, zabasano- n ’ g nvotboia m krčev. Dobiva se ?l^ arnah - J os. Triner, 1333- j >• i 50 ' Ashland Ave., Chicago, lmois 'Za zunanje bolečine po¬ skusite Trinerjevo mazilo, ki ta- pomaga. VABILO na KEGLJANJE katero priredi dr. BRATOLJUB Št. 64 S. D. P. z. v NEDELJO DNE 18. MAJA Pri g. J. REPISKO, 163 Reed St. KEGLJALO SE BO ZA PET LEPIH DOBITKOV. Čas kegljanja je od 9. ure dopoldan do 8. ure zvečer. K številni udeležbi vabi ODBOR. ROWAN, KALAHER & STOEC- KER ' priporočajo svojo odvetniško pi¬ sarno. 322—Reed st.—Room 15. Telefon: South 27. V Monakovem na Bavarskem se je pred kratkem ustanovila druž- j )a _ ki ima med drugimi tudi to posebnost, da nas popelje nazaj v stare čase. Dolgo let se že nam¬ reč razpravlja po časopisih raz¬ nih svetovnih mest o vprašanju pokopališč. Ta zavzemajo čim¬ dalje večji prostor in jemljejo me- stani veliko vrednost zavzetega prostora, ki bi prodan prinesel ve¬ likanske dohodke, in ob enem o- mogočil razšijenje mesta. Neki profesor se je pričel baviti s tem 'mrašanjem in je konečno izdelal načrt, po katerem se bodo začela ■ .jjfjditi pokopališča pod zemljo, t ta, namen brni,, izkopali pod laijo velikanski prostor, pokrili ga s trdim obokom iz cementa. Prostor bo preskrbljen z zrakom in svetlobo. V te modorne kata¬ kombe bo pel ja j širok vhod skoz krasne nasade. Znotraj se bodo nahajali lepi vrtovi in posebni .prostori za shradbo pepela sež¬ ganih mrtvecev. Če se bodo druga svetovna me¬ sta poprijela te novosti, je še vprašanje, ker je izpeljava toga načrta z vezana z velikanskimi stroški. Nova velika pivovarna v Mil- vaukee. — Zvega visconsinskib tornih trgovcev bo imela v za¬ četku drugega tedna svoje zboro- vanjei.v Eagle dvorani. Ob tej pri- iki se bo vse potrebno ukrenilo a nakup prostora za zadružno pi¬ vovarno. Poseben comite je bil »slan v St. Louis, Mo., da si o- ?Ma tamkajšno zadružno pivo¬ varno. Poročilo tega comite ja Pjako ugodno, in je vzpodbudilo strugo k delu. Prostor za novo Pivovarno je določen na nekdaj- tf mu Base Bali prostora na 35, 11 National ave. Pripravljen za poletje. Vsakdo se pripravlja za poletje da očisti svojo hišo, toda to pBcenje najse uveljavi tudi pri j"tonih človeškega telesa. Naj- zdravilo za to je Trinerjev liksir grenkega vina. To zelišč- J® zdravilo učinkuje direktno na vne organe telesa, očisti ' Se °čevjp popolnoma, je okrepi poveča njegovo delovno spo¬ rnost. To materialno pomaga ’ prebavljanju brane in nam do- ■®JU.je vsprejeti toliko redilne ra Pe. kolikor je telo potrebuje sez ono. To vino b c * v. daj se blagovolite vsel f ; na svojega rojaka ' °Hii FRANK /v\Eh, _■ 1,, ‘ Oiiito. Otti Ottu UIVUVI1 giivux.*. — ———— - -*»*♦♦*,*••*••** ***-*****^********* tl.*?*, ”*’***: t Naša osma letna razprodaja, j y bilo moffoc-e le nn to 1 latriion To pa je bilo mogoče le na ta nači,,! Ta teden obhajamo svojoi osem ' le j popolno vrednost za njihov 1 doseči, da smo dajali našim odjema j „ a in posebnonizke cene so določi ’' ki so ga pri nas izdali. Posebno velika zaloga P |t & . °« PridTe b “ob V SrtenaT S M^omUvasveseli. pa čekani o. 1 1 r»Q ali ne Popolna zaloga pohištva za dom j Mi smo sigurni, da Vam bo nase blago in naše cene} ugajale. i Prokop Si Szatkowski J 469 Mitchell Street Ustanovite si svoj dom tam, kjer Vas bo obdalal svežin čist zrak. ki Vam bo sladil življenje;—tam, kjer lahko živite in svobodno dihate;—tam, kjer bo mogoče rasti Vašim otrokom v moči, zdavju in sreči;— tam, kjer ni mestnega smrddu, kjer ni dušljiviga ozračja, ni prahu in ne umazanosti! Zakaj se naprej živeti v nezdravih okoliščinah, ki Vam krajšajo Vaše življenje, ko vendar lahko živite v zdravih razmerah? Pojdite t ja, kjer je obilo dela v bližnih tovarniških podjetjih. žri na WEST ALLIS To je pravi kraj za \ as, za Vaš dom! Tukaj gradi McGeoch hiše in prodaja lote p 1 izvanredno lahkih pogojih. Ne zamudite te ugodne prilike, temveč pridite sem v nedelj' ter si oglejte naše lote, kakor naše številne lepe hiše, ki čakajo tu na Vas! Slovenski zastopnik Louis Lončarič 443 53rd Ave. Mc GeocH Glavni urad-poslopje iz cementnih blokov na 53rd Ave. čc National Ave