iet.nl tečaj. 7 št. fflfJBiJnM^f, ftJulij.
Zmožna Gospd Vogrska. POBOŽEN MESEČEN LIST. Vrejuje ga:KLEKL JOŽEF vpok. pleb. vCrensIovcih
NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA
(bi.): Duševen žitek Marije . . ......193
Jožef: Sv. Jožefa pomoč .........198
Naroden : Podobe, z živlenja vogrskih slovencov . 200
Dom: Hodite k meni ..........203
—	: Svčta Monika ...........204
—	: Sv. Vincencij Pavlanski........207
Po Stogeri: Nebesa — naša domovina ....	209
Klekl Jožef: Tretji red..........212
—	: Pred smrtjov ...........213
—	: Molba, Oltarskoga Svestva.......214
Glasi — za deco — pošta.
Cena lista je za domače dve koroni; za amerikance pa tri. K listi dobijo tak domači, kak i amerikanci kalen-dar. Ali potrebno je list naprejdolplačati. Ki nemore naednok vse dolplatiti, naj da vsako pol leta 1 korono, ali konči 50 filerov vsaki frtao naprej.
Penezi i pisma za list naj se pošilajo na sledeči naslov: Klekl Jožef plebanoš na pokoji v Črenslovcih. Cserfold, Zalamegye.
Za naročnike i širitele lista se vsaki mesec sliiži edna sveta meša.
Čisti dohodki lista se obrnejo na zidanje ednoga samostana v Krajini Slovenskoj naVogrskom.
NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA,
ZMOŽNA GOSPA VOGRSKA — POBOŽEN MESEČEN LIST.
VREJUJE GA:
KLEKL JOŽEF
plebanoš na pokoji v Crenslovcih. Oserfftld, (Zalamegje).
Z dovoljenjom višešnje cerkvene oblasti.
Prihaja vsaki mesec 8-ga na veseli spomin petdesetletnice 1. 1904. dec. 8-ga obhajane zavolo razglašenja verske pravice o Marijinom nevtepenom poprijetji, šteri den je te pobožen list prvič slovenom vogrskim do rok dani. — Cena 2 koroni, v Ameriko 3.
Duševen žitek Marije.
Duševen žitek naš.
Štiridesetoga psalma štirinajsta kitica pr&vi : »Lepota hčeri krdleske je odznotra." Reči sv. Diihd so to z vust
Ka mi od zviinešnjega oponašanja bi. D. Marije zn&mo, je nikaj ne k tomi, kak pobožen žitek je ona vu srci živela.
Hodimo v njeno nazaretsko hižico i poglejmo, kakši je nje skriven žitek, na kelko smo to z oponašanja oso-diti mogoči.
Čutenja, n&gibe, žele njenoga srca što bi znao popisati ? Što znd, kak sveta mišlenja so staniivala nepresta-noma v njčnom srci ?
S tebom, oh Gospodne bože ! stebom so živele vse moči njene duše, ti si bio začetek i konec vsakoga njenoga nakanenja, vsakoga njenoga prihoda i odhoda.
Tebe, oh Gospodne, je mela pred očmi .brezi hen-janja ; tebe je vidila v vsakom stvorjenji tvojem ; njčne pameti je od tebe odvrnoti ne moglo nikaj, ar si vu vsem bio vse njčno Ti Gospod. ,
Sodbe njene so sodbe tvoje ravnale, stopaje njene je vola tvoja vodila, reči njene je sveta liibav tvoja navdu-šavala.
Ne marajoča za skrbi toga sveta je Marija sebe Bogi i svojim domačim poslom dariivala z močnov samostal-nostjov, štera ne gleda i:a to, ka do pravili liidje, ali ka zgiibi s tem na svejti.
Mela je od Boga posebno miloščo, ka je lehko la-dala vse nagibe tvoje duše, pa je li neprestanoma pazila na vsa gibanja srca svojega, naj nepotrebna mišlenja ne bi naišla v nje poti.
Na oči bi si vrgla vsaki najmenši nagib, vsako nako nenje, vsako želo, štera so ne Bogi na čast i diko.
To nam kaže, ka je pravi znotrašnji žitek duše. Nikaj drugo, kak to, ka človek sebe, svoja mišlenja, svoja poželenja, celoga svojega, znotrašnjega človeka sploj pazi, naj vsi njegovi nagibi k Bogi se nagibajo, vsa njegova opravila i trudi naj na to služijo, ka Bogi zevsim vekšo
čast i diko da.

Ta pazlivost je kakti duševna straža, štera razdelž čutenja od nature zhajajoča ino je zadiišava od onih štera od milošče zhajajo i štera po takšem vu sebi naprej pomaga.
Z tov pazlivostjov, z šterov tak koleš naturna čutenja vu sebi ino naprejpomagaš moč milošče novo moč i ' novo miloščo zadobiš, ka boš vsa svoja dela i vse posle z žive vere i tak opravlao, ka do tvoji zroki i cil za šlerih volo kaj delaš, vsikddr višenaturni pa se nikdar ne boš pog&jao v svojem deli z tem, ka do liidje pravili, ali ka tebi z toga pride na zemli.
Gi ne pazimo tak na naš vekivečen cil, te pri vsa-koj stopnji našega žitka falinge delamo i kv&r trpimo ; z tov pazlivostjov pa, ka vsa naša dela na Boga obrnemo, či li ne delamo velka dela, vnogo dobroga včinimo.
Kelko pobožnih duš je prišlo z tov pazlivostjov, ka so vse svoje posle Bogi daruvali, v red nebeških šeregov!
Diiševnoga mira, veselja i blaženstva, štera so dar Diihd svetoga, nikddr ne dosegneš, či ne boš pelao tak-šega žnotrašnjega žitka.
Diiševen, znotrašnji žitek živoči človek l£da sebe, kda pazlivo vuzda v sebi one nagibe, šteri dušo v nemi-rovčino spravlajo ino jo sloboščine oropajo pa ne zgubi mira te tiidi, kda se njim naglo kaj takšega pripeti, ka navadno mir ludi zmeša.
Ki zviinešnja gleda, on je jdlen, si nepotrebno tere glavo pa mira nikdžr ne ima.
Znotrašnji, duševen človek ne pozna druge modrosti, kak ono, štera Boga m£ pred očmi, modrost vere, šteroj je ne skrb za minlfva, dr svoja mišlenja i nakanenja po vekivečni pašnikaj pameti pas6.
Zvunešnji človek samo modrost tejla posluša pa ka z tov ne pripr&vi, to za nespametnost drži.
Duševen človek se pa z čuvanjom čuva od norosti ■svojega čutenja i zapelivosti tela.
Na to pazi, ka boš z Bogom pred očmi vu vsem njega Iskao, vsa njemi i za njegovo volo delao pa do-sčgneš, ka bode „držanje bože v tebi", od šteroga je pf-. sano, ka je to „mir i veselje v svetom Duhi", ar boš se med one računao, ki „v duhi pravici molijo Boga".
Kak je to, ka jih tak dosta je, ki mira ne imajo i $e na veke tožijo? Od tod je, ka zvunešnji, teloven žitek pelajo pa njim pamet i srce vsikdar za etim svetom beži!
Ešče taksi, ki se pobožni vidijo, so vnogokrat tudi
ne tisti, za štere se kažejo; srce njim je naime na jezere nepotrebnih dugovanj obrnjeno i pamet nad celim svetom raztrošena.
Znotrašnji človek edno miseo ma i ta je Bog; njegova pazllvost, srce vsikdar Boga išče, kak sunčenica sunce: Druga dela, kak šteč so velka i lepa, ga ne spravijo z duševnoga mira.
Za kep delamo reme, vnogi pa v gotove reme ščejo meti kep, kakšišteč te že bode. Zvunešaje naj ne včini duše sebi spodobne, nego telo se naj spodobi k duši.
Zato pazi, ka se vkuppobereš vsikdar, ka ti pamet i srce ne bode raztrošeno po svejti. To pa tak dosegneš, či boš: za posle sveta telko marao samo, kelko ti Bog zapovedao. Pa či te st^liša dužnost med svetska opravila zovč, v dfihi ostani pri Bogi pa si sploj daj račun od svojega nakanenja i nagibov, z šterimi svetska opravlaš.
Ne misli si, ka je duševen žitek samo v ništerni ■stališaj i med ništernimi opravilami mogoče palati. V vsa-kom stališi i med vsakim opravilom je mogoče to, kak šteč je] pun skrbi i poslov. Lehko je duševen žitek pelati v sreči i nesreči, vu zdravji i betegi, v vnogom ali malom posli, v časi vihčrov i močni skušnjdv tak, kak v mirnom živlenji i časi počitka. Ne tak še prilike, v šteroj se človek
ne bi mogeo vkuppobrati ino si poglednoti, ka'se godi v duši njegovoj.
Skrbi se za duše onih, ki so~na tebe zaviipani. Pa ne išči dike svoje, pa nej, ka bi deca tebe lubila,|nego Boga naj iščejo ino liibijo — pa ovo drugo te že same od sčbe pride.
Vsa svoja Bogi na čast! Vu gasem posli Bosa pitati, kak de njemi naše opravilo na vekšo diko pa poleg pra-voga odgovora duše činiti, to je pravi duševen žitek, kak je bio Marijin.
(bi.)
Sv. Jožefa pomoč je naj vekša.
red tem sem raspravo i dokazao navuk sv. ma-terecerkvi o velikoj časti sv. Jožefa. Na to čast, vrednost, plemenitost njegovo se naslanja pomoč njegova. Ednoga veškoga velikoga župana čast je vekša, kak maloga; več zato more šteroj siroti pomagati, če ga prosi zato od toga drugoga. Pog-lavara okolice oblast je ešče vekša; pomaga zato več od prviva. I to tak raste gor do ministra i krala šteriva celo deželo ravnata, nevolam cele dežele pomagata.
Svetoga Jožefa pomoč je zato tudi najvekša, da je njegova čast najvekša.
Celoj matericerkvi on pomaga, kak je negda sv. družini v Nazareti, nam razlagajo preminoli sv. oča Lou XIII. Tista familija je tedaj bila krščanska maticerkev i ravnao jo je sv. Jožef „ki je stalen sprevajalec, pomočnik, tolažnik bio za Devico i Jezuša(Ho XIII.)
Sprevaja, vodi, pomaga, tolaži zato zedaj tudi sv. familijo, to je matercerkev, štera za svoj najdragši kinč
ma pod kruha podobov Ježusa, kak ga je mela hiša na-zaretska pod podobov gingavoga deteta.
Ne bilo nevole, iz štere ne bi bio rešo sv. Jožef sv. družno, to je celo matercerkev štera je te stala, ne ga je zdaj tiidi, iz štere on vse katoličance ne bi rešo, ki k njemi pribežijo.
Sv. maticerkev nas vči v svojih molitvah, ka je egiptovski Jožef h komi so si vsi mogli po živež hoditi, predpodoba sv. Jožefa pri kom tiidi vsi, celi svet pomoč, živež dobi za večno živlenje pa ešče za časno. (Brev. in fest. Patrocin.)
Potrdi nas v toj veri svetek varstva sv. Jožefa, šteri se obhaja vsako tretjo nedelo po vuzmi i od letošnjega leta mao se z osminov more pri sv. mešaj i duhovniških molitvah svetiti. Bi sveta maticerkev njega postavila za variivača i čuvara svojega, če se v njegovoj pomoči ne bi viipala ? Sv. maticerkev je nezmotliva, vodi jo Diih sveti, nemore krivoga zravnati poleg Ježusovoga obe-čanja v ničem, kaj se tiče našega diišnoga zveličanja. Tak je te po sv. Diihi presvetlena odebrala sv. Jožefa za svojega čuvara viipajoč se v njegovoj moči, štera je trideset let obvarvala Sina Božega i njegovo mater, da bo tiidi nas vse mogla, če se k njej obrnemo.
Pij IX. rimski papa „so ga za Patrona cele matere-cerkve" postavili. 1. 1871. jul. 7. Zrok te njihove odločbe je pa bio, kak sami pišejo to, ka se je pobožnost do sv. Jožefa na teliko povekšala i zrasla da so jih od vseh stranih brezračunane i najbole vroče prošnje gorpois-kale.
Sv. Jožef je bio mož Marije i oča po oblasti od Boga danoj i ne po naturi Jezušov. „Ocl tod shaja vsa njegova plemenitost, milošča, svetost, dika" (Leo XIII.
To je podlaga našega ceščenja, našega viipanja do
njega. Največ nam more od Boga sprositi Marija—mali Boža — zanjov pa sv. Jožef, ki je meo očinsko oblast nad Bogom. Z viipanjom prihajajmo zato k tomi za Marijov najvekšemi svetniki, k našemi pravomi oči vsaki den. Ne tak velikoga, kaj nam ne bi sproso, če ga pobožno i stanovitno prosimo. S kušavajte dušice same i bodete vidile, da istinski navuk sv. matere cerkve glasim vam. Idite k Jožefi.
Jožef.
Podobe iz živleuja vogrskih. slovencov.
Geta botra na kristitkaj.
te se je okrepil'o. Oča je ( ponosen na dečka, tak-veli — ne sme zrasti gor, ka botrini i znan-com kakšega poštenja ne bi skazali. Po viizmi tretjo nedelo, na varstvo sv. Jožefa, da je poj-bec tiidi Jožek, krslitke mo služili, pravi materi. Se ve, da je mati rada to čiila. Poštenje se botrini more nazaj skazati. Edno je samo štarise brigalo — bodo li prišli Geta, ali ne ? To pa zato, da so oni na veliko krstitje ne šteli nikdar iti. Ka bi za njuvo volo teliko potrošov delali, so ne dovolili. „Bajši dajte na cerkev, na boge misijo-nare te krajcare, jaz malo trošim — pa deteti na vekši hasek to bo. Keliko poganske dece ne zadobi sv. Krsta, zato, ka ne ga pomoči od niket, misijonarje so pa siromaki, ne morejo več sirot na stan vzeti, kak njim dari dohajajo. Dajte ta to v imeni novorojenoga deteta, naj ma zasliiženje pred Bogom, ka gda pride k pameti i se bo po skiišavanji probalo, je li verno svojoj Krstnoj obliibi, ali ne — pravin, ka te njemi dober Jezuš gledoč na te dar, šteroga je on sam gorprijao, več milošče da
i žnjov skušnjavo zmaga, nedužnost obrani". To so v takšoj priliki odgovorili. I če se boter ne dao pregučat, pa li preveč na visoko šo, ali so ne šli na krstitje, ali so samo malo vremena tam bili. Kaj pa zdaj te bo ? V hlevi se krmi, v klonjaj se šopa pa to vse za njuvo volo. „Znaš, kaj sam si jaz zmislila", odgovori žena moževi? „Če bodo naš gospod plivanoš tu, te botra ne bodo vii-pali odskočiti." „Kaj pa če oba odskočita" — odgovori mož? „Da naš gospod na velike male tudi nikaj ne dajo. Dobro znaš, kak ostro karajo pijanost i uezmernost." „Znaš kaj", odgovori žena? Povabimo vse goste samo na edno ščista kratko večerjo — pa gda smo že dobre vole — te jih va že lehko tli staviva." Mož se je nasmejao pa samo teliko pravo „ne zaman, ka si ženska." To hujše si je pa samo primislo, tiajmre, ka je v raji kača ne viipala moža zapelavati — pa je hudi duh bio v njej, ženska
ga je pa na edno reč v časi zapelala.
* *
Dva dimnika je mela Pojakova hiša. Oba sta se kadila na oen varstva sv, Jožefa. Malomi Jožeki bodo edno ščista malo krstitje služili. Tak je najmre pred svet dano. Proti večeri se zača hiša napunjavati z gosti pozvanimi. Stoli se vse terejo, tak so naklajeni. Geta včasi to v pamet vzemejo, ali nikaj ne pravijo. Bo že prilika, si mislijo. Malomi Jožeki se je ne vidilo mislim, ka jih teliko tam rabučilo — z glasnim jočom je končimar to celoj hiši na znanje davao. Večerja se je začela po pobožnoj molitvi, kak je to navada pri pobožnih Slovencih. Gospod plivanoš so je vse pri reči držali. Da je krstitje bilo, od koj driigoga bi si gučali, kak od maloga deteta, od krsta, od cerkvi, i dragih rečih, štere so v tesnejšoj zvezi z imeniivanimi. Gda je od krsta bio guč, te se je nekaj smešnoga zgodilo.
Mlečnjekov Ferko, ki je samo za toga volo dobo čast ri stoli sedeti, ka je gujčeka zabodno i tečne kolbasice
ž^njegovih drob napravo, je pitao gospoda plivanoša, ka „reko zakaj dete pri krsti solijo pa prprajo?" Vsi so se za črvo držali i tak smejali na to pitanje. „Te ti Ferko misliš, odgovorijo plivanoš —" ka jaz dete tak osolim i zaprpram, pri krsti, kak ti svinjsko bedro pri klanjej"? V tistoj solenki sol je toti, ali kaj ti za prpel maš, je pepel. Da pa z toga tvojega pitanja vidim, ka ne veš, kaj pomenjo pri krsti obredi matere cerkve, ti je bom v Marijinom listi razlozo. Viipam se, da si ne ti jedini, ki si to ne znao, najdejo se i vnogi drugi. Vsem nam ovim pa bo tiidi na hasek, čeravno razumimo te obrede — da je bomo popolnej razumeli i tak tiidi svoje las-tivno, ali krstno deco bole voditi znali".
»Lepo njim" zahvalimo — odgovorijo vsi — rad bomo vse tisto prečiteli i po tistom se tiidi ravnali. Duh sveti jih vodi pri tom pisanji.
Gda je peta jestvina na stol prišla, Gospod plivanos; ki so na provom mesti sedeli, so si samo za eno makovo zrno ž nje včeknoli. Ravno tak so napravili tiidi Geta. Ovi gostje so tudi več ne potrebiivali. Siti smo že — odgovorijo zato vsi — ne nosite nam več. Ki se z petih jestvin ne na je, ne vreden ni edne. Ka pa gda nam je sedeno mleko zadosta" ? Hišna gospodinja pa to samo za šalo vzeme. Prinest gor šesto, sedmo ešče deseto jest vino i nišče se je ne tekno. Tii nas ščejo prekrmiti, mislijo, ka mi doma »nemarno nikdar kaj takšega" še-petne eden driigomi — pa ešče kaj driigo tiidi. Bi ešče izdaj gor nosili nove hrane, če ne bi vidili, ka so se stem zamerili vsem gostom, da so proti pravici gučali i prek reda spravlali. Ženska glava se je tii zmotila. Ne je mogla svoje preštimanosti i gizde viipokazati. Gostje so eden za ovim odišli z tem srčnim želenjom, naj dete v milošči božoj starišom na veselje raste, se zahvalili na večerji i gizdavo žensko, štera je že naprej glasila, ka njeno krs-titje načiše bo, kak pri krčmarovih — nehali pri njenit bogatih ostankaj.	Narodne.
Hodite k meni.
red ednim mesecom so iz Beča gl&si prišli, na štere gldsi, či je človek čtč, se krčtj njemi sreč.
Eden pijani demokrat je svojoj familiji doli zahvdlo goridržanje. Srdito tam sedi vu svojoj htži, ne mdra ne za žene i ne za deeč jokanje. „Oča moj, daj mi malo kruha" proso je mali. On ga je pa s grobij&nskim protenjom od sebe tirao. Nego glad je ešče močneši bio i je ešče viin sprešao z trepetajočega deteta ete reči: „Oča moj, daj mi denok eden m&li falat kriiha, preveč sem lačen" Oča srdito odgovori: „Neimam kriiha, idi išči si ga!".^
Na to se je dete viin napotilo, viin na mrzlo noč. Kam? pa kde ta? Ono samo ne ve. Nego tam na Votiv cerkve stubaj, tam so ga najšli maloga siromačeka dobri
ludje i so ga dali pod dobro skrb, pod dobro obrambo.
*
Sto i sto krat čtemo prispodobna dela. Stiskava se nam srce. Nego ka činimo ?
V etoga siromaškoga deteta zgodovini vidimo Bogd za potkazača. To siromaško dete je toti odišlo iz domi, naj si kriih poišče, pa si ga je tiidi najšlo na cerkveni stubah, v šteroj cerkvi je Jezuš prebivo pod kriihšnov podobov. Kak velika zaviipanost je to za edno tulše malo^dete.
(L
IJJmi? Jeli mi prispodobno činimo či smo v uevoli ? Jeli pri Jezusi iščemo pomoč i obranbo ?
Zakaj nas tak sladko zovč: Hodite k meni ?
Bom.

— 204 — Sveta Monika.
Monika je od toga vsega ešče itak nikaj ne zn&la,. ona Augustina ešče za nedužno dete držala. Jeso dela, stera oča prvle vzeme vpamet, kak mati. Moniki je tudi mož odpro gori oči. Patricijus je pri ednoj priliki pripovedovati začno Moniki od Augustina, kak raste, kak je že velki, da se že naprej radiije svojim vniikam. Tč reči so Moniko v sreč zadele, zosagala se i ne najšla več mera pri sebi. Kak se zgodilo, kak ne, jeli je Augustin sam ovado materi, ka divja vu njegovom srci, ali so pa bistre materne oči same vzele vpamet, kak šteč se zgodilo, Monika je spoznala, da je sin njeni v velkoj nevarnosti, ka tu samo hitra pomoč more pomagati. Njene goste skuze so svedočile, za kak žalosten stališ duše ednoga mladenca drži ona te stališ. I naj njega nazaj na dobro pot more spraviti, večkrat ga z sebov v zeme na šeto i lam njemi začne gučati od Boga, od vere, od bldženstva čistoga srca • na dale od greha, kak strašno razvaljenje Boga je greh, da se s celov močjov moremo greha ogibati — ali zaman, Augustin je že ne razmo teh rečih ! Mimo njegovoga srca so odišle, brez vsega haska, kak glas v pustini kričečega. Ali da materi proti praviti ne vupao, njegova velka liibezen do svoje matere je njemi to ne dopustila, zdaj se začno ogibati svoje matere.
Kak strašno bolezen je čutila Monika v svojem srci gda je vse to vidila. Odpre svoje vraženo srce svojemi Bogi, naj on zvrači to krvavečo rano, naj njoj nazaj da njenoga lublenoga sina. Molila je neprestanoma za njega i poleg toga ne henjala njemi dobre tan&če d&vati. On sam piše sledkar, da pri ednoj priliki ga mati skuz-natimi očmi prosila, naj si obvarje čistost, pa či on to v svojem srci nemre včiniti, naj bar driigim d& mir, naj ne groža gor mirovnosti drugih poštenih družin.
Razpuščane nasladnosti naglo rastejo. Sin, šteri je tak liibo svojo mater, šteri je tak dobro srce meo ovo, ka je zdaj ž njega ! Gde je zdaj lubeznost do svoje materč ? Nešče poslušati več na njčno reč, ja ešče več, začne za-metavati svojo mater, štero je prle tak jako liibo ! Na koj prinese greh človeka ! Oh, keliko skuz je točila Mo-
cika noč i den, kak vrelo je prosila Boga, naj on reši sina, šteroga že mati nemore obraniti.
To se godilo tisto edno leto, gda je Augustin svoje •včenje pretrgno i doma ostao pri svoji roditelaj.
Šparavnost starišov je edno leto telko vkup nadevala, ka na drugo jesen Augustin lehko šo dale v šolo, kak smo že pravili; v Karthago varaš ga poslao oča. Karthago je bio tistoga časa glasoviten varaš, meo je tudi imenitne i visike šole, v šterih se mladezen z cele severne -Afrike vučila na višesnje znanosti, na modroslovje i pra-vdoslovje. Ali bio je jako pokvarjeni i razviizdani varaš, ravno kak Rim za časa poganskih casarov. — Lehko :si mislimo, kak nevaren je bio tč varaš za našega Augus-tina, za njegovo slabo dušo i spotreto srce. Ka je bila nevarnost v Madauri proti toj, štera je na njega čakala v Karthago mesti ? Či je nedužen Augustin tak hitro spadno v Madauri, ka čaka te na njega zdaj, da kak grešnik stopi v Karthago ?
Njegovo srce je že betežno bilo, duša brez Boga prazna, falila je hrana za njo ; čutila je sama njegova -duša, da njoj nikaj fali; želela, hrepenela je za nikoj, ali sama ne znala za kaj, nikaj bi njoj trbelo, gde bi si počinola, ali to je ne mogla najti. Nemiroven je bio, semta se lučao, mesta nindri ne najšeo, nasladnosti so ga dale tirale i v srci samo te glas čuje : „liibiti i liibiti se od driigi" — to je iskao, to je zdaj gnalo njega sploj, ■dokeč je ne dosegno svoj cio, šteroga je želo. Priliko je iskao za greh. Niti hižo božjo je ne mentuvao, ešče so ga t£ tirala grehšna poželenja. 1 kak ništerni pisatelje pravijo, tu v cčrkvi je najšeo ono peršono, z šterov sec eli 15 let dol zavezao. Kak" štčč se je te že to zgodilo, tč ■žalosten spadaj se mogao zgoditi.
Sto je bila ta nesrččna samica, štera je Augustina i sebč od Boga odtrgnola, štera je kak tčnja njega spre-vajala, kam štčč je šo, štera je šla za njim po stihom i po vodi, štera ga sprevajala v Thagasti, ide za njim v Karthago, tam odnet v Rim pa v Majland i štera njega samo v tistom hipi povrže, gda se za duhovnika odloči, 'što je bila ta peršona, nemremo znati. Augustin je sam skrblivo zakrio njčno imč.
Ali Gospodni Bog zato svoji verni ne zavrže v njihovi
nevolah i težavah. Monika je poleg vnogi nevol verno služila Bogi. Premislimo se eden 17 let trpeči zakon zr ednim poganom, pri šterom je zaman iskala liibezen. Kak strašno je peklo to njeno srce ! Ne vere, ni dneva, ka ona nebi molila za povrnenje svojga mcža. Gotova je bila, da Bog njene prošnje ne zavrže. Zdaj po dugih 17 letah, zdaj je obprvim zasumlela, da se pri moži nikaj nači godi. On je zato nikaj ne pravo, zakrivao je svoja čutenja pred Monikov. Ona bole goreče moli. Patricij je naslednje sprevido praznoto bolvanov, šterim je dosega-mao sliižo. Tem lepša se njemi je vidla krščanska vera z svojimi jakostmi, štere je pri Moniki obč udivao. Duže nemre prestati, naznani Moniki, ka ta šče nihati pogansko vero i na krščansko stopiti. Što bi mogao prečutiti njeno veselje! To je ona že tak dugo želela, zato je molila noč-i den. Zdaj se njoj vola spunila, o kak veselo se zahvalila Bogi za njegovo dobroto, ka je posluno njeno prošnjo.
Ne mislimo zato, ka stem Patricij že krščenik pos-tao, o ne ide to tak lehko, on se tak hitro ne mogao odtrgnoti od poganstva, šteromi je tak dugo sliižo. Z ednim stopajom je samo bliže stopo k krščanskoj veri. Ali Moniki je to že na velko veselje bilo, ar kem dale se Augustin od Bega odtrgno, tem bliže je prišao k njemi Patricij. Zdaj Patricius ide vu cerkev, naj očivestno zataji svojo pogansko vero i vadluje, da krščenik šče postati. Monika za njim ide. Patricius dolpoklekne pred oltar, piišpek na njega položi roke na čeli znamenje križa vrže i moli za njega, naj ga Bog med svojo deco sprimle. V lampe njegove malo soli položi, na znamenje krščanske čistosti, štero de odsčgamao obderžati mogao. I stem je Patricij katekhumen postao. Krsta ešče ne gor vzeo. Či bi se Patricij močno nakano sebi, ka gda prvi stopaj napravi proti krščanskoj veri, te včasi drugoga tudi napravi, zdaj zednim bi lehko sv. krst zadobo. Ali on je to ne šteo. Bilo je pa tistega vremena več takši, ki so toti od pogautsva vkraj stopili, ali krsta so gorvzeti ne šteli. Ne so bili kršcenicje pa ne poganje. Ime so krščansko nosili, nego dužnosti kr. vere so ne šteli spunjavati. V tč beteg je spadno tudi Patricij. Monika je ešče dosta molitvi i vnoge skuze mogla aldUvati Bogi, dokeč se mož. odločo na to, ka se da okrsliti. Ali to je samo na svojoj
smrtnoj posteli včino, zadobo je od Boga to velko miloščo, da se na slednjoj viiri zmero z svojim Bogom.
Svetlost je naslednje li vse zmagala i da je Patricij zaspau v meri, svetli trak je pozlatio merajočega slednyi, hvalodavni, blaženi pogled. Monika je z skuzami veseljom gledala to slednye vojiivanje, pozabila je njogovo trdokor-nost, njegove falinge, i njegovo slabost. Srce se nyoj malo ne razpočilo, da ravno zdaj žele Bog od nyd moža gda je čutiti začnola ono blazenstvo z šterim bi svoj zakon mogla začnoti že pred 17. letaj. Z vupanjom zato v prišestno živlenje da nyerni grob napraviti pa mesto nihd poleg njega tiidi za sebe, naj poleg onoga more počivati, koga je na novo živlenje v Kristusi pobiidila.
Sveti Vincencij Pavlanski.
Rojen je bio na Francoskom od prostih starišov. V mladih letah je bio paster, sledkar so ga šolati dali i je postao duhovnik. Turki so gavlovili i za roba v Afriko odali. Ali BI. D. Marija, všteroj s je viipao, ga srečuo rešila, nazaj pripelala na Francosko, gde je dve fari z naj-svetešim živlenjom ravnao. Zatem je oskrblavao duše robov, ki so bili na celo živlenje za veslanje na ladje osojini i tudi vodo redovnice sv. Frančiška Saleškoga, ki je trdio ka od njega svetešega duhovnika ne poznao. Posebno nalogo je dobo od Boga, naj vsem v duši i v teli zapuščenim na pomoč bo. V tč namen je nastavo družbo misijonarov, ki bi prostorni ludstvi glasili navuk sv. vere, je od celoga živlenja spovedali. Njegove družbe kotrige so gospodje v Celji, ki so med našim liidsvom že tiidi večkrat misijone držali. Vsem je vse bio. Skrbo se za krščenike ječeče pod turškim jarmom, za deco od starišov vovrženo, nevučeno mladino, device v nevarnost postaviene, redovnice raztepene po sveti, zablodjeue žeuske, za robe na veslanje osojene, betežne rokodelce, potnike oslablene i ešče za odnorene i brezračunane siromake z svojimi napravami. Njegove duše sad so vsmilene sestre,
štere ešče dnesden na milijone beteznikov i mirajočib z gorečov lubeznostjov podpirajo. Mirajočega krala Ludovika je na srečno smrt pripravo, kralico Ano podpirao, presve-tuvo naj vse k Božoj časti siromakom na pomoč po pravici obravnava. 1 med tčmi i dragimi jezerimi posli je
Sv. Vincencij Pavljanski.
vsikdar liibezniv do vsakoga, vsikdar stalen, prosti, ponižen, pravičen i česti nikše gor ne vzeme, niti nikšega bogastva, Njegova navadna reč je to bila: zviin Jezuša Kristuša se mi nikaj ne dopadne. Mro je v 85 la ti svoje starosti leta 1660-ga v Pariži. Leon XIII. sv. oča so ga za patrona postavili vseh društev, šterih namen je pomagati v duševnih i lelovnih potrebah trpečemi človeki.
*
1. Nebesa — naša domovina.
Vse žive stvari, štere nemajo razuma, ne proste vole, rndjo obrnjen pogled proti zemli, ar so za zemlo stvorjene. Samo človeki je Bog obr&z obrno gori, da vedno proti nebesom zdigavle oči. Tvoje pozvanje, o človek, je teda Boga gledati, ne pa poniziti se do posvetne poželivosti. Nebeško živlenje naj bo tvoj delež, i ne živinske slad-nosti. Nebesa so za človeka i človek je za nebesa stvorjeni. Zato je Bog .najprvle stvoro nebo i zemlo, potom sče-le človeka; on ne stvoro naj prle človeka; ar je šteo dogo-toviti palačo prvle, kak se krao v njo preseli, šteo je zozidati hižo, prvle kak bi jo zročo ludstvi za prebivanje. Nebesa so plačilo, i presrečen, ki ga to plačilo čaka, je človek.
„Na tom sveti", kak lepo veli sv. Paveo, »smo le tihinci, le potniki, ešče daleč od Gospoda. Nemarno tu obstoječega mesta, nego iščemo prihodnjega." (Hebr. 13, 14.) Potrebno.je teda, da človek visokost svojega cila i konca spozna i razmi, da zna, kakše viipanje njemi sveti iz njegovoga pozvanja, i kakše bogato veličastvo njemi je zmerjeno v nebesaj.
Na zemli smo le na poskušnji; nebesa so naš dom, nebesa so naš del i naša obluba. M&mo ovak tiidi na zemli svojo domovino, gde smo zaglednoli beli den, gde znami živejo naši prijatelje i se veselijo svojega živlenja. Mi lubimo domovino, v šteroj prebivlemo, Vogrin ltibi vogrsko, Nemec nemško, Slovenec slovensko. Ali naša prava domovina, naš zadnji cio i konec je ne zemla, ne njčne dobrote.
Glasno naimre ti pravi srce: Višiše je moje pozvanje, za koj imenitnejšega sam stvorjeni. Zemelska domačija ne naša lastnina, i či bi jo kakšte lubili, ednok de jo trbelo zapustiti; da pride noč, veli Gospod, ka nišče več ne bode mogeo delati. Nesmilena smrt pokosi naše telo v hladno zemlo, naša duša se pa preseli v neznano kralestvo. — „Ne vi krali, knezi, velikaši i bogati te zemle", zovč sv, Avguštin; „veličastni gradovje lepe hiže i obširna gospodarstva tega sveta neso vaša lastnina,
nego vi se le gostujete v njih, trbelo de vam je zapustiti, i se podati naprej. Le tujinci ste v hiži, štero za svojo računate. Moj oča, moj dedek, veliš ovak, so mi to hižo zapustili, teda je po pravici moja. Oh že znam ka misliš stem povedati. Tvoji prededi, misliš ti, so v toj hiži mielko let meli prenočišče i so se podali naprej. Tak se bodeš tiidi ti kratek čas miidio vnjoj i šo naprej ar vse, ka maš zapiistiš naslednikom. Jedini grob je tvoj stanoviten dom na sveti, tvoja prava domovina je pa na on kraj groba v nebesaj." Zato gost nesme nigdar svojega kratkoga prenočišča meli za stalno prebivanje, nesme poti v nebesa meti za sama nebesa. I kak potnik vu istini liibi svojo domovino i se po dugoj ločitvi povrača na svoj dom, ne naveruje srce na deželo, skoz štere potuje, ne na hiže, v šterih prenočiije, tak naj ma tudi krščenik to zemlo le za prehodišče, za pregnanstvo, daleč od prave domovine, i naj ma vedno le namen svojega potiivanja pred očmi.
Istina samo hrepenenje po večnoj, dovršenoj sreči, gde žives vedno v veselji i blaženosti, na glavi nosiš korono nemertelnosti, gde prebivleš vedro pri Bogi i žnjin kraliiješ v rajskoj slasti, to je pravo domoliibje. Zazovimo teda s sv. Avguštinom rekoč: „0 predraga domačija, od daleč te pozdravlamo ; ti si tista oblublena dežela, štero je oča pripravo od začetka vsem zvolenim, gde nas čaka dovršena, vekivečna neskončna sreča."
Eden človek staroga imenitnoga pokolenja na Pols-kon, mož bistre glave i blagoga srca, ki je pred več letih v sivoj starosti zaptisto svet, pripovedavle eto zgodbo, od svojega živleuja: „Izšolao san se na ednom -nemškon vseu čilišči, gde sam spoznao namen vezdašnjega modro-slovja, ovak sam ohrano navuk sv. vere, šteroga mi je mati v mladi letih vsadila v srce, v djanji sam se pa za vse bole brigao, kak za Jezusa i za njegov navuk. Samo za domovino mi je gorelo srce. Gda sam stopo v imenitne službe, sam včasi naišeo priliko, svojo liibezen do domovine pokazati vdjanji. Obrno sam včkši del svojega imanja njoj na hasek. Čiravno sam živo kak tak imeniivani pošteni možje, vtegne tiidi od mene valati, ka eden pisatel piše od takše poštenosti rekoč: Malo vrloga živlenja ovak
ne poznam, ali to ka svet navadno imenuje pošteno, je nikaj grdoga. Bio sam že preči v letih, ka se mi je ednok čiidno senjalo. Senjalo se mi je, da sam bio na visokom, lepom, meni neznanom kraji, kje je bilo čiidno vnogo nebeški duhov, ki so, kak je bilo videti, naglo pisali.
Stopim k ednomi tak, i ga radovedno piam, ka tak naglo piše. Mi smo angelje boži, mi je prijatno odgovoro te duh, i pišemo v knigo večnosti dela liistvz, ki živejo na sveti. Gda sam to čiio, sam jako želo zvediti, keliko dobri del mam že jaz v toj knigi. Zašepečem teda angeli pod viiho : Jeli bi bilo mogoče zvediti, ka je zapisano na mojem listi? Zakaj pa ne odgovori angeo i včasi poišče med vnogimi mojega i mi ga dri. Ali kak se prestrašim, gda vidim, da je moj list zviin nikoli rend prazen. Jeli mogoče, odgovorim, da neman do zdaj n.kaj zasliiženja za nebesa, vej sam venda, teliko delao, posebno za do-movinr, šteroj sam večkrat kaj položo na oltar. O prijateo mi veli angel, v te liste iz šterih stoji kniga živlenja, pišemo samo tisto, ka včinijo ludje za Boga i iz liibezni do Boga.
Na to se zbiidim. Te senje presiinejo kak ostra sulica moje srce. Živo sam čiito njegov opomin. Ka pomaga človeki, či celi svet pridobi, či pa na svojoj duši škodo trpi? Ta zemla ne naša prava domovina. Za koj vekšega smo stvorjeni. Naše živlenje le te m£ svojo vrednost za vekivečnost, či je posvetimo z dobrimi deli. Ar sam spoz-nao, ka so te senje vabilo bože milosti, začno sam modro misliti na spreobrnenje. Liibo sam ovak tudi odzdaj svojo domovino i skrbo za njeni hasek, ali naj vekšo skrb sam meo za svojo dušo i obliibo, se odzdaj držati poti jakosti i krščanskoga živlenja tak zvesto, da pridem po tom živ-lenji v nebeško domovino'"
Vzeto iz knige Stčger Janoša mešnika družbe Jezušove »Nebeška korona".
Tretji red Sv. Frančiška.
Navuk za mesec julij.
Post tretjerednikov.
II. poglavja §. 4. se glasi „ Vsi naj se postijo na člen pred praznikom Device Marije Brezmadežne (7. decembra) in sv. očeta Frančiška (3. oktobra): velike hvale vredni pa bodo tisti, ki se bodo vrh tega postili o petkih, ali zdržali mesenih jedi ob sredah po stari navadi tretjedrednikov.
Zapovedava se po tom predpisi tretjerednikom zvun navadnih, cerkvenih postov ešče dvakrat se postiti, najmre pred sv. Frančiška godom, ali pred Ferenčovim oktobra tretjega i pred Device Marije dnevom, ali kak se v nikih krajih pravi pred Miklošovov Marjov to je sedmoga decembra.
Ti dva posta sta zapovedaniva. Vsaki tretjerednik zato, ki je že spuno 21-to leto i ešče ne 60 let star je dužen se teva dni postiti. Ki bi se ne mogeo za kakšega pravoga zroka volo postiti, naj prosi dovoljenje od pres-tojnika i se njemi mesto posta drugo dobro delo naloži. Če je pa v velikoj slabosti, velikom deli, je brez prošnje odvezau od obdržanja posta.
Tanačiva se pa v toj reguli ali ne zapovedava se, naj se vsaki petek postijo tretjeredniki, to je ne, ka bi se samo mesa jestvine zadržali, kaj je vsakomi krščeniki zapovedano, nego pravi post bi držali, šteroga se samo ed-nok do sitosti smemo najesti, ali se pa tanačiva v sredo mesa jestvine se zadržati.
Tanači ti so pa od samoga nastavitela, sv. Frančiška, ki je za klošter tudi predpisao taksi prostovolni post, i je obečao obilen blagoslov tistim, ki ga zdržijo. Tanači so to, i ne zapovedi. Ne prelomi zato svojega reda, ki se v pčtek ne posti ali v sredo meso je. Več si pa zasluži pri Bogi, ki to dvoje tudi zdrži.
Jaz od svoje strani, kak najbole toplo preporačam ešče soboto zdržati, Jštera je od nigda že Mariji Devici posvečena. Preporačam pa to za volo toga, da je BI. Dev. Marija preveč veliko pomoč obečala tistim, ki se te tri dni (sreda, petek, sobota) mesa jestvine zdržijo i karmelski sv. škapuler nosijo. Obečala je, da je posmrti prvo soboto že vic reši i v nebo odpela. Vnoga leta, na stotine let
se majo ništerne duše v ognji čistiti, štere bi se pa eden tjeden ščistiie če bi tri imenovane dni zdržale i karmelski škapuler nosile. Zato vam toplo i z celoga srca to pre-poračam obdržati.
Od blaženoga Luchesija tretjerednika se piše „V sredo, šteriden je Kristus od vučenika za treseti srebinikov za nas izdani bio, i v pdtek, šteroga je prelejavši krv svojo za očiščenje naših grehov na pravom križnom oltari vmro, je, samo ednok vzemši samo kriih i voda, post obdrzao"..
V teh rečeh je zrok, zakaj je preporočao sv. Frančišek sredo i pčtek za to obdržanje. Sobota se pa preporača zavolo Marijine žalosti' šteri den je milo objokavala smrt svojega Sina i ga z nezgovornim želenjom z groba čakala.	Klekl Jožef.
Pred smrt j o v.
veti Gebhard, piišpek iz Konstanca, gda je pred smrtjov v betegi vsikdar slabejši gračuvao, je pravo „Moje romanje se skoro dokonča. Ze skoro bom pozvani, naj potiijem v večno domovino ; naj se spuni nameni Boža vola. — Jaz ne tre-pečem pred smrtjov, ona je prehod na edno bolše živlenje, ona je eden kratki sen, po šterom se i ešče telo k več-nomi živlenji obudilo bo. Čeravno sem ne brez falinge, ali smilenost Boža i smrt mojega Odkiipitela ste mi zaloga stalnoga odpiiščenja." Po sprejemi svetih svestv za mirajoče je odgovoro: „ Pripravo sem se na pot. Bože, zovi me, gda se ti vidi, jaz sem pripraven priti." Njegov pogled je bio odsehmal na nebo, ali na križanoga Jezuša obrnjen. Njegove slednje reči so bile : „Jezus, jaz ideYn".
Zakaj se moremo dobro obnašati pred Jezusom v oltar-skom Svestvi i zakaj ga vsigdar goreče i kem več moliti ?
1.	Zato, ka je Ježus v oltarskom svestvi, kak naš Bogikrao nazoči i se ga dostaja zato stalna molba i naklonjenost ;
2.	zato, ka Jezušovo najsvetejše Srce, štero se za mene na križi odprlo i za mene na oltari v neskončanoj liibavi bije, jako žele, naj svojo liibezen do njega z tem potrdim ;
^ r; 3. zato, ka jaz z tem Mariji, mojoj liiblenoj Materi, sv. Jožefi, vsem angelom i svetcom, ki ga v nebi nepretrgano molijo, to najvekše veselje spravim ;
4. zato, ka je molba edna jako zaslužna izpoved naše vere. »Blaženi so, ki ne vidijo, i li verjelo" ; gg 15. zato, ka e jaz zadosta nemorem Jezusi zahvaliti na vnogom njegovom trudi, šteroga je za mene v jaslaj, na križi, na oltari prineseo i ešče izdaj prinaša;
- 6. zato, ka jaz z tem zadostim za svoje i vseh ludih grehe, prosebno za strahšno oskrunjenje najsvetejšega ol-tarskoga Svestva ;
,kl. zato, ka je Bog te uajbolši plačnik i vsako daritev, štero njemi prikažemo, stoterno povrne ;
8.	zato, ka me Jezuš v oltarskom Svestvi vči na ponižnost, protrplivost, lubezen, poprčk na vse jakosti najbole pa na duha zatajiivanja šteri je nateliko potreben za spunjavanje svojih dužnostih ;
9.	zato, ka sv. maticerkev po čelom sveti žarjavi boj ma, v šterom je njeno najbolše orožje molitev pred Najsvetejšim oltarskim Svestvom zvršena, Gotovo bodemo zmagali, če se nas dosta bo združilo okoli oltara ;
10.	zato, ka jaz po svojoj molbi brgate milošče dobim za sebe, svoj rod, svoje dobrotnike, duhovnike, za matereerkev i državo ;
11.	zato, ka jaz siromaškim diišam v vicah z tem posebno po doblenih odpustkah nedopovedlivo tolažbo; veliko pomoč ponudim ;
12.	zato, ka je dobra molba Jezušova v oltarskom Svestvi edna imenitna priprava za večuo molbo v nebi.
- SaM
Kak se^naj nakleknemo pred Jezusom v oltarskom Svestvi ?
.Vsigdar do tla. Mali hopsasa napraviti, je ne izkaz molbe. Ježus je naš Bog, zato levo nogo malo naprej denemo, pravo pa dotla dolpustimo i tak njčga molimo gda v cerkev stopimo, ali ž nje odhajamo. Dobro je tudi te z rečmi molbo izraziti. Na priliko z temi »Hvaljen bodi Jezus Kristus, pravi Bog i pravi človek, v oltarskom Svestvi prebivajoč" ; ali »Neprestano naj se hvali i diči najsvetejše oltarsko Svestvo", ali Moj Jezus, moj Bog, ki si tu v svestvi lubezni nazoči, molim Te". Za vsako teh molitvic, so odpustki podeljeni.
V Tours na Francosko po ostanke sv. Martina je hodilo 8 duhovnikov z naše piišpekije. Iz med našega slovenskoga liidstva trije. Dr. Rogač Franc tajnik (sekre-tariuš) puspekov, Tuli Geza plebanoš sebeštjanski i Kuhar Štefan beltinski kaplan. Zgodovinarje trdijo, da je sv. Martin slovenskoga roda bio. Veseli bojmo zato, da jih je tejiko zastopalo pri tom svetom deli naš mali narod i proMmo sv. Martina, naj blagoslovi tč duhoknive, nas, svoj narod, našo piišpekijo i celo vogrsko domovino. Jako lepo bi bilo, če bi slovenci v kak najvekšem števili pohajali od sehmao ostanke sv. Martina v Somboteli.
Ostanki so med velikanskim sprevodom preneseni junija 15-ga iz cerkve dominikanske v stolno cerkev,: Z našega kraja je tudi več sto liidij nazoči bilo.
Milostivni naš piišpek domo prihajajoči z spravišča Oltarskoga Svestva društev z Malta otoka, so mad potom tudi v Rim hodili pa zdaj so v najbogšert, zdravji se povrnoli. V maji meseci so v trej espršijaj firmali. V jesen bo tiidi firma, ali na slovenskom kraji ne.
Kitajsko držanje, štero je ešče pogansko, je pisma poslalo k vsem missionarom, ki so v orsagi, naj tiidi za mir domovine molijo v svojih cerkvdj. — To je znamenje,, ka se tam tiidi svetiti začne svetlost vere, ka prednji voditelje držanja spoznavajo božo moč.
Sveti oca, rimski papa so teško betežni bili v pre-minočem meseci. Na telko so se ozdraveli, ka stanejo s postele ino najbole potrebna dela občinske sv. matere-cerkve opravijo, liki zcela zdravi so šče ne. — Molirm> za njihovo zdravje!
Balkanski boj proti torkom je 7 mesecov trpo. Spad-nolo je v tom boji okoli 110 jezer liidih. Dostaveč jih je pa ranjenih. Tork je zgiibo 170 jezero kvadrat kilomete-rov zemle v Europi, s šteroga zdaj bulgarci ščejo 60,000, srbi 50,000, grk 30,000 i črnagorci 10,000 meti — ovo bi te nih&li novomi držanji, štero med njimi na sredi nastane z našov podporov, z imenom Albanii. Torki sa-momi je v Europi samo 10,000 kvadrat kilometerov ostalo. On zdaj mir sklene pa se počasi zna vkuppobrati ino svoje velko drž&nje v Asii vred spravi — tej štirje se pa šče tak zndjo svaditi za volo novo zadoblene zemle^ ka do med sebov boj pelali.
Na taljanskom, kak smo že pisali, tiidi vospravlajo atekizmus iz šole pa šččje brezverne šole. Pa se je tam na to genolo tudi vučitelstvo : v Neapli 800, v Milanoi 1300, v Torinoi 1000, v Comoi 500, v Novari 800, v Firenzei 500 vučitelov stoji za katoličansko vero proti nevernikom, šteri vučitelje do raj brezplačno včili kate. kizmus, kak bi ga dali včspraviti.
Popunih odpustkov dneve naš slovenski n&rod rad poniica na pobožnost. Znamo, ka so diihovnicje dostakrat ne mogoči vse spovedati v ništerni faraj tč dnčve, tak dosta jih vkup pride. 1908-ga so sv. oča vodali doptiš-čenje, (Decr. Urb. et Orb. 11. III. 1908.) ka se vsi takši odpustki društveni, šteri so z spovedjov i prečiščavanjom obdeljeni, lehko dva dni naprej tudi dobijo. Tak na priliko, ki šče 6 nedel sv. Alojsia opraviti, se že Slobodno v petek spovejo pa v nedelo se samo prečiščavajo. Pa tak drugi dnevi.
Ki so v driižtvi Srca Jezusovoga, oni vsaki mesec lehko dobijo popune odpustke ednok, kda koli, či ido k spovedi i k prečiščavanji, pa naprej pisane molitve zmo-lijo na te način. Jedi nej potrebno, ka bi vsaki mesec on isti den šli. Pa či šteri mesec nebi mogli idti, zdto ove mesece li dobijo odpustke popolne. Zato to preporačamo vsakomi.
Sv. Ana, kak predpodoba krščanske matere, je pri pobožni katoličanski ženskaj, posebno pri porodnicaj v velikoj čisti. Zato de nam dobro znati, ka či što njoj na čast 9 torkov zandriigim kakšo pobožnost opravla dobi vsakokrat 7 let i 7 štiri dešet dnevni odpustkov pa či se med temi torkami spove, prečisti i moli na nakanenje Sv. očo, dobi popolen odpustek.
Či što devetnevnico opravi njoj na čast z spovedjov i prečiščavanjom, či se li spoved v tjedni po devetdnevnici zvrši z prečiščavanjom i molitvov na nakanenje Sv. očo, tiidi popolen odpustek dobi, šteri se tudi purgatoriumskim dušam lehko daruje.
T d pobožnosti se posebno priporačajo porodnicam.
Lourdes.
Bernadetka je vsigdar mislila na tisto lepo gospo.. Rada je od nje gučala z Ivanov i Marikov i žmetno jo je stanolo, ka ne more k pečini iti, kje je tak blažena bila.
Prišestno nedelo je bio eden lepi suačevni den. Po svetoj meši je prosila Bernadetka svojive dve pajdašici šterive sta z njov pri votlini bile pa ešče tri druge, naj mater prosijo, da bi jo od prepovedi dane odvezali, naj njej dovolijo, ka sme iti k pečini Massabielle.
„Morebit si ti kaj hudobnoga vidila", so pravila deca. „Vsakojački si moreš blagoslovleno vodo z sebov vzeti. Če je tisto kaj hudobnoga od blagoslovlene vode more odbežati" so mislila že bole podvučena deca.
Nato so mater z prošnjami napadali. Kak bi mogla mati takšim prošnjam dugo se ostavlati ? Vsi so obečali, ka bodo pazlivi, točni (točno se veli tisto dete, štero v pravom vremeni opravi vse i ne zamudi nikaj časa) i vrli i ka prav prido ešče k večernicam. Blaženi mladi so obprvim šli v cerkev molit, zatem so se pa paščili k votlini.
V začetki so nikaj ne vidili. „Moli mo čislo, je odgovorila Bernadetka. To šestero dece je pokleknolo i mo-
lilo sveti rožni venec. Naednok se samo zasveti Berna-detkino lice.
Znova pred njov stoji ta čudna prikazen v tak svetlo belo je oblečena, da pogled očam jemle i z nogami se dotekne pečine.
„Gledajte, tii je ona", zazove to blaženo dete. Ali joj, ovih pet nikaj ne vidi. Ti samo pusto pečino i veje ščipkovoga grma vidijo.
Bernadetka je vzela naprej malo posodico z blagos-lovlenov vodov i pravila „Ge od Boga prideš, hodi bliže."
Zaten je dolpokleknola i do konca zmolila sveto čislo. Ta liiblena gospa — tak je vidila je ž njov molila. Zrna svojega čisla je z svojimi belimi prstami prebirala. Gda se je molitev dokončala, je prikazen preminola.
„Nas je strah" so pravila ovadeca, „mi več ne idemo vii, bi se nam kaj hiidoga znalo pripetiti."
Prav so prišla ešče k večernici, kak so obečala.
Večer je že vnogo liidi gučalo od te prikazni. Edni so vervali, drugi so dvojili, vnogi pa se smejali i nor-čarili.
Sami stariši toga blaženoga deteta so držali celo prikazen za zmotnjavo svojega deteta. „Ona je edno domiš-lavno dete" so pravili, mislila je, ka kaj vidi, to so prazne domišlije edne nevučene deklice.
Do prišestnoga četrtka, to je 18-ga februara je to vnogo opitano dete ne prišlo več k pečini, štera je tak imenitna postala.
Med tem so si dosta gučali od te prikazni. Morebit je bila štera uboga duša (štera v purgatoriumi trpi i prosi naše pomoči naše molitve) ali pa duh šteroga svetnika ? Ne so znali vgoniti.
V četrtek je šla edna ženska i edna dekla po imeni Tonika z Bernadetkov k pečini, potem, ka so sv mešo poslušale.
Gda, so na mesto prikazni prišle, Bernadetka je pokleknola i pa začela čislo moliti.
Naednok samo zkriči. Vidi bliščečo se svetlost, čuje svoje ime i gleda tretjikrat to šiidno prikazen.
Njenivi pajdašici blagoslovleno svečo vužgeta i molita.
»Draga Gospa",' začne dete moliti, »če mi ti kaj povedati maš, spiši mi doli, što si ti i kaj želeš?"
Prevzvišena Devica se je zasmejala i pravila: „Ne je potrebno gorzapisati, kaj ti jaz nazvestiti mam. Spravi mi veselje i pridi sem vsaki den skoz dva tjedna. Jaz ti oblubim da te blaženo napravin, ali ne na tom sveti, nego v večnosti Bernadetka je pitala : »Slobodno tidve tudi z menov prideta?" Devica je odgovorila: „Njidve i ešče drugi smejo priti, jaz želem vnogo liidih tu viditi." Na te riči je pre-minola.
Te den je bilo senje v Lourdesi. Iz cele okrogline so prišli ludje v mesto. Ti vsi so culi od te tak čudne prikazni. Sploh so si od Bernadetke gučali. Meli so jo za takšo, kak štera pošasti vidi, za betežno, za noro. Ješče njeni stariši so mogli med tem trpeti, čeravno so svojemi deteti ne vervali. Gospod plivanoš so pravili: Pustimo vse v Bože roke. Je to od Boga, je nišče ne more predrugačiti, je ne od Boga, samo od sebe gorhenja. '
Naš dober dedek.
Dedeka sta česale Dve deteti m&li! Vlasje da b'njim rasli Sta jih lepo božale Oni so pa veseli Glavo t& držali, Da so dobro znali, Ka delata z lilbavi.
— 222 — Pošta.
Magyar Jožef Haselbach. Po rokah preč. g. Bašša Ivana plebanoša sem dobo 2 K 20 fil. za list vaš. Hvala.
Nemes Jožef Tešanovci. Prav lepa hvala na dopisnici iz Lourdesa mi poslanoj. Gda je Jezuš, naš lubleni Odkupiteo ešde na zemli hodo i čude činio, je liidstvo do dna srca genjeno kričalo „ Veliki prorok se je zbiido med nami, Boža čudna dela smo vidili dnes". Vi ste ttldi tak srečni, ka ste vidili Bože čiido na Marijino prošnjo včinjeno. Znam, da toga dogodka, v čelom svojem živlenje nigd&r ne pozabite. Kak ste zdaj potrdjeni v svojoj katoličanskoj veri, v svojem češčenji do Prečiste Device Marije. Glasite iz zahvalnosti da ste vredni bili to čudno ozdravlenje viditi v Lourdesi imenitnom, glasite pravico vsepodsod: Na Marijino prošnjo je Jezuš iz pod bele hoštije, blagoslovo i čiidno ozdravo na en hip beteg neozdravliv. Naj čiijejo to od vas, ki ste navzoči bili i naj verjejo v Mariji i v Jezuši, ka zaistino prebiva pod kriihšaov podobov v katoličanskih cerkvah i samo ttt.
__fsgr^,
Horvat Zagreb. Iz klanjca ste mi poslali lepo fotografijo svojo Bog plati. Le pazite si na zdravje, da dosta duš čaka na nje.
Komin Fana Brooklyn. Oe šč6š sotrudnica salezijanska biti, zmoli vsaki den 1 očanaš, 1 zdravomarjo z stem zdihavanjom: Sveti Frančišek Šaleški, prosi za nas! I po mogočnosti darfij kaj, da se obrne tvoj dar na vzgojo zapuščene mladine. To je preveč dober namen. Te mi zednim na list tudi lehko odpošleš pa pošto za kalendar i edno lepo Marijino knižico, kaj k listi v jesen brezplačno dobiš.
Dom. Jaz sem si to že davno mislo, ka je tisti človek nepri-jateo krščanstva. Nikaj se ga ne bojimo. Proti Mariji nišče nema moči. Lajao bo lehko, ali ne bo mogeo vjesti. Ki nedostojnosti glasi, sam sebe obsodi, i dobro liidstvo ga odvrže. Mi se ne bojimo nikših neprijatelov, da je Marija z naini. Kak dugo ona, tak dugo obstane tudi njeno delo. Viipajmo se i na raji nasmejmo se na naše neprijatele misleč si: Siromačeki — vi ščete Marijino slavo zatreti — vse se prle zaterete, kak bi mogli to dobro nakano doprinesti.
Stef. Horvat Prem. Steelton. Hvala na širjenji lista. Marija vam bo obilno to pvornola. Kovač Bara do junija ešče ne plačala; mogoče, da doma v svojoj fari; naj ne bo zmešnjava, bo dobro naznaniti, kde i kda je platila. Benkovič je pisao v štamparijo; štamparija pa vsako pismo menivpošle, da ona ne sme od nikoga pisma sprejeti, samo od mene. Oe zato kaj šče on, naj meni piše.
Lista dva sta do zdaj njemi hodila od junija mal ne pošlem več — da ne vem, če je šče meti, ali ne. Povejte njemi to. Dam vas vse lepo pozdraviti. Naj vas vse blagoslovi srce Jezušovo.
Kr. J. Szekesfehervar. Sam ti naznano, celo dogotovi i te pošli. Po tak malih falačkaj se ne more dati od višešnje oblasti potrditi.
Fr. Žilavec. Ivan Gomboc. South-Bethlehem. Oe se ne morete nikak pomiriti z vogri, te se ločite, naj vam duše škode ne trpijo. Gotovo dobite tttdi duhovnika, samo mejte bar cerkev k redi. Jaz vse mogoče včinitn za vas. to je preveč plemeniti dar i je vreden, da se v knigo večnoga živlenja zapiše, ka so g. Prelec za 7000 dollarov funduš za cerkev kupili. Njih i vaj i sve ove dobre diiše lepo pozdravim i vas zročim v Srce Jezusovo. Vse vas čuvaj tv. Jožef, da ga morete odičiti o cerkvi njemi na čast postavlenoj. Jaz vse mogoče za vas včinimi iz lfibezni do Jezusovoga Srca i ne za nikši dar. Bog je najbolši plačnik. Se molite, vse dobite. Jezus je to obečao. Naj vas blagoslovi obilno z svojim svetim Srcom. Gospoda plebanuša tttdi lepo pozdravim.
Horv. Fr. Cirkvenica. 6 k. za liste i knigo sam dobo. Bog plati.
Puhan Stef. Maurer. 6 k. sem dobo. 3 ostane za letošnje liste, lanski so plačeni, za 3 sem vam pa poslao knigo i čitenje, drUgo, kak ste prosili. Zdravi ostante !
Žerdin Jožef Chicago. Lepa hvala tebi i vsem, ki se z Mariji nimi listi trttdite. Vsako dobro delo m& težave to tttdi. I tem več je vredno, kem tež kejše je. Nikaj se ne bojmo, nikaj ne dvojmo. Dobra mati nebeška bo naše slovence podpirala, je čuvola, genola i boš vido, da jih bo k leti več melo listov, kak ešče letos. Pa to je že preveč veselo, ka jih letos samo v Ohicagi m& 100 lttdij več listov, kak lani.
Popolnoma se vupamo v Mariji.
Odpustki.
Za mesec julij.
9-ga 14-ga 16-ga
20-ga
24-ga
26-ga
27-ga
2-ga
5-ga 7-ga
8 ga
K zadobljenji popolnih odpustkov je potrebno spoved, prečiščavanje opraviti i v namen sv. materecerkve moliti. Navadno se moli 5 očanašov, 5 zdravimarj. Opravi se pa naj ta molitev ešče v cerkvi, zato, ka se obiska vanje materecerkve večkrat tiidi naprejspiše. Ki vsaki den, ali konči 5-krat na tjeden hodi vredno k sv. obhajili, brez spovedi dobi vse popolne odpustke. (Ac. S. S. XXXIX. 62, 1906. febr. 14.)
Egyhazmegyei KOnyvnyomda Szombathelyen.
popolen odpiistek za tretjerednike.
n	n	»	»
„ » „ družbo: karmelskoga škapulera, ali šterikoli den v osmini; živoga rožnoga venca; „ „ „ družbo živoga rožnoga venca i karm.
škapulera; „ „ „ tretjerednike; „ „ „ drOžbo karm. škapulera;
Za mesec august.
„ tretjerednike tolikokrat, kelikokrat se cerkev pohodi i v njej na namen sv. materecerkve moli (5 očanašov, 5 zdravimarj i Jaz verjem ednok se moli navadno); „ drOžbo živoga rožnoga venca; „ družbo: olt. Svestva (ali eden šterikoli den
den meseca;) karm. škapulera; „ drOžbo Srca Jezušovoga.
I. Na malopolansko kapelo.
Dr. Fuss Šandor dolnje lendaski državni poslanec 200 K, z Dolnje Lendave sparkassa 50 K, Prem. Grof Zichy Augustin 40 K, Tornar Ivan 3 K, Z VelJce Polane: Krampač Števan 1 K, Gerič Matyaš 2 K, Salaj Števan 1 K, Hozjan Matyaš 2 K 60 f., Tompa Ana 1 K, Žalig Maria 1 K,v Hozjan Ivan z Bukovja 2 K, Markoja Josef z Gumilice 1 K, Horvat Števan cemešter, !ka so za kapelski griint dobili, so dariivali nazaj na kapejlo 20 K, Matjašec Jožefv5 K, Magdič Janoš 5 K, Matješec Marko 20 K, Ž&lig Ivana sin Števan 10 K, Radošič Andraš 5 K, Steher Števan 2 K, Hozjanv Janoš t Dravčov 10 K, Hozjan Ivan Markov 10 K, Balažic Števan Oehakov \ 12 K, Pflcko Števan z Amerike 10 K, Kotnjek Josef z Trnja 10 K, Horvat Mihal z Nedelice 10 K, Horvat Mihala sin Števan i žena 10 K, Horvat Andraš ižena z Hotize 5 K, Somen Jožef ižena z Hotize : 10 K, Matjbšec Martin z Gumilie 2 K, Režonja Jožef z Bukovja 1 K, Špilak Pavel od Lipe 5 K, Tkalec Ivan z Sredje Bistrice 20 K, ; Sernek Janoši dovica 1 K, Horvat Jožef ižena 5 K, Kocet Jožef z Lendaskij gor 30 f., Matjašec Kata z Lendaskij gor 1 K, Lebar Števan z Oentibe 60 f., Spilak Jožef z Velkepolane 1 K. Dečki velki imali z Malepolane so dartivali na večni posvet: Hozjan Števan 1 K, Hozjan Jožef 1 K, Hozjan Jožef 1 K, Balažek Jožef 40 f.. Zver ■ Števan 1 K, Hozjan Ivan 40 f., Horvat Jožef 1 K, Hozjan Števan 20 f., Gerič Števan z Bukovja 60 f., Hozjan Ferenc 60 f., Gjur&n Jožef 60 f., Žižek Jožef 60 f., Žižek Ivan 1 K, Žižek Janoš 10 f., Žižek Anton 10 f., Hozjan Marko 1 K, Magdič Števan 1 K, Lebar Jožef z Bukovja 1 K, Raščan Martin 20 f., Raščan Anton 20, 1 Raščan Števan 1 K, Gerič Jožef 1 K, vuk Števan 1 K, Hozjan Jožef 40 f., Hozjan Števan 40 f., Vouri Marko 1 K, Vouri Jožef 40 f., Balažic Janoš 1 K, Žižek Števan 1 K, Hozjan Jožef 20 f., Horvat Jožef Miklošov 2 K, Zadravec Jožef 2 K, Šernek Stevan z Bukovja 2 K, Horvat Jožef 1 K, ŠSmen Števan z Bukovja 1 K, Žalig Jožef i Martin Szabolov 20 f., Radošič Ivan 40 f., Sernek Janoš z Bukovja 50 f., Šernek Ferenc z Bukovja 50 f., Hozjan Števan Mlinski 2 K, Gabor Števan 25 f., Gabor Jožef 25 f., Vinčec Jožef 1 K. Z Bolje LendavszJcij gor: Halasz Janoš 1 K, Jaklin Janos 1 K, Lebar Matjaš 40 f., Gorkoš Števan 40 f., Menciger Matjaš 20 f., Lacko Ana 40 f., Hozjan Orša 1 K, Hozjan Ivan 90 f„ Toplak Janoš 50 f., Dervarič JUrij 50 f., Matjašec Janoš 20 f„ Szobočan Ferenc 20 f., Rapoša Ferenc 20 f., Kovdč Orša 10 f., Bedernj&k Števan 20 f., Vuk Števan 20 f., Krampač Marko 1 K, Horvat Stevan 1 K, Skalio Ana 60 f., Levašič Mihal 40 f., Levašio Viki 20 f., Nemec Jožef 30 f., B&der Herman z D. Lend. 1 K, Kussti Lajos BUkhegy 30 f., Mlinarič Vince z Oentibe 20 f., Orban Šandor z Oentibe 40 f., Lončar Mihal z Duge vesi 30 f., Kocet Martin 24 f., N. N. 1 K, Kopinja J&noš 60 f., Bogdan Treza 1 K. Z Brezovice: Toplak Marko 1 K, Raščan Jožef 1 K, Raščan Ferenc 1 K, Spilak Jožef 1 K, Spilak Peter 1 K, Raščan Stevan 1 K,
Horvat Jožef 1 K, Raščan Marko 1 K, Tornar Stevan 1 K, Zver Verona 1 K, Somen Ivan 1 K, Horvat Matjas 1 K, Toplak Ferenc 1 K, Sčmen Marko 1 K, Čoulig Stevan 1 K, Raščan Marko 1 K, Gjuran Matjaš 1 K, Gjuran Stevan 60 f., Tratjek Jožef 1 K, Zver Kata 20 f., Horvat Stevan 1 K, Zver Ivan 60 f., Hozjan Marko 1 K, Zver Jožef 1 K, G5rk5š Stevan 1 K, Raščan Stevan 1 K, Hozjan Jožef 60 f., Maudec Stevan 40 f., Zver Jožef 40 f., Raščan Marko 1 K, Raščan Stevan 70 f., Raj Ferenc 20 f., Raščan Marko 1 K, Tornar Stevan 1 K, Spilak Mihal 1 K. Z Nedelice: Vitez Ana 20 f., Diih Stevan 1 K, Režonja Jožef 1 K, Jaklin Jožef 1 K, G5rkoš Stevan 30 f., Ferč&k Tomžž 40 f., Ceh Andržs 20 f., Kocet Stevan 40 f., Horvat Ivan 30 f., Ružič Stevan 40 f., Čeh Ferenc 40 f., Dominko Matjaš 40 f., SpilAk Ferenc 60 f., Matjašec B&ra 1 K 20 f., Horvat Jožef 1 K, Kovdč Jožef 60 f., Zver Marko 20 f., Maučec Ana 20 f., Kovač Ferenc 40 f., Horvat Jožef 20 f., Recek Jožef 40 f., Hozijan Ferenc 1 K, Zver Kata 30 f., Ivanič Bara 20 f., Dr&vec Peter 20 f., Sol&r Jožef 40 f., Soldr Stevan 20 f., Stevanec Gejta 20 f., Litrop Ivan 2 K, Litrop Stevan 1 K, Litrop Jožef 40 f., Jerebic Ana 50 f., GSrkos Ana 40 f., Sol&r Ana 14 f., Spilsik Stevan 30 f., Somen Stevan 20 f., Denša Jožef 30 f., G5rkoš Jožef 40 f., Raščan Mihal 1 K, Ceh Ferenc 40 f., Gorkoš Gejta 24 f., Raj Stevan 40 f., OigUt Jožef 1 K, Cigflt Jožef 1 K, Stevanec Janoš 1 K, Šolar Gejta 60 f., Lutar Marko 60 f., Horvat Ana 20 f., Čeh Ana 1 K, Hozjan Jožef mlinar 40 f., Ružič Marka žena 5 K, Ružič Jožef 1 K, Toplak Stevan 1 K 40 f., Hozijan Ivan 2 K, Slivjek Jožef 40 f., Sobočan Marko 1 K, Vitez Stevan 1 K, Horvat Stevan 1 K, Gelt Stevana žena 40 f., Režonja Ana 40 f., Draskovič Stevan 1 K, Zadravec Peter 40 f., Dtth Peter 30 f., Čeh Jožef 40 f., Szobočan Jožef 60 f., Dominko Ana 30 f., GorkOs Janoš 80 f., Zver Ivan 40 f., Gorkos Ivan 2 K, Horvat Jožef 1 K, Lebar Marko 20 f., Lebar Orša 20 f., Hozjan Marko 40 f., Hozjan Verona 10 f., Farkaš Matyaš 1 K, Horvat Marko 1 K.
II. Na veliki oltar K Svetomi Bedeneki:
Vadovič Rudolf pleb. 6 K, f Klihar Ferenca dovica z Pro-senjakovec 1£K, Perkeš Jožef z Vidonec 10 K, Nagy Lad. pleb. z Cs6k&nya 5 K, Kropf Franz z Bokrač 5 K, Kropf Franza žena z Bokrač 2 K, Zonik Treza z Vučegomile 2 K, Torok Ferenc z Fokovec 5 K. Grah Lud. z Prosenjakovec 2 K, Haužer Ana z Pro-senjakovec 1 K, Lajnšček Mikloš z Ivanovec 1 K, Talj&n Jožef z Sela 3 K, Grabar Marija z Mor&vec 4 K, Kovač JožeT z Sela 3 K, Edna Ženska z Tflrnišča 2 K, Z Amerike- 91 K.