jtev. 14. V Ljubljani. dne 8. aprila 1926. Mesečna priloga Novice v slikah". PoStnlna plačana v gotovini. Leto XXXIX. J»SMlov»n»kj kniftnk« iim, - Cen* 3K Din n celo Ido. - U InojMOitr« 60 Din. _ posv me?n» Stnllk. I Din, — V nitratnem (ldn T9»U d rolo« irgtlc* tli nje prostor 10 Din. Izhsja ra-ko »red« ob 8 «jntr»|. — Spisi la doptni nuj se poSiUaJ* Uredništvu ..Domoljub«", nnrofniaa, rrtlaatclje In InnerMI f» KprMmKlTu ..flogoljnbt" t IJnbljanl, KoplUrjeva olloa Štev. c. Vernim katoličanom. Ker nisem najemnik, ki beži, ko volk napadu ovce, da jih raztrga, ampak si prizadevam, biti po zgledu Gospodovem dober pastir, ki tudi svoje življenje da za svoje ovce, Vam moram zopet zaklicati in Vas opozoriti na veri sovražno počenja nje linta »Domovina::, Oujte! I. Kdo je Vaš od Boga dani pastir? Jaz ali gospodje pri -Domovinfc? Jaa sem Vas oa temelju dokazov svaril pred >I)omovi-no::, pred volkom v ovčji obleki. Kaj pa >Domovina;:? V listu št. 14 z dne 2. aprila Vas poziva na očiten odpor proti škofu. Vabi Vas, da vsak bralec ob Veliki noči pridobi vsaj enega novega naročnika in prilaga v to svrho dopisnice. S tem hujska »Domovina« na očiten odpor. Kaj boš storil z brezvestnim človekom, ki sinove in hččre hujska zoper njihovega očeta? In kaj boste storili Vi? Za kom pojdete? Za škofom ali bogomrzko >Domovinoc? II. V isteni listu je g .dr. Žerjav napisal žlanek »Vstajenje*:. Poglejmo gal Ali piše o zgodovinsko nepobitno dokazanem vstajenju Gospodovem, ki je v dokaz svojega božanstva vstajenje napovedal in tudi ures-ničal? Ne, o tem ne govori. Pač pa govori o zmagi pomladi nad zimo, o zmagi solnca nad temo. Prav ima, tudi mi se te zmage veselimo in jo vsako leto veselo pozdravljamo.. Toda, to zmago luči nad temo razlaga tako, da taka megla pokriva ljudstvo in da nekako skozi megleno zaveso gleda, kdor posluša duhovnika, pa ne sme misliti s s''ojo glavo, ampak duhovnik namesto nje-Ra misli. To pa je druga stvar in to trditev moramo kot neresnično izpod biti. Verni katoličani! Verski nauki so najbolj važni za čas in za večnost. Od kod jih boste prejemali? Mar od nesrečnih bogo-»joev, ne pa od Kristusa, ki jo kot pravi 3' VaS edi»i nezmotljivi učitelj in ravno [p0 Prejemali od duhovnikov, ki jih je 0" Pooblastil, da Vam njegove nauke ^•irijaio. In te nauke Vam duhovniki raz-mopT' oznan,Nenio, dokazujemo, da jih l« j/ razumeti in da morete misliti jasno svojo glavo. Beseda duhovnikova ni kakor megla nad Vami, ampak kakor soln-ce, ki meglo prepodi. Ako je pa popolnoma gotovo, da Vam sveta Cerkev po duhovnikih oznanja čisto resnico, ali morete drugače misliti? ali morete resnico zamenjati za zmoto? In ta članek v »Domovini« Vas bi rad tako zmedel, da bi zabredli iz luči v temo. Toda odveze ne dobi, kdor bere >Do-movino«: ali liste istega nepoštenega zavijanja. Gotovo je: Kdor te liste stalno čita, mu škodujejo v verskem prepričanju in v verskem življenju pa ga s tem porinejo v nevarnost večnega pogubljenja. Dragi mojil Je nad nami Bog, naš pravičen sod nik! In ali duhovnik ni zavezan, od take grozne nevarnosti te odvračati? In ako ti v tem uporu zoper Boga ostaneš, ali dobiš odpuščen je pri Bogu? Ne, pa naj ti spovednik tudi tisočkrat odvezo da. Ker bi pa spovednik grešil, ko bi temu nevrednemu odvezo dal, zato ti jo dati ne more in ne sme. Razumeš, kako nezmiselne so besede g. dr. Žerjava, ki piše: »Le živimo kot poštenjaki ... pa lahko z višine svojega srca pomilujoče gledamo na siromaka, tako zva-nega božjega namestnika. £ Vi znate, da smo duhovniki pravi in resnični božji namestniki v vseh verskih zadevah, ne pa »tako zvank, kakor zaničljivo trdi gospod Žerjav. III. Kaj pa mislite o tem, da »Domovina« in sorodni listi trdijo, kako morajo vero braniti zoper škofa. Kaj pa sodite Vi o tej brezvestni, predrzni trditvi? Ljudje, ki še katekizma ne znajo in verske dolžnosti zanemarjajo, hočejo braniti vero zoper škofa! Od kod so v to pooblaščeni? Vi pa vesta, da je škof po Cerkvi pooblaščen od Boga, da naj uči večne resnice in jih zoper zmote brani, pa naj ga tudi preganjajo, zaničujejo, sramote in državno oblast zoper njega pozivajo, naj bi ga kaznovala in mu prepovedala učiti to, kar mu je Bog zapo- vedal. , , V Ljubljani na Veliko soboto, dne 8. aprila 1926. f Anton Bonaventura, škof. V vsako hišo Domoliuba! Kaj vse ve dr. Žer]av o SLS. Liberalcem vseh vrst škofovo pismo o nevarnosti »Domovine« za versko in nrav-no življenje našega naroda še vedno ne da spati. V svojem glavnem glasilu »Jutru« se vsak dan izvijajo in v vsaki številki »Domovine« skušajo z velikim zmerjanjem proti SLS odvrniti pozornost našega ljudstva, da ne bi videlo, kako ga vodi svobodomiselno časopisje v nesrečo. »Avtonomija — škoiova vlada.« Na čelu demokratov se bojuje sam dr. Žerjav, da bi rešil ostanek svoje vojske. Pri tem se iznebi marsikatere prav brihtne in zabavne. Znano je, da voditelju demokratov avtonomi/a Slovenije dela strašne preglavice. Leta 1921 je glasoval za centralizem, danes pa ta centralizem pritiska tudi na žepe liberalcev. Na tihem kolnejo Žerjavovi pristaši centralizem in pri prihodnjih volitvah bodo v velikem številu ušli centralističnemu Žerjavu. Da bi jih obdržal pri sebi, je iznašel dr. Žerjav novo sredstvo. Takole jim zapiše v »Domovini« in jih postraši: »Avtonomija, to se pravi škofovska vlada v Sloveniji.« Vsaj najbolj pravoverni »domovinarji«, misli dr. Žerjav, se bodo škofove vlade gotovo ustrašili, škofovske palice sc »dober« libcralec boji, kakor hudič križa. S tem strahom upa voditelj demokratov, da bo držal svojo čredo skupaj. Mi res ne vemo, kaj naj bi imel škof opraviti pri avtonomiji v Sloveniji, vidimo pa iz tega jasno, da so liberalci za centralizem predvsem iz sovraštva do ka-toličanstva. Da bi škodovali krščanstvu, so bili pripravljeni demokr. gospodje oškodovati tudi žepe svojih lastnih volivcev. Frak Štefana Radiča. Tudi tega kliče dr. Žerjav na pomoč proti SLS. V »Domovini« mogočno pripoveduje, da je naša stranka Radiča do neba hvalila in da se je obesila na njegov frak. Da ima Radič frak kot Žerjav, je jasno, saj sta oba vel" a gospoda. Samo to pozablja Žerjav, da mora biti tisti »domovinar«, ki bi to verjel, precej prismojen. Naši ljudje so navajeni, da mora mož svojo trditev dokazati. Kajti tjavendan govore stare preveč klepetave ženice. Dr. Žerjavu pa ne gre v glavo, da bi moral svoje trditve tudi dokazati. Kot velik gospod misli, da morajo ljudje verjeti, samo če on reče. Hvala Bogu, da je takih nespametnežev danes že prav malo. Kdor količkaj pozna naše politične razmere, ve, da svobodomiselca Radiča mi nikoli nismo mogli hvaliti, kakor nismo mogli nikoli hvaliti ministra Žerjava. Imeli smo vedno boje z Radičem, imeli takrat, ko ga je gospod Pucelj pobijal na vse pretege in danes, ko ga isti gospod Pucelj na vse kriplje povzdiguje. Modrost pa taka! Leta 1923 Radič sploh ni hotel iti v Belgrad, četudi je bila njegova stranka ravno takrat najmočnejša. Ker ni bilo Radiča v Belgrad, so imeli radikali z džemi-jetom skupaj v zbornici absolutno večino, ter so sami vladali. Naši poslanci so glasovali proti vsem nespametnim zakonom, ki jih je ta vlada predložila in proti vsem težkim bremenom, ki jih je naložila vsej državi in posebej Sloveniji. Pa pride dr. Žerjav in misli, da so ljudje že vse pozabili. Da potolaži svoje obupane pristaše, jim zapiše v tolažbo tole trditev: »SLS je bila tista stranka, ki je držala po koncu centralistično vlado.« — Po Žerjavovem je torej tisti za vlado, ki proti njej glasuje. In naši poslanci, ki niso bili vedno proti centralizmu, postanejo po Žerjavovem naenkrat centralisti. »Domovinarji« so res modri ljudje. Oblastne skupščine. Po Žerjavovem mora biti vsega kriva SLS, kajti potem je Žerjav nedolžen. Zlasti hud greh naše stranke, pravi voditelj demokratov, je to, da baje naša stranka volitev v oblastne skupščine ni marala. Centralistična ustava, dete g. Žerjava, namreč govori o oblastnih skupščinah. Pred petimi leti je bilo to že sprejeto, toda do danes ni nihče tega izpeljal. Pet let so delali demo-kratje in radikali na vladi, — z izjemo dveh mesecev — pa niso mogli in znali tega izpeljati, kar so v ustavi obetali. Dolgo dobo je dr. Žerjav sam sedel kot minister v vladah, zakaj ni takrat izpeljal volitev v oblastne skupščine? Mi dobro vemo zakaj ne. Zato, ker je vedel, da na Slovenskem pri teh volitvah propade. Vera in politika. Ker ne more s svojo politiko Žerjav nikamor, je seveda vsega kriva poleg SLS vera. Pravi, da jo mi mešamo v politiko. Pri tern spet pozablja, da je bil njegov najožji somišljenik Pribičevič, ki je prepovedal Marijine družbe v Bosni, da je ta minister skrčil krščanski nauk na meščanskih šolah in da je odpravil verouk v četrtem letniku učiteljišča. Pozablja, kako so demo-kratje in samostojneži pri razpravah o ustavi leta 1921 delali za sprejetje takoimeno-vanega »kancelparagrafa«, ki bi omejeval svobodo pridigovanja. Vero v politiko so mešaH torej tudi pri nas najprej svobodo-miselci, ki ji hočejo odvzeti vsak vpliv na javno življenje. Nič drugega ni potrebno, gospod Žerjav, kakor da pustite popolno svobodo Cerkvi in veri, da nikjer ne omejujete njenega delovanja, da nikjer ne učite fcmotnih naukov, da nikoli vaši listi ne kvarijo našega ljudstva, pa boste videli, da v T politiki ne bo nihče govoril o veri. Dokler pa bodo libcralci divjali proti krščanstvu, napadali papeža, škofa, verske resnice, toliko časa bodo imeli boj. Nikar ne mislite, da boste mirno delali po francoskem vzorcu, kjer so se katoličani zdramili šele, ko so jim cerkve prodajali na javni dražbi. Premalo pokore. Tako se torej peha, poti in trudi v i Domovini« dr. Žerjav in dela pokoro za svoj centralističen greh. Na vse pretege poskuša, kako bi se izmazal in zvrnil vse posledice svojega glasovanja za centralistično ustavo na SLS. Podoben je pri tem tistemu, ki je zažgal hišo, potem se pa jezil na gasilce, da preslabo gase. Da je taka pokora za veliki centralistični greh zanič, uvidi vsakdo in zato bodo vsi napori gosp. dr. Žerjava, da bi se v »Domovini« opral, čisto zastonj. Pašič-Radičeva vlada padla. Ko je bil sprejet v narodni skupščini zloglasni proračun, za katerega je glasoval tudi g. Pucelj in ki nas bo stal 13 milijard dinarjev, je narodna skupščina sklenila, da se zopet snide 5. maja. Torej precej dolge počitnice. Ta sklep je bil sprejet tudi z glasovi radičevcev. Kar naenkrat pa se je Radič spomnil — morda pa je dobil pobudo od drugod — da je sedaj čas, če se enkrat znese nad svojim nepomirljivim sovražnikom Pašičem. Zakaj tako Pašič še ni nikogar ponižal kot Radiča. Ne samo, da je moral popustiti ves 6\oj program ter čisto prevzeti centralistični in velesrbski program starega Pašiča, moral je tudi hvaliti g. Pašiča na vseh shodih. Radič je vse to naredil na zelo očiten način. Radič prav dobro ve, da mu je ta njegov poniževalen preobrat silno škodoval med ljudstvom in da so njegovi volivci popolnoma zdvomili o njem. Kako moreš zaupati voditelju, ki danes govori tako, jutri pa čisto narobe, če danes pravi, da je voda mokra, jutri pa trdi z vso gotovostjo, da je voda pravzaprav suha. Zato pa Radiča neizmerno skrbe nove volitve, ki jih ne bi tudi on vodil. Prav lo pa je Pašič vedno imel v načrtu: sprejeti proračun, nato pa pahniti Radiča iz vlade ter izpeljati nove volitve, pri katerih naj bi Pašič dobil samo z radikali absolutno večino v narodni skupščini. Tedaj bi Jugoslavija prenehala in na njeno mesto bi stopila velesrbska država, v kateri bi belgraj-ski čuvarji komandirali in kradli, Slovenci in Hrvatje pa bi še več plačevali. Radič se sicer ne boji tako zelo vele-srbstva, drugače pa ne bi tako zelo s celo dušo podpiral skozi vse leto Pašičeve centralistične in velesrbske politike, boji se pa upravičeno, da ga Pašič ne požene, kadar bo njegovo velesrbsko stališče dovolj utrjeno. Strah pred volivci na eni strani in strah pred Pašičem na drugi strani je silil Radiča, da v pravem trenutku skuša rešiti sebe in svojo stranko. In ta trenutek so mu je zazdel sedaj po sprejetem proračunu. Trenutek se mu je zdel še zlasti zato ugoden, ker je Pašičevo stališče silno omajala zadeva njegovega sina Radeta, proti kateremu so zelo odlične osebe začele krepko nastopati, češ da je za ogromne vsote ogoljufal državo in da je bilo to mogoče le, ker je njegov oče predsednik vlade. Vrhu tega Pašič tudi raznim izvenpo-litičnim, toda zelo vplivnim in odločilnim činiteljem že do grla preseda, ker hoče postati v državi mož, preko katerega nih-če ne more in ne sme. Dalje je v radikalnem klubu vedno hujši boj proti Pašiču. Zdi se, da ima Pašič večino radikalnih poslancev samo zato še zu sabo, ker se ga boje. Njegov nepo-mirljivi nasprotnik v radikalnem klubu Ljuba Jovanovič pa mu v zadnjem čaB\i napovedal očiten boj. Vse to je vplivalo na Radiča, da je mislil: sedaj ali pa nikoli. Če ne bom jaz njega, bo on mene. Svoj boj je začel Radič s tem, da je prišel k Pašiču z zahtevo, da se mora skupščina sklicati že 8. aprila, ne pa šele 5. maja. Gospodarsko stanje v državi da je tako težko, da mora skupščina takoj rešiti nekatere nujne zadeve. Pašič je takoj sklical ministrski svet, ki je seveda sklenil, da ostane pri skup ščinskem sklepu. Prav tako je sklical Paši* radikalni klub, na katerem pa predsednik Živkovič, velik Pašičev prijatelj, ni dopustil nobenega razgovora, temveč je kar stavil na glasovanje resolucijo, ki izraža Pašiču zaupnico. Opozieija v klubu na če!« z Ljubo Jovanovičem je nekaj ugovarjala, toda predsednik je izjavil, da je resolucija že sprejeta. Hadič pa ni odnehal in je izjavljal v krepkih besedah, kot je njegova navada, da vsi njegovi ministri odstopijo, če se no sprejme njegova zahteva. Sedaj je Pašič skliceval seje radikalnih ministrov, ki so po dolgem oklevanju sklenili, da vlada odstopi. In res je Pašič na Veliko nedeljo popoldan šel h kralju ter mu izročil odstopno izjavo, ki jo je kralj sprejel. Kralj je takoj nato klical k sebi predsednika narodne skupščine ter zastopnike posameznih strank. Predsednik narodne skupščine je kralju svetoval, da poveri sestavo nove vlade zopet Pašiču, ker da je zastopnik najmočnejše stranke. Zastopniki vseh opozicijskih strank — razen Pribiče-vičcvcev in Žerjavovcev — so izjavili, da ne gredo v nobeno vlado, ki bi jo vodil Pašič. V vlado, ki ne zatira najgrše korupcije in ki teži za najmodernejšim centra ji z-rnoin, ne more iti nobena poštena stranka. V imenu naših poslancev je bil pri kralju dr. Kulovec — dr. Korošec je odpotoval par dni pred krizo v inozemstvo — ki je povedal zahteve Slovencev. Edino Pnbi-čevičevi ozir. Žerjavovi samostojni demokrati so pripravljeni iti v vsako vlado. Od Radičeve stranke takrat ni bilo nikogar v Belgradu, zato ni bil nihče klican h kralju. Položaj je v trenutku tak: Pašic se na vse pretege trudi, da bi zopet dobil sestavo vlade. Zato je glede sklicanja skupeei-ne pripravljen popustiti in tudi dati MaBB&IRSSir.BačFm.tSTCItE: t! Delo za proglasitev škoia Slomška it: blaženim, Lavantinski škof dr. A. Karlia jc odredil, da se začno zbirati podatki o rajnem škofu, ki bodo za podlago prvim korakom, da se začne zadeva tudi v Rimu ccrkveno uradno. Koncem svoje odredbe opozarja prevzvišeni nadpastir, naj verniki molijo k Bogu, da poveliča svojega zvestega služabnika. d Birmovanje v L 1926 v ljubljanski škofiji, Dekanija ljublj. okolice: 1. Preska v pon. 12. aprila. 2. Sora v torek 13. apr. 3. Šmartin v sredo 14. apr. 4. Ježica v četrtek 15. apr. 5. Črnuče v petek 16. apr. 6. Št. Jakob v soboto 17. apr. 7. D. M. v Polju v nedeljo 18. apr. 8. Sostro v ponedeljek 19. apr. 9. Rudnik v torek 20. apr. 10. Golo v sredo 21. apr. 11. Želimljo. v četrtek 22. apr. 12. Ig v petek 23. aprila. 13. St. Vid v torek 25. maja. 14. Tomišelj v nedeljo 8. avgusta. 15. Brezovica v ponedeljek 9. avgusta. 16. Dobrova v torek 10. avg. 17. Sv. Katarina v sredo 11. avg. —• Dekanija Vrhnika: 18. v nedeljo 25. apr. 19. Borovnica v ponedeljek 26. apr. 20. Horjul v torek 27. apr. 21. Polhov gradeč v sredo 28. aprila. 22. Črni vrh v četrtek 29. aprila. 30. Št. Jošt v petek 30. aprila. 24. Vrh (Sveti Trije Kralji) v soboto 1. maja. 25. Rovte v nedeljo 2. maja. 26. Dolenji Logatec v ponedeljek 3. maja. 27. Gorenji Logaf ie v torek 4. maja. 28. Hotedršica v petek 21. maja. 29. Preserje v nedeljo 30. maja. 30. Rakitna v ponedeljek 31. maja. 31. Podlipa v torek 1. junija. — Dekanija Cerknica: 32. Planina v sredo 5. maja. 33. Unec v četrtek 6. maja. 34. Begunje skupščini odgovor na interpelacijo opozicije glede svojega sina Rade Pašiča. Na drugi strani pa je Radič govoril na shodu v Sušaku, da je čisto izključeno, da bi sestavil novo vlado Pašič, ter je zelo ostro govoril proti njem, dasi ga je doslej celo v deveta nebesa povzdigoval. Čisto lahko pa je mogoče, da si Radič ob Pašiču razbije glavo. Zakaj Radičevi poslanci niso popolnoma edini med seboj in baje obstoji neka skupina, ki se je zavezala v vsakem slučaju iti s Pašičem. S tem bi bila seveda Radičeva stanka razbita in Pašič bi ostal zmagovalec. Gotovo je, da sla Pašiča pripravljena podpirati Pribiče-vič in dr. Žerjav, ki se je takoj pripeljal v Belgrad. dasi ga takrat, ko so naši poslanci bili boj zoper preobremenitev Slovenije v novem proračunu, niso zlepa videli v Belgradu. Veliko vprašanje pa je, če bo celotni radikalni klub šel za Pašičem. Če bo Jova-novič vztrajal, potem je Pašicevo upanje »a uspeh majhno. Stališče nas Slovencev je: V nobeno ylado, ki hoče še naprej izžemati Slovenijo ter jo še bolj moriti s centralizmom. Pač {)a smo pripravljeni iti v vlado, ki bo sku-. nala državna bremena po pravici razdeljevati med vse državljane in ki bo delala za resnični sporazum med vsemi tremi narodi. v petek 7. maja. 35. Cerknica v nedeljo 9. maja. 36. Grahovo v ponadeljek 10. maja. 37. Stari trg v sredo 12. maja. 38. Babno polje v petek 14. maja. 39. Bloke v nedeljo 16. maja. 40. Sv. Trojica v ponedeljek 17. maja. 41. Sv. Vid v torek 18. maja. — Dekanija Kamnik: 42. Kamnik v nedeljo 12. septembra. 43. Tunjice v ponedeljek 13. septembra. 44. Stranje v torek 14. septembra. 45. Gozd v sredo 15. septembra. 46. Mekinje v četrtek 16. sept. 47. Nevlje v petek 17. septembra. 48. Sela v soboto 18. septembra. 49. Spodnji Tuhinj v nedeljo 19. septembra. 50. Zgornji Tuhinj v ponedeljek 20. septembra. 51. Motnik v torek 21. septembra. 52. Špitalič v sredo 22. septembra. 53. Rova v petek 24. septembra. 54, Vranja peč v soboto 25. septembra. 55. Domžale v nedeljo 26. septembra. 56. Dob v ponedeljek 27. septembra, 57. Homec v torek 28. septembra. 58, Mengeš v sredo 29. septembra. 59. Komenda v četrtek 30. septembra. 60. Vodice v nedeljo 3, oktobra. d Obreda umivanja nog na veliki četrtek 1. aprila v ljubljanski stolnici so se udeležili sledeči starčki: Matija Urevc iz Radovljice 85 let, Andrej Sovinec 84 let, Lovro Sernec iz Ljubljane 83 let. Jožef Hauptman iz Ljubljane 82 let, Franc Ma-rinšek iz Kamne goricc 82 let, Franc Novak iz Šenčurja pri Kranju 82 let, Matej Rotar iz Gorič 82 let, Franc Vrhovec iz Ljubljane 82 let, Bernard Tomažič iz Ljubljane 80 let, Jožef Novak iz Ljubljane 79 let, Jernej Sušnik iz Šenčurja pri Kranju 78 let in Franc Balanč iz Bukovščice 74 let. I Skupna starost starčkov 973 let. d Žrehanjo loterije Kat. prosvetnega ' društva v Sv. Petru pod Sv. gorami se je i vršilo 19. marca t. 1. Izid žrebanja z izžre-i banimi številkami je priobčil , Slovenec<: v 72. številki. d Nimamo še dovolj ministrov. Po novem proračunu, ki so ga sprejeli radikali in radičevci, je ustvarjeno novo ministrsko mesto in sicer je to stalni delegat re-paracijskc komisije v Parizu. Plače bo imel 33.000 Din na mesec. G. Pucelj pa še vedno trdi, da šparamo. d Nov advokat v Kamniku. Novo odvetniško pisarno v Kamniku je otvoril g. dr. Dominik Žvokelj. d Umrl je v Stožicah pri Ljubljani ugledni posestnik Ivan Merhar, Čamrov oče. N. p. v m.I d Umrl je v Radovljici bivši mornariški kurat g. Iv. Ambrož, rojen 1. 1860. Naj počiva v miru! d Na veliki petek je umrl v Šentjurju pod Kumom v starosti 73 let Jožef Vodopi-vec, oče tukajšnjega g. župnika Ivana Vo-dopivca. N. p. v m.I cl Umrl je dne 30. marca po dolgi mučni bolezni splošno priljubljeni župan občine St. Pavel pri Preboldu in načelnik krajevnega šolskega sveta, posestnik gosp. Franc Kač iz Št. Lovrenca, star komaj 46 let. Bil je vojni invalid, tihega mirnega in odkritega značaja. Zato je bil obče pri- Nikoli ni bil najden kos Schlclilovetfa mila. v katerem bi se mogla dokazali tudi le najmanjša polvorba. Nikoli nI Schiclilovo milo poškodovalo kosa perila. Vedno Je Schiclilovo milo čisio in neškodljivo. Lahko bi ceno Schlchtoremu milu tudi znliall, £e bi hoteli: rabiti cenejie surovine In posvečali manjiio pozornost skrbni izdelavi. Tega ne storimo, ker nafe geslo Je neomajno: Schichtovo milo je najboljše! Pristno le t znamko Jelena. ljubljen in spoštovan. Za procvit obširne domače občine si je stekel obilo zaslug. d Prve zlatnike v milu »Gazela « 80 našli; Muharem Semiz, Banja Luka, Gornji Šeher (kupil milo pri tvrdki Josef Nah-mias, Banja Luka); "gdč. Frančiška Jan, Brdo pri Ljubljani (kupila milo pri tvrdki U. Robežnik, Vič); ga. M. Hauptman, Zagorje ob Savi (kupila milo pri tvrdki B. Ahčan, Zagorje ob SaviJ; ga. Jelena Soba-jič, soproga inšpektorja financijske kontrole v Glini (kupila milo pri tvrdki Petar Čorkovič, Glina); gdč. Marjana Marolt, Babna gora štev. 5, Polliovgradec (kupila milo pri tvrdki Marija Grašič, Polliovgradec). d Oklic. Bliža se doba velikih prireditev. Najrazličnejša stanovska, kulturna, gospodarska in dobrodelna društva uporabljajo poletni čas za to, da na velikih zborovanjih, sestankih in konferencah, izletih in shodih poglabljajo svoj program, utrjujejo stanovsko zavednost in širijo svoje kulturne, gospodarske in socialne težnje. Volja in težnja za napredkom je v nas razvita do močne višine ter se praktično zrcali v razvoju in stanju našega kulturnega in materijelnega gospodarstva. Ljubljanski velesejem je viden in osredotočen izraz razvoja in stanja našega gospodarstva. Uprava Ljubljanskega velesejma vabi vse poklicane, da ne cepimo moči in da se pokažemo v celoti, ato je nujno potrebno, da se ob času razkaza našega gospodarstva ob priliki VI. Ljubljanskega velesejma od 26. junija do 5. julija 1926 vrše istočasno tudi vse druge naše velike prireditve stanovskega, kulturnega, športnega itd. značaja. Uprava Ljubljanskih velesejmov. •k Strašna nesreča prt velikonočnem streljanju. Na velikonočni ponedeljek se jc dogodila na Klakah pri Pilštanju strašna nesreča pri velikonočnem streljanju. Dvajsetletni kmečki fant Zurej, vojaški novinec, je streljal v nedeljo in v ponedeljek z malimi a* topiči. V ponedeljek ob pol 11 se mu je zgodila nesreča. Z mlajšim bratom sta nabijala topiče. Naenkrat sc mu je smo !nil< vnel in mu pognal v glavo kakih 20 cm dolgo železno palico, s katero je nabijal topič. Ta železna palica, ki je bila na gornjem koncu vsled nabijanja nekoliko nazaj zavihana, sc mu je zarila v čelo nad levim očesom kakih 7 cm globoko. Pri tem mu je levo oko potisnilo ven. Ob eksploziji je padci brez glasu vznak in se prekotalil na desno, s čemer se mu je rana močno povečala in železo mu jc iztrgalo košček možganov. Njegov mlajši brat, ki se je baš za dve sekundi prej postavil za drevo, je izdrl železo iz glave in začel kričati na pomoč. Kakih 5 minut jc zgledal, kot da je popolnoma mrtev. Ni ne dihal in srca ni bilo čuti, da bi bilo. Šele ko so ga polili z mrzlo vodo iz kakih petih veder, je začel dihati. Tedaj se mu je vlila kri iz strašne rane, iz ust in nosa. Prenesli so ga na posteljo. Postal je silno nemiren. Vsak najmanjši nemir ga je vznemiril. Dvignil se je, se vsedal in si hotel trgati obveze z obraza in čela. Kri je neprestano bruhala iz rane. Tekom iestih ur do zdravnikovega prihoda mu je steklo čez pet litrov krvi. Okrajni zdravnik je bil baš okrog poldne poklican drugam za nek nujen slučaj. Nesrečneža je obvezal in mu je ustavil kri. Zdravnik je izjavil, da je rana smrtno nevarna in da je v teku ene ure pričakovati smrti. Po zdravnikovem odhodu se je ranjenec popolnoma umiril in spal. Ker je bil izredno krepak in zdrav fant, je še preživel celo noč. Za okrevanje ni nobenega upanja. Vsled te nesreče vlada med ljudmi velika žalost, ker je bil nesrečnež vzgleden mladenič. Čez en teden bi bil imel odriniti k vojakom. d Pod vagone trboveljske tovarniške železnice je zašel mladi delavec Kralj Milan. Bil je takoj mrtev. d Tihotapci. V Slovenji in na Hrvatskem je bilo v preteklem letu 1925 prijetih 17.314 tihotapcev, katere so finančni organi zajeli »pri delu« ob meji. Tihotapi se pri nas vse, tobak, so!, saharin, petrolej, vžigalice, cigaretni papir, ponarejeni ko-leki, sploh vsake vrste blago, ki se dobi v inozemstvu ceneje, kot pri nas. Cigarete pridejo iz Avstrije, Zadra in Reke, cigare iz Ogrske, sol se na veliko tihotapi iz Ogrskega v vrečah preko Drave, saharin, vžigalice, cigaretni papir in ponarejene koleke in monopolske znamke pa nam dobavi Avstrija. d Radi nespodobnega vedenja v cerkvi med sv. mašo sta bila kaznovana dva žu-žemberčana pred sodiščem v Novem mestu In sicer eden na štiri, drugi pa na sedem dni strogega zapora s poostritvami. d Čuden lepak. Te dni je v Zagrebu nabit plakat: ženitna ponudba. Neki mladenič išče žensko, s katero bi se mogel do 4. aprila t. 1., do opoldne poročiti. V tem slučaju dobi 1,000.000 Din kot dedščino, drugače pa ne. — Prvotno so mislili, da je aprilska šala, a konečno so doznali, da je istina. Zanimivo pa je, da ponudb ni dozdaj nobenih. K. Pečenko trgovina vseh vrst USNJA ter ževljarBkih potrebičin na debelo in na drobno. Ljubljana, Sv. Petra cesta itev. 13. d Sreča se nasmeje včasih tudi ubogim, kar dokazuje slučaj, ki se je dogodil te dni v Beogradu. Pri zadnjem žrebanju obveznic vojne škode, jc zadel glavni dobitek v znesku 500.000 Din neki Vidan Dinič iz Malega Izvorja pri Timoku. To pot je prišel denar v prave roke. Dinič je pred vojno podedoval malo premoženje. Leta 1924. je šel na vojno in se vrnil šele po preobratu domov. Našel je vse uničeno, svojo ženo in dva otroka pa v največji bedi. Kljub marljivemu delu se mu ni posrečilo izkopati se iz skrbi, katerih je sedaj na mah rešen. Dinič je prišel v Belgrad v spremstvu svoje žene. Ko so mu izročili denar je postal silno nervozen,, toda žena »Ja je bodrila, rekoč: »Kaj se boš bal malega kupa denarja.« Pri prisotnih so njene besede povzročile veliko veselost, toda moža so pomirile. d Angel varih. Pri mitnici na Dolenjski cesti je povozil posestnikov sin Alojzij Glavič iz Laverce petletno Rožico Nago-detovo. Kako se je nesreča pripetila in kdo jo je zakrivil, še ni ugotovljeno, gotovo pa je, da jc imelo dekletce srečo. Dasi sta ji šli obe kolesi čez tiupelce, ni dobila nobenih težkih poškodb. Otroka so prepeljali takoj po nesreči v deželno bolnico, ker je od strahu omedlel in se ni vedelo, kakšne poškodbe da ima. Tam pa so ugotovili, da otrok nima nobenih poškodb in so ga poslali takoj po preiskavi zopet domov. d Nesreča na ljubljanski ulici. Konj se je splašil na Dunajski cesti v Ljubljani po-setniku Matiji Kodelji z Viča. Na vozu je sedel tudi konjski mešetar Vojska. Na ovinku v Prešernovo ulico je konj ostro zavil, oba moža sta odletela z voza, Kodelja ob kameniti rob hodnika, da je obležal nezavesten, Vojska pa pod voz in je dobil le lahke poškodbe, dočim si je Kodelja prebil lobanjo. d Utopljenec v Ljubljanici, Pretekli teden so potegnili iz Ljubljanice ob zatvor-nici na Krakovskem nasipu truplo moškega utopljenca. Na lice mesta je prišla takoj policijska komisija pod vodstvom kriminalnega uradnika dr. Fakina in pa policijskega zdravnika dr. Avramoviča. Ugotovili so, da je bil utopljenec 60 letni hlapec Baukovič Matija, ki je delal delj časa pri stavbni tvrdki Acceto v Trnovem. Moža so pogrešali že skoro dva meseca. d Spopad med kmeti in orožniki. V pondeljek je prišlo v Starem Kaštelu pri Splitu v Dalmaciji do spopada med kmeti in orožniki. V tem spopadu je bil ubit kmet Stjepan Svetin. Do prepira in spopada je prišlo iz političnih ozirov, Dogodek je napravil zelo mučen vtis na vse kroge. d Utopljenka, Dne 27. marca je rudarski delavec Tomaž Andrej potegnil iz Save pri železniški čuvajnici 377 med kolodvorom Zagorje in Trbovlje nepoznano utopljenko. — Utopljenka je stara približno 20—25 let, je srednje postave, črnih las in čedno oblečena. Rop v cerkvi. Iz Laškega se nam poroča: V sredo, dne 31. marca, od 7. do 8. ure zvečer je bila župnijska cerkev v Laškem pozorišče nenavadnega lova. V cerkvi je bil skrit vlomilec cerkvenega nabiralnika. Ko so dečki ob sedmih zvonili v stolpu sedem, so iz line opazili pred glavnim oltarjem hoditi tujo osebo. Slutili so vlomilca. Takoj so opozorili cerkovnika g. Drolca, ta pa nemudoma pokliče orož-ništvo, ki je bilo takoj polnoštevilno na licu mesta. V cerkvi se zbere veliko mla. dine, pa tudi gospodov in gospej. Vsi se trudijo, da bi staknili vlomilca. Da je vlo-mileč v cerkvi, priča je bilo njegovo vlo. milsko orodje na velikem oltarju, odprt nabiralnik, denar pa deloma raztresen. 2 vso vnemo se trudi orožništvo in tudi občinstvo najti skritega vlomilca. Preiskali so že vse oltarje, spovednice, omare, vse kote in tudi orgle na koru. Ko pa še vedno niso nikogar našli, gre neka gostilničarka še enkrat na kor in zapazi komade zre-zane klobase. Tukaj nekje mora bili. Po-novno so preiskali orgle, meh in pel mehom je ležal skrit tat. Ko so ga potegnili iz skrivališča, je hotel pobegnili, a roke pravice so ga držale tako trdno, da se ni mogel izmuzniti. Glavo je tiščal vedno v tla. Peljali so ga s kora na orožniško postajo, kjer so ga zaslišali. Po dokumentih, ki jih je imel s seboj, je bil ta vlomilec Anton Čebela, rojen 8. avgusta 1. 1906. v Reki, pristojen v občino Hotič okr. Lilija, Po poklicu je izučen ključavničar. Domneva se, da bi znal biti tudi kriv vlomov že po drugih cerkvah. d ltoparski napad na laško carinska postajo v Prcstraneku. Na veliko soboto zvečer je napadlo pet roparjev laško carinsko postajo v Prestraneku pri Postojni in sicer v času, ko so laški financarji imeli odprto blagajno. V urad so stopili trije oboroženi moški, ki so zaklicali v laškem jeziku roke kvišku, kar so uradniki seveda storili. Nato so roparji izpraznili blagajno — bilo je 240.000 lir. Ko so opravili svoie delo, so pobegnili. Italijanska straža pa je opazila beganje, zdelo se ji je sumljivo in je hitela za njimi. Tačas so prišli tudi uradniki s carinskega urada, ki so udrli skozi okno na prosto — roparii so jih namreč zaklenili. Začel se je lov. Trije roparji so tekli naprej, dva pa sta se ustavila in začela streljati! Finančni stražnik jo takoj obležal mrtev. Vnela se je cela bitka. Oba roparja sta bila ustreljeno, ki so jih potem Italijani grozovito razmesarili. Ostali trije so ušli. Ranjeni so bili tudi še drugi stražniki, izmeti katerih je eden že umrl v postojnski bolnišnici. Izmed obeh mrtvih roparjev je eden kovač Atojzij Vilhar iz Postojne, drugi pa Stanko Molka iz Planine. Italijanske oblasti so razpisale nagrado 10.000 lir za onega, ki bi izsledil še ostale roparje. d Ustreljen ropar. Iz Novega Pazarja poročajo, da so orožniki ustrelili znanega roparja Jovana Aničiča, ki je dolgo stra-hoval tamkajšnje kraje. Aničič se je skril v neko hišo, katero so orožniki obkolili. Ko je videl, da ni druge rešitve, je stopil na prag, držeč v eni roki samokres, v drugi pa nož. Skušal je prodreti orožniški kor-don. Komaj pa je napravil par korakov, ]0 počila puška in Aničič se je zgrudil mrtev na tla. , d Umor. V Grižah so našli pri hiši, kjer so stanovali vdova Steiner Marija, rudar Josip Kokola in sin vdove, v jaslih v hlevu mrtvo v isti hiši stanujočo starko J. Sellhaimer. Zdravnik je ugotovil, da je na- I silno umrla. Pri hišni preiskavi so našli f okrvavljeno sekiro. Zgoraj imenovane so prepeljali v celjske zapore. d Cigan umoril cigana. Po Dolenjskem na Kranjskem se potika ciganska tolpa. Na praznik sv. Jožefa so se v neki gostilni med seboj sprli. Gostilničar jih je iz gostilne nagnal. Tam pa je eden cigan drugega zaklal. Nesrečnež je na mestu umrl. Cigani so ga zavili v rjuhe in ga vzeli s seboj. V Š. Ru-pertu so ga zapeljali v mrtvašnico, češ, da je umrl na jetiki. Pa orožniki so bili med iem že obveščeni o umoru in tudi o ciganu, ki jc umrl za jetiko, Šli so v Št. Rupert. Ko so jih cigani zagledali, je zbežal morilec v gozd, orožniki za njim. Ko je fhladi orožnik že tako dohitel cigana, da bi ga dosegel s strelom, je zakričal »Stoj!« Cigan je obstal in se je dal obvezati. Ostali cigani pa so pili in peli na sejmu, menda že vajeni takih dogodkov, •k Požar v Savljah. Na velikonočni ponedeljek zvečer je izbru! nit ogenj na gospodarskem poslopju posestnika Franca Drešarja v Savljah pri Ježici. Celo poslopje, ki je bilo leseno in založeno s krmo, je bilo takoj v ognju. Došli gasilci so mogli ogenj le lokali-zirati, dočim je bilo gašenje povsem brezuspešno in je poslopje pogorelo do tal. Kdo je zužgal, se že ni dognalo. •A- Zločinski napad se je izvršil na velikonočno soboto na g. župnika Alojzija Ko-kelja iz Vurberga pri Ptuju. Napadel ga je kmečki fant Anton Kolarič iz Grajene. Za časa vojne je bil ujetnik v Rusiji. Ko je prišel domov, je zapravil vso svojo dedščino in se na to potikal po raznih krajih, ker ni maral delati. Že dalje časa je kuhat jezo na g. župnika iz popolnoma neosnovanih vzrokov. Ko se je vračal na velikonočno soboto g. župnik od blagoslavljanja velikonočnega jagnjeta domov, mu je sledil od Klemenčtčeve gostilne iu oddal nanj par sto korakov pred župni-ščem od zadaj strel iz samokresa v namenu, da ga usmrti. Vendar mu ni bila sreča mila, ker ga je zadel samo v levo roko. G. župnik je kljub rani opravil vsa velikonočna opravila. Zdravijo ga ruski zdravniki, ki so tam naseljeni. Ptujski orožniki so ujeli zločinca to drugi dan in ga Izročili roki pravice. d Žlahtičevi zakladi. Pred dobrim tednom je bil v Mariboru usmrčen roparski morilec Žlahtič iz Brega pri Ptuju in njegov pomagač Čič. Po mestu se sedaj širijo govorice, da je Žlahtič pred smrtjo izdal, da ima zakopanega veliko ednarja, ni pa hotel povedati mesta, kjer se denar nahaja. Baje bo na teh govoricah nekaj resnice, kajti splošno je znano, da je bil Žlahtič Zelo premožen mož. Pri ropanju je moral nagrabiti lepe vsote denarja, katerega pa pri najbolj natančni preiskavi v njegovi hiši niso nikjer našli. Tudi v nobenem denarnem zavodu ni imel denarja naloženega, d Goreče morje. Iz Livorna v Italiji poročajo o izredni nesreči, ki je nastala na ta način, da je površina morja gorela. Ko so na obrežju stanujoči zagledali dim 'n plamen švigajoč iz morja, so mislili, da je zemlja pod morjem odprla in začela bruhati, ali pa, da je parobrod, ki je vozil petrolej začel goreti. Toda plamen je objel Vso površino morja v zalivu in zažgal več velikih ladij. Večje ladje pa so z največjo Naglico hitele na odprto morje. Morje je PO DO DRAVLJE, (Smrt.) Ne velikonočni pondeljek smo pokopali dvajsetletnega Jankota Carmana. Začelo se njegovo trpljenje, njegova bolezen, s trpljenjem Boga na veliki teden. Na praznik Marijinega Oznanenja še vesel, živahen, na cvetno soboto še pri delu za orlov, akademijo v Sledaiku, toda noč cvetne nedelje mu je prekrižala načrte, Oblegel je trpel cel teden, a kljub tema sanjal o svojih načrtih za orlovsko organizacijo, kljub temu je z nestrpnim veseljem sprejemal svoje brate Orle, jih izpraševal in razvijal načrte pred njimi. Biižai sc je prcfznik Vstajenja Gospodovega, približal se je .praznik vstajenja našega Jankota. In tedaj se je pokazal vrednega člana kaiol. organizacij, izkazoval se je pravega viteza Gospodovega. Še enkrat se je želel združiti ž Njim, ki lajša bolesti in trpljenje ob zadnji uri, predno bi stopil pred njegov sodni stol. Zgodilo se je tako. Sedaj je mirno pričakoval angelia, da pride ponj in ga vzame s seboj v domovino veselja in miru. »Pojdite spat, tudi jaz bom zaspal,« je dejal ob 9 zvečer; ob 10 se je izpolnila njegova čaša življenja; stopila jc predeni kruta smrt in prerezala nit mlademu življenju. — Nepozabni Janko jc bil član orlovskega in kat. prosvetnega društva ter splošno priljubljen fant. To je pokazal tudi pogreb, kakoršnega Dravlje še niso videle. Polno cvetja in vencev je krasilo njegovo zadnjo pot. Čez 30 Orlov v krojih in naraščaj ga ie spremilo z zastavo in vencem na njegov zadnji dom. Kat. prosvetno društvo mu je z zastavo ia vencem ter innogobrojno udeležbo izkazalo vredno čast. Pevski zbor mu je pel zadnje pozdrave v slovo. Za rakvijo pa so se razvrstili njegovi mnogoštevilni znanci in prijatelji. Dospel :e sprevod do njegovega zadnjega doma. Pobožne molitve so plavale k Vsemogočnemu, pevski zbor je zapel zadnji pozdrav. Stopil je k grobu g. Langus in se v lepem govoru poslovil od njega v imenu orlovske organizacije. — Dragi Janko, večna pomlad naj razgrne svoje cvetje nad Tvojo pomladjo življenja, nad Tvojim mladim življenjem! Rahla naj Ti bo domača žemljica! SV. JAKOB OB SAVL (Občni zbor.) Na cvetno nedeljo je bil občni zbor katol. izobraževalnega društva. Ob tej priliki je bilo tudi predavanje o izobrazbi. Temeljito nam je gospod profesor Sušnik razlagal, kako, kje in zakaj se izobražamo. Priporočil nam je tudi naše brate Slovence v Italiji in na Koroškem. Izrekamo mu še enkrat svojo prisrčno zahvalo. — Končno se ie izvolil nov odbor, kateri naj vrši poverjeno mu nalogo, in z vnemo vse- gorelo 4 ure. Po končanem požaru so šele mogli ugotoviti vzrok, kaj se je zgodilo. Ladja za prevoz petroleja je snažila svoje kotle in je na površino morja prišla plast petroleja. Neki ribič, ki na to ni pazil, si je zažgal cigareto in vrgel gorečo vžigalico v morje, kjer pa seje petrolejska plast takoj vnela. Nesreča je zahtevala več človeških žrtev, pogorelo je več ladij. Prebivalcem pa je napravila grozen strah, da so bežali iz mesta v gore. d Rogaška Slatina, najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte! 1822 d Za razkuževanje ter obrambo zoper nalezljive belezni je najboljše sredstvo »Sanitol«, ki ga proizvaja tvrdka Chemo-techna, Ljubljana, Mestni trg št. 10. To sredstvo pa je samo za zunanjo uporabo. sh-ansko deluje za prospeh druš'.va z geslom: »Z Bogom za slovensko ljudstvo!« Bog živi! ST. PETER PRI NOVEM MESTU. (Razno.) Tukajšnji graščak g. Robert Germ si jfc omislil večjo električno napravo. Pri svojem valčnem mlinu v Mačkovcu ie postavil turbino in izrabil vodno moč Krke. Preskrbel ie elektriko za svoj grad v Bajuofu, za vSa ondotna gospodarska posloja ter za valčm mlin ob Krki. Dal pa je električno luč na razpolago proti odškodnini tudi Mačkovljanom, izmed katerih so io nekateri že napeljali, drugi jo še le bodo. Pohvalit moramo podjetnost gosp. Germa in njegovo naklonjenost do vasi Mačkovec, kjer je dal favne poti na svoje stroške razsvetliti. To (e prva električna naprava v naši občini. — Dva lepa dneva smo imeli zadnji čas v našem »Domu«. Na praznik Mar. Ozranenja smo imeli materinski dan. Lep spored je privabil polno dvorano ljudi, predvsem mater. Po končani prireditvi smo čuli vsevprek: »Lepo je bilo.« Videli smo pri tej priliki v »Domu« več takih — zlasti starejših žena —, ki so ta dan bržčas v prvič prisostvovale domači društveni prireditvi. Tako je prav! »Dom« in prireditve v njem niso le za mladi svet. marveč za vse brez izjeme. — Na cvetno nedeljo so nam vprizo-rile dekleta Silvin Sardenkovo »Žalostno Mater« v sedmih dramatskih slikah. Igralke so svojo nalogo zelo zadovoljivo izvršile. Dvoran« je bila polna, kakor menda v letošnji sezoni še nobeakrat ne. ZAPLANA NAD VBHN1KO. ■Te že dve leti, kar smo pri nas r Zaplani ustanovili Orlovski odsek in se še nismo nič oglasiti v »Domoljubu«. Zato vam pa danes hočem omeniti naše delovanje. I. junija 1924. let« je vrhniška orlovska srenja pri nas priredila srenjsko prireditev in obenem smo ustanovili pri nas orlovski odsek. Takrat j« nas pristopilo k orlovski družini 16 fantov in idaj je nas nekaj več. 21 je rednih članov, S podpornih in 4 starešine. Smo sami kmečki ainori, sami mladi fantje. Najstarejši r našem odseku je star 23 let. Od začetka nam je bilo bolj teško in sedaj nam čedalje boljše gre in kolikor bom« starejši postajali tolik« hočemo bolj napredovati. Letos smo nstanovili tudi naraščaj. Vidi se, da tudi ti telijo postati navdušeni Orli, Ustanovili smo orliški krožek. Obenem moram tudi pohvaliti naše fante, ker se ja-ko dobro udeležujejo telovadbe in sestankov. Po-loriea jih je, ki imajo več kot eno uro daleč in pridejo ob vsakem vremen«. T« se vidi, da imamo pravo navdušenje ia veselje. Največ se imamo pa sahvaliti g. župnikn, ker nam je vedno na strani. Pri nas vidiš t vsaki hiši »Domoljuba«. »Domovina« r Zaplani ni imela obstanka. Je takoj romala nazaj, nekaj pa ▼ peč. Letošnje leto nameravam« narediti Orlovski dom. Svet smo že kupili. Zahvaljujemo se vsem tistim, kateri ho nam kaj darovali ia naš dom. 18. majnika bomo priredili odsekoro prireditev. Čisti dobiček je namenjen ia sidaro doma. Vabimo vse sosednje faran? in brate erle: pridite v naše hribe 16. majnika 111 pomagajte nam zidati dom. V trudu in znoju polne radosti doma gradimo slavo in čast — Bog živi! IG. (Shod ljudske stranke.) Na belo nedeljo dne 11. aprila po prvi maši bo v Katol. domu na Igu javen shod slov. ljudske stranke. Pride naš poslanec g. Smodej! Možje, pridite v obilnem številu, da slišite resnico o političnem položaju! RATEČE PRI ŠKOF JI LOKI. (Quo vadiš.) Novo življenje je zavladalo v našem izobraževalnem društvu odkar so Godeščani pritegnili. Le tako smo r bratski slogi si upali spraviti na oder »Quo radia«, ki je za deželo res že nekaj posebnega. Društvo si je pogumno nabavilo nove obleke in kulise; držeč se načela: da kakršni kostumi itd. s- t Priporoča se PRVI SLOVENSKI ZAVOD Vzajemna zavarovalnica LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 17 ki je edini tc vrstel — Podružnic« * CELJU, Bret! 4L 33 — ZAGREB, Hacelnova ulica 12 — SARAJEVO, Koroičcva nlica 15 in * SPLITU, ulica XI. puka. se rabijo. treba kar kupiti, pa ima društvo počasi v -o garderobo samo. Društva, ne met ijte denarja »a drago izposojo, ampak sami ti kupite, kar ra-bitel — Obakrat si je predstav« ogledajo mnogo ljudi. t«di tujcev; in so vohče »elo hvalili dovršene naftope igralcev ,pr*>iln« izgovorjavo; »Usti pa krasu« scenerlj«. S stebri, kipi, palmami, katere je naslikal domači g. »upnik, je «der »adobil čisto rimski snačaj. Med pavsami je ves čas »viral tam-burašbi »bor. Precej poguma je bil« »»o mn«ži<* (do M) oseb) o>krbeti i oblekami (d« 30 novih), «der e kulisami ia režiserja i vajami. 8« še napake pri igralcih; vendar pa je v splošnem igra Uk« lepa in lep« igran«, da *e vsakem« iiplača priti j« pogledat ie. k« se ponovi sadajič na bel« nedelj«, dne lt. aprila «h treh popoldne. SEM 10. (Gospodinjski teeaj.) l>ne lt. marca t. I. je kil tu otvorje« deset-tedenski gospodinjski tečaj pod vodni«»m gdč. Minbe Roinikove. Priredil ga je veliki inpan na prošnjo tukajšnje kmetijske podružnice. Gojenke g« pridno obiskujejo in »pati je. da bod« is nje*a prišle dobre gospodinje. Te je prvi tečaj te vr»te t Semič« in v Beli krajini sploh. Doka*. da nismo Semičani zadnji na poti do splošne omike, teleti bi bilo, da bi se večkrat prirejali podobni t»č»ji, ker so tndi državi v korist, lsobrnib« pospešuje blagostanje, t ljudskim blagostanjem pa se veča)« državni dohodki. JAVORJE NAD POLJANAMI. (Rano.) Meseca marca smo imeli »tiri mrliče, sami moški. vsi, raiun enega, gospodarji. Umrli »o: Jane« Pintar. l>olenč.iče 9, Franc Ma«ek, Javorje 12. Janet Ko*> Javorje 3, Prane K o kal j. Četen« rovan 7. Naj počivajo v mir«! Žalostno jc, da je nek« dekle savrgl« stojega neMkoaskega otroka. Soduij-ska komisij« je dognala, da je bil otrok živ rojen. Pripominjamo, da > tisti družini berejo le ■>Domovino*. Na bel« nedeljo ustanovim« »Katoliška prosvetno društvo«. Po »v. maši b« predavanje s ski-•ptičulmi slikami in potem »stanovni občni »bor. Mladina pridi! r. Teluvadn« drn/lto >0reU y,ii i-I)obračeva ' priredi na belo nedeljo dne 11. aprila ipro »Pozna I pomU'l' ob 8 zvečer. Prcdprodaja vstopnic pri Iv. Seljaku v Stari vasi. Iskreno vabljeni. n Celjsko kat. dijaštvo priredi na belo nedeljo I. j. dne 11. aprila t. 1. točno ob 16 M) popoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Celju Pevsko akademijo.'. 'V, '.V, I II-1 ■ I I 111 I I l Mi i I r Krila za dame, moderno inielana, trpežno šport krilo Din 7.V—, enobarvni ševjol Din 100'—. modno-rižasto ali karo Dio 140'-, tenis-krilo Din ISO"-, kakor tudi bluze, pla6če, kostume ter sploh vso konfekcijo za dame in otroke razpošilja po zelo znižanih cenah veletrgovina «. STERMECKI Celfc S|. 19. v'zorci razne manufakture se .lošljejo v pogled, ilustrirani cenik z čez 1000 slikami pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. — — Trgovci enpros cene. Q P0 5VETU Angleži za Nemčijo. Angleži so poslali vsem državam, ki so članicc Društva narodov, okrožnico, v kateri predlagajo, naj se k vsem posvetovanjem Društva narodov vabi tudi Nemčijo kot enakopraven član. Kakor znano, Nemčija pri zadnjem zborovanju navedenega društva šc ni bila sprejeta, vendar je pričakovati, da bo do sprejema prišlo jeseni. Tudi Nemci so pripravljeni pri posvetovanjih sodelovati, čeprav ie niso »prejeti. Nova vlada v Rumoniji. Po padcu Bra-tianove vlade je bilo pričakovati, da bodo novo vlado sestavili tcmljoradniki in nacionalisti. To bi odgovarjalo tudi volji ljudstva. Todt» kralj je poveril sestavo vlade generalu Avarescuju, ki predstavlja le neznatno manjšino. Ta se je po prevratu ie enkrat izkazal, da -zna* voditi volitve, ki se vodijo v Rumuniji na pristen balkanski način. Zato je pričakovati, da bo Ava-rescu pri volitvah »zmagal«, dasi je velika večina ljudstva proti njemu. Kandidati za predsednika grške države, Vse grške politične stranke so postavile g. Demerdžisa. Končno je pa še sedanji diktator general Pangalos razglasil, da tudi kandidira. Ker ima vso oblast v rokah in bo vodil volitve po zgledu Musso-Hnija t bajoneti, bo seveda Inhko voljen*. Francoski parlament proti vojni v Siriji in Maroku. Dolgotrajni!« vojska so se tudi Francozi že naveličali, kar so jasno pokazali v parlftmenfu ob priliki zadnje proračunske razprave. Vlada jc namreč zahtevala zelo velike vsote za vojne potrebščine. Tedaj pa je vstal poslanec Bcr-ton in je v svojem govoru zahteval, da sc vojna konča in predlagal, da se vojni iz- Trpežni PALMA.-kaiičuk pete 'a podplati so napravljeni iz najboljše surovin«, varujejo Vaše obuvalo, so trikrat trpeznejši kot usnje in Vam omogočajo elastično hojo. — Ni razkožje, ampak neobhodna potreba vsakega človeka. datki znižajo za en milijon, Dasi jc som ministrski predsednik Briand govoril proli temu predtogu, je zbornica predlog sprejela z 268 proti 265 glasovi. Pri volitvah v Parizu zmagali komunisti. Predzadnjo nedeljo so sc vršile v Parizu dopolnilne volitve za državni zbor. Odločilna borba sc je bila med nacionalisti (fašisti) in komunisti. Zmagali so ko-inunisti. Proslava 7letnice fašistovske stranke v Italiji. Na cvetno nedeljo so italijanski fašisti obhajali sedemletnico ustanovitve fašistovske stranke. Po vseh večjih mestih so priedili obhode in zborovanja, na katerih so govorili tudi zastopniki oblasti. V Rimu jc množico nagovoril Mussolini, Iti je v svojem govoru seveda hvalil fašiste ■ in grozil nasprotnikom. Ljudska posojilnica v LJubljani je imel« svoj redni občni zbor 15. marca 1926, Iz letnega poročila, ki ga jc predložilo občnemu zbora načelutvo, jc razvidno, da j« posojilnica preteklo leto praznovala svojo tridesetletnico. Iz male zadruge pred 30 leti s« je Ljudska posojilnica razvila tekom teh Ivi v močan in ugleden denarni zavod. Vloge so stalno naraičale. Od kron 330 tisoč 239.82, ki jih jt imela koncem letu 1896. l.judska posojilnica, so vloge narastlc do konca leta 1925. na Din 94.838.554.88. Prav preteklo leto so sc vloge pomnoiile — pomnožile so sc z« Din 32.000.000,— — kakor *« nikdar popre1. Vse to kaže o splošnem zaupanju, ki ga uživa Ljudska posojilnica vsepovsod. Bilanca izkazuje za preteklo poslovno leto Din 810.356.06 čistega dobička. Obfni zbor jc sklenil, da sc In dobiček takol« razdeli: Znesek Din 385.356.06 sc dodeli različnim rezervnim zakladom, ki zneiajo s to dotacijo >c blizu 2,000.000 Din, Din 50.000.— s« dodeli pokojninskemu /ul-ledu, Din 125.000.— sc razdeli v dobrodelne namen«, nujveč raznim karitathnim in prosvetnim organizacijam. 250 tisoč Din je občni zbor dodelil razpolovnemu zakladu v podpiranje onemoglih in ubožnili duhovnikov. Občni zbor se je namreč ob 30 letnici zahvalno spominjal velikih zaslug, ki »o si jih pridobi') duhovniki od ustanovitve Ljudske posojilnice dalje, ves čas tekom njenega 30 letnega obstoja in se tako oddolžil, Pri volitvah so bili izvoljeni vsi dosedanji odborniki, katerim jc po pravilih potekla njihova poslovna doba. ponovno v odbor. Po občnem zboru sc jc odbor takoj konstituiral ter je bil za načelnika soglasno izvoljen dosedanji načelnik g. Karel Kauschcgg. Ker se je pa ta vslcd svoje prezaposlenosti kot načelnik temu mestu odpovedal, j« bil nato izvoljen za načelnika g. Ivan Kregar, za pod-načclnika pa g. dr. Alfonz Lcvičnik. Dosedanji načelnik sc jc pa v priznanje za njegove zasluge za razvoj zavoda imenoval »a častnega predsednika ter sc naprosil, Ja odbornik še nadalje posveča svoje mnogoletne izkušnje v prid zavoda, kar jc imenovani tudi obljubil. Z ozirom na ugodno stanje in splošno zaupanje, ki ga zavod uživa, jc zagotovljen zavodu žc nadaljnji lep razvoj. Kovaškega pomočnika, ki zim izdelovati «f-kire in plankace. iščem za takoj. Ponudbe no Josip Kovač, Zamost-Plešče. ©j 1 IZOBRAZBI 1 M Zakaj vzgajamo k varčnosti in kako. Varčnost je odlična človekova lastnost, zato je odlična nalogo vzgoje navaditi mladega človeka na varčnost. Sinovi bodo dobri gospodarji le, ako ib vzgojite k varčnosti. Hčere bodo dobre ospodinje le, ako bodo varčne gospodinje. V današnjih časih tožimo, koliko fan-lov nam pokvari in pogubi slaba druščina in gostilna. Ako bomo sinove vzgajali k varčnosti, se bodo že zaradi varčnosti ogibali gostilne in slabe druščine, ker praznita motnje. Varčnost — odgovoruom. Bistvena lastnost moškega značaja obstoji v tem, da se zaveda odgovornosti za vsa svoja dejanja. Zato je lahkomišljeno in neodgovorno, ako kdo v svojih mladih letili po neumnem zapravlja denar in se na stara leta zanaša na pomoč drugih. V mladih letih, v letih zdravja in moči kot veseljak zapravlja, mesto, da bi se ravnal po lej>em pregovoru: ,:Jablana, hruške in druge eepe, cepi v mladosti za stare zobe.* Varčnost — najgotovejša preskrba. Starši imajo mnogokrat do sivih las, celo do groba skrb, kako bodo preskrbeli svoje otroke. Do sivih las in do groba bi radi zagotovili svojim otrokom kruh, ne tamo kruh, tudi blagostanje. Nobena preskrba pa ni tako sigurna kako ta, da jih navadite k varčnosti. Milijone jim lahko spravite skupaj, pa bodo milijone zapravili in potem prišli v bedo, ako jim niste .daš skozi nos« ali, kakor se glasi stari avstrijski izraz, »aincijaš«. Tu v krvi pa, pa tudi na živcih in vlakencih, ki prepletajo človeško telo, začne nikotin gospodariti seveda po svoje tako, da ti zdravje lahko popolnoma uniči. Kot posledica kajenja se pokaže zlasti pri mladostnih osebah, ki še niso telesno razvite, zlasti: oslabjenje srca, vrtoglavost, vodenica, poapnenje žil, kri sili človeku v glavo, jame se močno tresti, sploh trpi živčevje, tako da človek lahko popolnoma oslepi ali pa tudi izgubi spomin. Temu se pridruži posebej še pri cigaretah posebna j škodljivost papirčkov, ker njihov dim dra- j ži kožo-sluznico v ustih in grlu in tako provzroča ta dim bolezni v goltu. Tretja škodljivost nikotina pa se končno pokaže v tein, da se nekaj nikotina pomeša v ustih tudi s slino, ki prihaja naravnost v želodec, ki seveda v začetku ne more prenesti tega nereda in pokaže svojo nezadovoljnost nad došlim nikotinom s tem, da jezen vrže vso hrano iz sebe, kar se zgodi tedaj, ko človek začne pri kajenju »čez dajati«. Kolikim je bilo to bruhanje že pri prvih poizkusih kajenja resen opomin, da se niso nikdar več v življenju lotili kajenja. Po vsem tem ti bo umljivo, da zdravniki na splošno obsojajo kajenje ne le pri mladostnih osebah, ampak tudi pri od-raš: ;nih. Tako trdi zdravnik dr. Lipa Bey v Kairi v Egiptu, kjer je tobak posebno doma in kajenje še bolj razširjeno kot pri nas, da je 50% vseh bolezni pripisati uživanju tobaka. Dr. Ebel je ugotovil, da se pri kadilcih kaj rad pojavi rak na ustnicah. Med 119 bolniki te vrste je našel 89% kadilcev. Naš slovenski zdravnik dr. Herman Vedenik ima v knjižici: Kako si ohranimo ljubo zdravje (družba sv, Mohorja v Celovcu 1919) poseben odstavek z naslovom; Kajenje, katerega zaključuje z besedami: »Ako hočeš dolgo živeti in na svoja stara leta biti čil in zdrav, tedaj hodi a poti takim škodljivostim, o katerih vemo, da pospešujejo strjevanje žil. Hrani se primerno, uživaj le malo mesa in ne vsak dan, drži se bolj rastlinske hrane, Varuj se močno zabeljenih, ostrih jedi, zalo pa uživaj vsak dan za malico surovo sadje. Bodi sploh v vsakem oziru zmeren, ogiblji se opojnih pijač, ne lenari, ali tudi nikar ne delaj prenaporno in na vso moč, 5' zlasti ne biez zadostnega počitka; ne vdajaj se jezi in žalosti in čuvaj se — tobaka. Dognano je, da tobačni strup kvarljivo vpliva na krvne žile in da se pri kadivcih pogostoma začenjajo strnjevati žile že v srednjih letih. Zal, da narašča kajenje v vssh slojih. V Nemčiji se je uživanje tobaka v letih 1907—1914 podvojilo, pa vojski celo po-četverilo. Zlasti narašča število kadilcev cigaret, in to posebej v vrstah mladoletnih oseb. In vendar je dokazano, da so cigarete še škodljivejše kot cigare deloma zaradi ovojnega papirja, deloma zato, ker je v njih mnogo več nikotina. Zato je hvalevredno, cla današnje dni tudi drž. oblast prepoveduje nabavo in prodajo tobaka mladoletnim osebam pod 17. in celo 18. letom. Je pa še nekaj drugega z uživanjem tobaka. Ali si že kdaj mislil na to, dragi fant, da ta špas precej stane. Vzemimo, da kdo zakadi vsak mesec le 50 Din (so pa slučaji, ko zakadijo po 100, 200, celo 3C0 Din), pride na leto 600 Din, v desetih letih že 6000 Din, kar pomeni, če kdo nalaga v posojilnico, ob svojem času že lepo doto. In če posameznik toliko iz-meče za tobak, kaj šele cela vas, fara ali občina. Pred očmi imam hribovsko župnijo s 400 dušami, kjer pa se nahaja tudi mala trafika. In glej! Samo v tej župniji so izdali ljudje poleg tega, da so kupovali tobak Se drugod, snmo v domači trafiki v zadnjih treh letih nad 60.000 Din, in to izključno domačini, ki so pa še precej trezni ljudje tako, da si znajo tudi mnogi tobaku odreči. Kaj vse bi se ne dalo s tem denarjem napraviti! Saj so v isti župniji izdali v teh letih za dobre knjige in časopise le kakih 11.000 Din, dasi ima vsaka hiša naročen kak časopis ali vsaj Mohorske knjige. Koliko narodnega premoženja in zdravja se torej uniči z toba-kajstvom. Je pa še tretja reč; Strast kadilcev je znamenje, da nimajo sami nad seboj oblasti, ampak da so sužnji strasti, če že druge ne pa vsaj tobakarske. Pri mladoletnih osebah pa je želja po uživanju tobaka dostikrat znak tudi spolne raz-brzdanosti. Nek vzgojitelj v odličnem zavodu je večkrat rekel; Po več kot desetletni skušnji med dijaki sem prišel do prepričanja, da je vsak, ki ustreza toba-karski strasti, tudi nečistnik. Zato, dragi fant! Boj tobaku, posebej cigaretam, na celi črti! Bolj kot s kajenjem pokažeš s tem, da se tobaku popolnoma odpoveš, da si v resnici močan In hočeš postati cel mož. In to ti iz srca želi Tvoj ljubeči te vaški učitelj. A. Hromski: Zapisnikar. Otvorjen je bil društveni občni zbor. Manjkalo je zapisnikarja. Kdo bo? Navzočih je bilo sicer mnogo samih uglednih mož, a ni ga bilo, ki bi se postopil kočljivega posla. Spogledovali so se in odmikali od mize, kakor da ima ista nalezljivo bolezen... Pa se spomni stari Balantič: > Pravi jo, da so Orli neki sila kunštni in pa učeni; zdaj naj pokažejo! Saj 60 kar tule v sosednji sobi, imajo fantovski sestanek.« In tako je tudi bilo. Brez vsake zadrego je prevzel posel eden izmed orlovskega starešinstva. Po končanem občnem zboru so prebrali zapisnik in se čudom čudili, kako, da je pisan kakor kakšen »pečat« s sodnije ilj kak šne bukve, katere pišejo menda sami dohtarji. — Ožbovč, ki je organizacijo gledal doslej bolj postrani, se je nenadoma domislil: Glej, glej, saj bo nazadnje še res, da — jajce več ko puta vek »Točasni zapisnikar, orlovski starešina, pa je povedal to-le: »Tako je: Koristi aržeta zahtevajo, da gremo s časom vsaj vštric. Ca3i, ko so morali gospodarji z vsakim pečatom in za vsa-ko bore prošnjo hoditi v farovž ali v šolo, so minuli. To razkazovanje naše nevednosti bomo odslej prepustili tistim, ki so jim oslarije in ženske več kot znanje in izobrazba/: ■ Hm, pa nekdaj nisi bil tega mnenja,« je hotel spomniti nekdo na njegovo prejšnje življenje. »Da, in ker utegne moja zgodba priti komu prav, vam jo povem. Za vse, kar premorem dobrega, se imam zahvaliti dobremu čtivu. Današnji svet mnogo bere; tako tudi jaz. Ali samo branje še ne naredi človeka dobrega in pravega. Dokler sem jaz imel v svojih duševnih jaslih samo šund-romane, dvomljive časopise s kosmatimi podlistki, jo bilo z menoj sila žalostno: goltal sem vsebino in užival, kar je ugajalo mojim čutom in tako skrunil svoje misli... Notranjemu življenju je bilo — kakor veste sami — podobno hidi znanje. Šele nesreča ali bolje sreča, je zavrtela kolo mojega življenja. Zlomil sem ai nogo. Mojega navadnega čtiva mi je zmanjkalo. Ni bilo drugače: tudi »Domoljub« in Mohorjevke so mi prišle prav, dasi se mi jo prej zdela ta duševna hrana za< uda pusta in dolgočasna. A tudi tega mi je zmanjkalo. Po dva, trikrat sem prebral vse in videl, česar prej zastrupljen pp opolzkih dogodkih časnikov in romanov nisem: jedro spisov in pravo lepoto življenja. Mojo misli so dobile drugo smer: začel sem spoznavati namen življenja in razumel: Kdor more razumeti naj ume. — Še več! Da sem danes lahko napisal zapisnik, je pred vsem zasluga katoliškega čtiva. Pri njem nisem samo užival, marveč tudi študiral in se učil. Vsega tega pri slabem branju ni! Tam človek požira samo, kar ugaja njegovim strastem, za drugo se ne briga. Ali sem pristranski? Poglejte vse čitatelje slabih knjig in časopisov in sodite. Komur služijo vsi čuti, se lahko prepriča o ničevosti njih inteligence, — če nimajo odkod drugod strokovnega pouka — a še bolj o plitvosti kulture srca in duha.« Tako je rekel in prav je imel. Poslanec Jernej Brodar: Dobro in poceni »e kupuje v manufakturni trgovini A. & E. SKABF.RNE — Ljubljana, Me«tni trg 10 MLISTEKM ......iii imitiiiimm ——a————j— mm ■ni Patrick A. Seehan: Nodlag, Povest irskega dekleta. »Dobro veš, Dan,« je nadaljeval velikan, potola-žen vsled njegove pohvale, »da bi jaz kljuboval vsem veleposestnikom in oskrbnikom in uradnikom in da bi se, če bi prišlo do tega, nič bolj ne obotavljal zaklati koga izmed njih kakor nabosti jelena, kadar jih jo prepovedano loviti. Toda nekaj čisto drugega ie, kadar gre za to, da spravimo s poti majhno dekletce, ki nikomur ni nič hudega storilo.« »Kdo je, za zlodja, govoril o tem, da jo spravimo s poti?« se je razjezil Lynch. >0 tem nisem jaz nič omenil, ti si šele to povedal.« »Glej no, prijatelj! Tako torej misliš?? je za-Hlical velikan. »Ti hočeš svoje prste obvarovati in pošiljaš nas v žerjavico po kostanj, kajne? < »Vi ste tolpa belooblečenih strašljivcevk je vzkliknil Lynch, ki se je sedaj popolnoma izpozabil. »Vidi se vam, da ni še nihče izmed vas ali vaših sorodnikov visel za svojo vero in deželo.« ,Prav si govoril, Dan,« se je oglasil eden izmed mož, vtaknivši si prst za ovratnik. »To je ovratnica, ki jo mora človek prerezati, če jo hoče razvezati. Te ni še nihče izmed nas nosil.« Saj tudi še ni prepozno,« je dejal Lynch odhaja je. ..še marsikateri izmed vas bo videl vislice in poslušal vražjo godbo, preden umrje. Pojdi, Murty! Pojdi, Darby! Ves duh je izumrl v deželi!« On in njegov brat in njun tovariš so odšli z zborovanja. Za božjo voljo,« je dejal neki mož vstajaje, da se vme domov, »ali so naj zato sklicali sem v tej mrzli noči, ko bi mogli biti v svojih toplih posteljah? Nekateri ljudje bodo že sklicali zborovanje, če hočejo zajca ujeti v zanjko ali jelena nabosti!' »Lynch misli, da smo njemu in njegovim obvezani zaradi njegovega očeta, < je odgovoril velikan, če bi bila stvar poštena in bi šlo za kaj drugega, ne za žene in otroke, bi se jaz gotovo ne umikal. Toda z Fdmondom Connorsom in njegovo družino te ne bom pravdal zaraditega, ker je na božično noč sprejel majhnega otroka.« Govoril sem z njegovim zetom Johnom Burke-om, je rekel prejšnji kmet. »Pravil mi je, da je Donalu o tem namignil, česar bi ne bil storil, ko bi ne bil svatovsko noč dobre volje — in gotovo, če bi takrat ne bil tega storil, kdaj bi imel sicer pravico? Dejal mi je, da ga je Donal začuden poslušal i« je imel o vsem tem toliko pojma kot novorojen otrok.« : Babje govorice se bodo seve raznesle daleč po deželi,« je odvrnil velikan. »Dajte jim, da se napijejo caja in nanjuhajo tobaka, in izmisile se vam bodo Povesti in romanov, dolgih od tukaj do Bantryjskega zaliva.« »Toda zakaj se Lynchi tako razvnemajo?« so 8a vprašali. »Saj se vendar ne mislijo maščevati za smrt svojega očeta nad takim otrokom?« »Ne, ampak zato, ker se baje pripravlja še ena Poroka,« je odgovoril. »Donal se namerja oženiti z ■v8"0 Hegarty iz Ardpatricka, ki nečo z nikomur deM strehe.« „ , »Tedaj odideta menda tudi Ovven ini njegova ee&tra ?« »Seveda. In če bi mogla obenem pognati iz hiše obadva stara, bi si iz tega nič več vesti ne delala, kakor če praviš pujsku: Huš!< »In zato se poganja Dan Lynch! < so zavpili drugi nevolje. »Gorje nanj, nesrečnika, če misli, da bomo mi pomagali Nani. Mnogo dolgih dni bo preteklo, preden se bomo zopet sešli k zborovanju zaradi Lynchev.« In možje so se razšli drug za drugim, vsak je krenil drugo pot preko zasneženih polj. Veliki Thade Ryall in mladi mož, ki se je vedno družil z njim, sta zaostala. »Ali imaš kremen in kresilo pri sebi?« je vprašal Thade. »Imam, :; je odgovoril mladenič, stikaje po hlačnih žepih. »In kos gobe?« »Na! Jaz sam koprnim po enem dimu v tej mrzli noči.« Thada je izkresal iskro, jo ujel na gobo in si pri/žgal pipo ter dolgo časa mirno kadil. Nato je izročil pipo svojemu spremljevavcu in dejal, ko si je obrisal usta z roko: »Jaz mislim, da se nocojšnje zborovanje ne končuje tukaj.?; »Jaz tudi,« mu je odgovoril tovariš, ki se je le nerad spuščal v pogovor. »Kaj meniš ti, Jim?« je vprašal velikan. »Menim, da bi te rad poslušal, Thade,* je dejal Jim nedolžno. »Škoda, da to zelišče ni zrastlo na Irskem,« je rekel Thade. »Kak tovarnar in potrošnik in veletr-žec bi ti bil!« Lo dalje, Thade! Le dalje!« je priganjal Jim, izrabljajoč vsak dragocen trenutek. »Vrh kupa šote, solnčen dan, veter z juga, ki hladi vročino, lepo začrnela pipa in polna tobad-nica —« /Nehaj, če nečeš, da ti eno priložim! čemu, za zlodja, dražiš poštenega človeka?« je rekel Jim, ko mu je stopila pred oči lepa prikazen in se je zavedel ostrega nasprotja krog sebe. »Da, hotel sem ti nekaj reči, pa si me prekinil s svojim pripovedovanjem. Menim, da Ljnchi ne bodo sedaj rok križem držali.« »Kaj pa morejo storiti?« »Kaj more storiti človek, če ga je vrag obsedel? Ko sem stopil pred desetimi leti v taki jasni noči iz hiše, meniš, da sem vedel, da bom pognal kroglo skozi admiralov voz? In če bi vedel, da je njegova hči z njim, ali ne meniš, da bi rajši obrnil puško nase?« »Pstk jo dejal Jim oprezno. »Ali ničesar ne slišiš?« »Ničesar ne,« je odvrnil Thade ravnodušno. »In ko si ti, Jim Cassidy, najboljši in najpojjožnejši dečko, kar jih je kdaj mati rodila, prežal ono noč na Ge-orgea —« »Pst! Molči, za božjo voljo!« je zašepetal Jim in vstal. »Tudi stene imajo ušesa. Na svojo pipo in nesreča nate!« »Saj sem si mislil, da jo bom dobil,« je rekel Thade mimo kadeč. »Samo ena reč ti jo je mogla potegniti iz ust, Jim!« »Toda kaj si pripovedoval o Lynchih?« je zasukal Jim pogovor, ko je videl, da je ukanjen. »Samo to, da ne bodo mirovali.« »Ned Connors je nevaren mož,« je dejal Jim. »Poznam še nevarnejšega.« »Koga?« »Donala Connorsa. To je edini mož, & katerim bi se ne hotel sestati, kadar je jezen.« »Mislim, da mu bom moral reči, naj se varuje,« Je rekel Jim. »Mnogo dobrega mi je že storil.« »Saj ne sme§, < ga je zavrnil Thade kratko. Razno. Indijancev v Zedlnje-n,jenih državah je še okoli '230.000, v Srednji in Južni Ameriki pa še več milijonov. V gostilni. Gost: »Koliko piva stočite na teden?'; — »No, okoli pet sodčkov.« — »Jaz Vam dam nasvet, kako bi ga lahko stočili še enkrat toliko.« — »Kako?« — »S tem, da kozarce do vrha natočite.« Nova bolezen. V P. je dveletni otrok umrl na cpeklinali, ko je ob materini odsotnosti padel v lonec vrele vode. Mrliški oglednik dolgo premišlja kaj naj napise v ogledni list. Končno korajžno pomoči pero in v rubriko: vzrok smrti napiše: vroče vode bolezen. Krafct, grof in kralj. Francoski kralj Ludovik Štirinajsti Je zvedel, da je neki bližnji grof grdo oklofutal kmeta podlož-nika. Kralju to ni bilo všeč. Povabil je grofa na kosilo, ki je bilo izvrstno, le kruha mu ni dal nit) mrve. Po kosilu je kralj vprašal grofa, ali je bil s kosilom zadovoljen, naj kar odkrito pove. Nato je rekel grof: »Veličanstvo, kosilo izvrstno, le, le ... kruha je manjkalo.« Nato kralj: »Torej je kruha manjkalo; zato pa je treba vselej lepo ravnati s kmetom, ki kruh prideluje!« Papeževo nogavice. K papežu Piju IX. je prišla nekoč odlična gospa v avdijenco in rekla: »Vaša Svetost, že več let sem Imela bolno nogo, pa se mi je posrečilo dobiti eno Vaših nogavic, ki sem Jo oblekla in je noga takoj ozdravela.« — Pij IX. se nasmehne in pravi: »Dobra gospa, ste imeli pafi srečo, večjo nego jaz. Vsak dan namreč oblečeni celo dve mojih nogavic, pa me tako noge bole, da komaj hodim l« Sulamonska sodba. Dve sosedi neke ogrske vasi sta pritekli k sodniku z gosjo, o kateri sta obe trdili: »Moja Je.Ne, pravim.« Sodnik: »Jula, ali je gos Rozina?« Jula: >Ne pravim.« — Sodnik: »Dobro, če ni ne tvoja, ne tvoja, bo pa moja. Jože, nesi Jo v kuhinjo moji ženil« Požeruhi. Na Ogrskem »o praznovali neikje na kmetih poročno gostijo. Gostov je bilo 700, jedli so tri dni in so pojedli šest centov težkega vola, tri teleta, devet pttanih pražičev, 200 kosov perot-nine, 230 hlebcev kruha, voe polno peciva. Popili bo pa 15 hektolitrov vina j to še ni toliko, a so bil) tudi otroci zraven. lf N NJEGOVO burka;to ŽIVLJENJE Otroška pravljica. XVIII. Storžek sreča zopet Lisico in Mačka in gro ž njima na Polje čud in pasejo zlatnike. Sojka je pustila dondka več ko dobrepol ure jokati in kričati, kaj pa, ker ni mogel oni nos skozi vrata in še zato, da si zapomni in se poboljša in ne bo več lagal, ker lažal je najgrša napaka, ki jo more imel otrok. Ko pa ga je videla skremženega in z očmi, izbuljenimi od obupa, je tlesknila /. rokami iu na ta klic je priletelo skozi okno v sobo na tisoč velikih ptičev, štokavci imenovanih, in spustlvši se na Storžkov nos, so ga ponialem stokali in kljuvali in čez nekaj minut je dobil ogromni in nesorazmerni nos zopet svojo naravno velikost. >Kalw ste dobri, Sojka moja, — je rekel don-dek, sušeč si oči — kako vas imam radi. Tudi jaz te imam rada,: je odgovorila Sojka in če hočeš ostati pri meni, boš moj bratec in jaz tvoja dobra se trica... • Rad bi ostal... a moj ubogi očka? 'Tudi na to sem mislila. Tvoj očka je že obveščen in preden bo noč, bo že tu. : •Res? je zaklical Storžek in poskočil od veselja. >Če jc tako, Sojčica moja, in nimate nič proti, bi mu šel naproti Komaj že čakam, da objamem in poljubim ubogega starčka, ki je zame toliko pretrpel. .»Lahko greš, a pazi, da se ne zgubiš. Skozi gozd pojdi, gotova sem, da ga boš srečal.« Storžek je odšel; prišedši v zgod, je začel teči kakor srna, a ko je pritekel na neko mesto blizu starega hrasta, se je ustavil, ker se mu je zazdelo, da sliši sredi med zelenim vejevjem ljudi. In v resnici je videl, kaloo sta se pojavila — uganite kdo? ... Lisica in Maček — ali jHijx>tna znanca, s katerima je večerjal v gostilni »Pri rdečem rakuc. ^•Glejte, glejte, kdo bi si mislil, naš ljubi Storžek Ir. jc zakričala Lisica. f< objela in poljubila. K«! si se [.-a vzel? U'cjie. r jtt- k(1<> l)i ni mislil, na§ ljubi Storžek!-S .!.. Lisica, ga objela in poljubila. »Kod si se pa vzel?« je ponovil maček. »O, to je dolga zgodba, : — je rekel dondek — povem vam jo o priliki. Vedite za enkrat to, da sem tisto noc, ko sta me pustila samega v gostilni, srečal na cesti razbojnike...« •Ra/.bojnike?... O ubogi prijatelji In kaj so hoteli? 1 3' ■ Hoteli so me oropati zlatnikov. Grdobek je rekla Lisica. Grdobe grde!, jc zapredel Maček. A jaz sem začel bežati, — je nadaljeval don-tlek — oni pa skozi za mano, dokler me niso do-tekli in obesili na onile štrkelj tam na hrastu ... In Storžek je pokazal na hrast, ki je bil dva koraka vstran. Ali bi se moglo kaj hujšega misliti?* je rekla Liscia. Le na kakio hudobnem svelit moramo živeti! Kje naj dobimo za božji čas, varno zavetje mi, kar nas jo poštenjakov? Medtem ko so tako govorili, je Storžek zapazil, da je Maček na sprednjo desno nogo hrom, ker mu jc manjkala v stopalu cela taca s kremplji vred. Zato ga je vprašal: Kaj pa je s tvojo taco? Miiček je hotel nekaj odgovoriti, a je bil v zadregi, iz katere mu je pomagala hitro Lisica, ki je rekla: •Mojega prijatelja je sama ponižnost, zato ne odgovori. Odgovorim pa ja/. zanj. Vedi tedaj, ni še ena ura od tega, kar smo srečali na cesti sestradanega volka, ki je prosil vbogajme. Ker nisva imela nio iu mu nisva mogla dati še ribje luskine ne, kaj napravi moj prijatelj, ki ima res srce kralja Matjaža?... Z zobmi si je lastnoročno odgriznil taoo na eni sprednji nogi in jo vrgel ulnigi krepačini, da se je oteščala. Ko jo lisica končala, si je obrisala debelo solzo. Storžek, tudi globoko ginjen, se jo približal Mačku in mu zaše;>etal na uho: Če bi bili taki vsi mački — srečne miši!...« Kaj pa zdaj delaš v teh krajih?; je vprašala Lisica dondka. Očka čakam, ki mora priti zdaj zdaj.? >In tvoji zlatniki?- Jih Imam še zmerom v žepu — pet manj enega, ki sem ga potrosil v gostilni Pri rdečem raku.? >In misel, da bi bilo iz štirih zlatnikov pognalo tisoč in dvatisoč? Zakaj ne poslušaš mojega nasveta? Zakaj ne greš na Polje čud in jih ne poseješ?< /Danes mi je nemogoče, drugič pojdem.: >Drugič. bo prepozno,;, je rekla Lisica. »Zakaj? »Zato, ker je ono polje kupil neki velik gospod, in od jutri ne bo več dovoljeno nikomur, da bi sejal tam denar.c Kako daleč je še od tu do Polja čud?; -Dva pičla kilometra. Greš z nama? V pol uri si tam; hitro vseješ zlatnike, čez par minut jih nabereš dva tisoč iu zvečer se vrneš tu sem s polnimi žepi. Greš z na na?-: Storžek se je prvi trenutek obotavljal, ker se je s|x>nuiil dobre Sojke, starega Pepka in opominov Murna Marnjača, a potem je napravil, kar napravijo vsi otroci brez pomisleka iu srca; napravil je, in sicer — zasuknil je glavo in rekel Lisici in Mačku: *Pa pojdimo: z vama grem!': fn so šli. Ko so hodili pol dneva, so prišli v mesto, ki se je imenovalo T r a p e 1 o v. Komaj so vstopili v mesto, je opazil Storžek polne ulice golih psov, ki so zevali od lakote, ostriženih ovac, ki so se tresle od mraza, kokoši, ki so ostale brez grebena in rože in prosile vbogajme zrno koruze, velikih metuljev, ki niso mogli več letati, ker so prodali svoja lepa pisana krila, pavov brez repa, ki so se sramovali, pokazati se, in fazanov, ki so tiho tiho stopicali, obžalujoči zlato in srebrno se iskreče perje, oskubljeno, zgubljeno za vedno. Skozi to gnečo beračev iu sramujočih se revežev je vsakotoliko pridrdrala gosposka kočija, v kateri je_ sedel ali volk ali kaku tatinska sraka ali kaka ptica ujeda. Iti i lun,i plavil, v 11„ 'l»»u .i'' .'. ibnz IraMii!;' ''i* trdi, da po /oboli l.div lto\ natančno lahl-o f|o*l.-*-ei bolezen ilolii-iicf.il. Zanimivo \c-l.u.je, , Ai\?leSkfin sla (h,. ni univerzi, v mcMih t)x-ford in Oaiuhridgo. Iijj'-,. ki. samo prav »brani, veslajo vsako leto v Lonlo-nu po reki Te...;, ]„■:. bližuo sedem kilometrov daleč. Vsaka univerza ima svoj CuJji, v čolnu je krmar in osem veslafev. Tekmovati so začeli |»tii 1829; od teta ISO t tekmujejo redno vsako leto. Letos so tekmovali dne 27, i marca že oseminseilenule. aetiC. Zmagal je Ciimbrtil- : ge, gledalo je pa veslanj" f najmanj en milijon Ijuili, torej toliko, kolikor je nas Slovencev vseli skupaj. Porabili so lil minul iu pol, navadno porabijo 20 do 22 minut. Pripravljajo se pa za teli 2n minut najmanj pol lela. To naj nam bo v pouk, kivko moramo vsako stvar, tudi najmiuij.3o, re.i-r.ili popotniki nn nekem trgovskem parniku v bil-iini polotok« Šahov na morskem dnu ostanke starodavnega mesta, ("e j« morje mirno, s« ni poslopja prav dobro vidijo. To je potopljeno mesto KarabaJeger. | Čudna s« p»ta -i> »nke V Oonijl LeSniri na Saškem je iena nekega lil-ženerja pred Iti leti požrl« ftivanko. Ne ris tii kuj Škodovala, je potovala Si-vanka po ženi okoli in je prižl* sivlaj nn roki »l«*' na dan. Stolp drija. V Kaliforniji v Ameriki imajo 45 metrov visok stolp, Iu K« imenujejo stol<> dežja. (■<•■ note deževati, zredJiJo v okolici stoti« '/'r;,k J"1.' pravijo tako umeten dež. Bubi. Na AngleSkem so izkopali kipe i/, fetrteg* stoletja po Kristusovem rojstvu in imajo kipi ravno tako pristrižene los«, kakor jih nosijo nekatero deklice danes, torej buw. Sioer je pa i t zgodovine znano, da se je žo cM' Tit. par desetletij po M'-stusu, tako slri?el. In 9«! imenovali to frizuro zaW| Titovo frizuro. Čudna bolezen. V sevrt roameriškem mestecu KUjl timtng 3? je nenaden*? pojavila bole«en, ki je kom enega dneva pota« lil 300 ljudem med i'. » 30. letom lase, in »o 60,11,1 čisto plešasti. . Podmorski «oln-večji podmorski čoln ost« ne lahko |>od vodo dv dni in pol. Navadno n slimo, da so taki fo ' majhni; a Ia je t«ko w lik, da ima 121 mož f" sadke In Polje čud, kje je?« je vprašal Sloržek. »Tu zraven, par korakov je tja.c In šli so skozi mesto in ko so bili izven mestnega obzidja, so se ustavili na pustem polju, ki je Komaj so vstopili v mesto, je opazil Storžek polne ulico golih psov. bilo kr vseh koncih in krajih podobno drugim poljem. »Tu smo!, je rekla Lisica dondku. »Zdaj pa le, kar poklekni na zemljo, izgrebi z rokami 'majhno lukn jo in vrzi vanjo zlatnike I« Storžek je ubogal. Izkopal je jamo in postavil vanjo štiri zlate novce, ki so mu ostali, in potem je zadelal jamio z zemljo. Zdaj pa pojdi v bližnji jarek, zajmi vedro vode in poškropi, zalij, svet, kjer si sejali« Storžek je šel k jarku in ker ni imel pri roki vedra, si je sezul copato, zajel z njim vodo in žalil zemljo, ki je krila luknjo. Potem je vprašal: »Ali je še kaj treba?« s Nič drugega,« je odgovorila Lisica. Zdaj pa lahko gremo. Ti se potem — tekom kakih dvajset minut — vrni in našel boš že drevesce, na vseh vejah obteženo z novci.« Ubogi dondek se je, ves iz sebe od zadovolj-nosti, tisiočkrat zahvalil Lisici in Mačku in jima obljubil lep dar. »Midva nočeva darov,« sta odgovorila obenem oba hudobneža. Dovolj nama je, da sva te naučila kako se obogati brez posebnega truda in sva zadovoljna ko velike noči.« Ko sta to rekla, sta pozdravila Storžka, mu voščila dobro trgatev in odšla po svojih opravkih. Cestna železnica v Berlinu bo dobila dvonadstropne vagone, ki bodo imeli prostora vsak za 100 oseb. Dober tek! V Severni Amerik je država Jova. Zadnjič se je zbralo na nekem kraju tam 10.000 ljudi in so tekmovali, kdo bo več kislega zelja pojedel. Tekom par ur so ga pospravil nekateri deset kilogramov pod streho. Golša ali krol. Nerodne je. Odpravimo jo z uživanjem joda. Ker je pa nevarno piti nerazredčeni jod, si pomagajo v krajih, kjer je golša splošno razširjena, da primešajo potni vodi jod. Tako pride jod v majhnih količinah v obtok in so uspehi naravnost sijajni. Na Bavarskem in v Švici so si pa v zadnjih časih pomagali tako, da so jod primešali jedilni soli. Uspeh je pač ravno tako dober. Uie ie lep* stvari: tepe čeveljčka, torbica h druga darila lahko kupite, ako naidate v milu „<3axela" samo en zlatnik. V vsak tisoči komad našega priznanega mila vtisnemo namreč po, 1 z letnik to ako imate srečo ga boda'3 sigurne našli. Vpoitevdi^e ter pHdno perlte le s m H o m Gazela1 »» kt se odlikuje po izrsano obilni peni tei tako temeljito In hit tu očisti perilo. ............p^r-Tss;^ *** Inserirajte v »Domoljubu"! ADVOKAT Dr. Dominik Žvokelj je otvoril svojo pisarno v Kamniku. V,__ Zlatnik V ZLATOROG TERPENTINOVEM MILU so našle dalje sledeče osebe: Mara Gerraovšek, Novo mesto; Tilka I.ah, Mala vas pri Trebnjem; Ančka Zupančič, Mirna peč; Jurij Travn, Mežica; Ana Pegan, Besnica nad Kranjem; Agnez Streharnik, Guštanj; Mat. Putnik, Poljane pri Prevaljah; J. Petrovič, Maribor, Koroška cesta; Milan Leskovšek, Maribor, Erjavčeva ul. 3; J. Pere, Maribor, Slovenska ul. 1; Ne-žika Vahčič, Glagov brod pri Artičah; Bcrta Fuchs, Zagreb, Meduličeva ul. 27; Ljubica Ladiš, Zagreb, Zavrtnica. - Posebno srečo je imela Ivanka Zver- " žina, Stolnik pri Kamniku, katera je našla v enem mesecu že drugi zlatniki 2198 Najpopolntjš' STOEIVER Šivalni stroji U Hvilje, krojaSe in Čevljarje ter h vaak dom. Preden si nabavit« stroj, oglejte at to Uradnost pri tvrdkl L, Baraga, Ljubljana Selenburg. al. 6/1. Brezplačen pouk. 15 letno jamstvo. Ne pomaga niči Prepričajte se I Kar te res. |e pa le res! Da je najboljši nakup dobrega, trpežnega blaga za moške in ženske obleke, le pri domači, znani trgovini pri CESNIKO Ljubljana, Ltntfarjeva ulica Največja izbira svilnatih rut in Serpl r Vajenca:11 t-0 Vi * ' T Vi! v i a—s'.-- raoictcr KUNOVAR — i pakeptOiit Sr. K:ii — LjiMjgga__| | JV tfci.fr eViU. moloiji > '» ur-; ftomlce | et>.vr-.r v k-*r..U. -dobro it ;«IC. pogosta Hrastov okrogel LES ; Nnw mntftr n r [■ ■ ir-ri : rs,7V\C, - IlUf IliUlUl OCKIM-CtlP . liubiiane 5» Petra t. tudi CEL- PAPCn.' GOZDOVt, KUPUJ: »ZORA« d. i o. i. t Črno«! »a. »'J7 K.RI2NAR, česa-. S'.raiilč» pri Kranja. Mati in sin. Glej sinko, primerjajva enkrat perilo, oprano z Zlatorog terpentin. milom * perilom, opranim z drugim milom I Kakšna razlika I Perilo, oprano z Zlatorog terpenti-novim milom, je res lepše, kakor novo. Poleg tega &em našla v Zlatorog terpentinovem milu že drugi zlatnik po 10 frankov! I KOK ; • • ib.i: Vrtilni . A 220 380 volt, 3 K Vt'. i52 -.-j- v. - JOŽEF 20T5 v- h vrst, sair. CEBIIV, SKLADIŠČE: METELKOVA 1» (koncem bivie belgij?! » ka-arne). 0d|*to od Vi K do 12 in od ' {1 do ure-. STARO ŽELEZO in sta- - KOVINE vteh vrst kupuje FR. STUPlCA trgovini z žcleznino in poljedelski- i stroji _ Ljubljana, Gojpoivelska cesta It. 1. 1^5 7actnnniki " Iricar. SIRA {.OOlUpiMAl se .prejme',o v vsakem kr»iu p-d u^vdni>ni poboji. - Pi»mene ponudb,- pod .Sir« n • Propaganda, reklamna druiha z o z v L|ab. liani, SelenSurgova ulica it 7. II. nadji- 2127 Denar! Denarl^K knpujete v trgovini Ant. Namik» r £k*lji-L*ki. Krasna izSir.t vsako-vratnega manufak. bi«j;i po izvan-redno nizki ceni. MaLufal:. vv.ore« poSljeoi na ogled za Hrfnt, ilustrov. cenik i vei 100 slikami po;>olnom» 7-islonj. Ne zamudite ugodne prilike, POZOR! Postranski zaslužek proti /nan.Li za 1 Din »Prnpagacda , reklamni družba z o. r., Ljubljana. Sclcnhurfnva ulica 7 11. P 1 Kdor namerava zidati in rabi: ne- tke. (•«-* ment, štukador, betonsko in drugo »clcro. •kovjo. štedilnike, pefi, mrete ra ograje iu vse v to stroko spadajoče predmet-*, dobi iste cenfl in v veliki izbiri v trgovini ?.e!c-itnino na debelo in drobno ji Scfrneider & Verovšek t^ LJubljana, Dunajska casta iS. j Tc{m postrežba! Zmtrr.s fc__ Edino najboljši $|val(|f S 11*0)1 !ll KOlCMI ra rodbino, obrt in industrijo s« 1» Jos. PrteJinra Grit/ntr. Atllcr Najnižje cene! Tudi na obrokel Ltubltana blizu ProSernovega spomenika. Pouk v vedenju brer.fdafno. Večletna garancija. Zadružna gospodarska banka d. d Tel.št. 57, 979 in 470. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzojav.: Gospobanka. """""''M T lastni palači (vt8 ž vis hotela ,.Unlon"). Podružnico: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, Sibenik. Ekspozitura: BleJ Kapital In rezerve skupno nad Din 15,ooo.ooo -( vloge nad »In 2oo,ooo.ooo - 5 KS tpkr«Z^vloJ.ni« lt°eko^mraJednC'StnC P1?irje' 1ai? v naicm i^lene shrambe za vrednote, kupuje- in prodaja kar najbolje t aevue. spreiema vlojSe na tekočem računu .n na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi potfop Amerikanski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. - Urejevanje ameriških zapuščin. Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije. l//lejatelj: Dr. Frane Kulovee. i* Urednik: Fraae Zabret. Za Jugoslovansko tiskaruo: Karel