štev. io Ptuj, dne 14. marca 1958 Letnik xi. uprava in uredništvo Ptuj. Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj §tev 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbozdra- viii goste in vse udeležence, zle- sti žene, besedo kandidatu za po- slanca tov. 2^1i Drožina, direk- torjoi Zavoda za napredek go- spodinjstva v Mariiboru. Slednja je najprej ženam čestitala v zve- zi z 8 marcem, nato pa je v mirnem in prepričljivem ter do- mačem govoru prikazada pozoano posluša jočim Žetailancem odgo- vorno delo dosedanjih in bodoče s-kupščime, v kateri bo, uipajmo, žena poslancev kot doslej, saj se ntora tudi v naši sikwo- ^čini po števiilu poslancev odra- žat^ eriajkopravno&t našaih žena z dolžnostmi in pravicami moških. PGidčrtala je ogromen pomen na- še dosedanje politične krepitve socialističnih pozicij in graditve materialnih temeljev za izboljša- nje raizmer v vseh predelih naše domovine, tako tudi v Halozah kot Slovenskih goricah, na Drav- skem in Ptujskem polju. Tov. Zsla Drožina je govorila tudi o naši industriji, o delavstvu v in- dustriji in obrti, o inteligenci in njenih gospodarsikih in kul- turno prosvetni h nalogah, o kme- tijstvu in naši sikrbi za prehrano delovnega ljudstva z uvoženimi in doma pridelanimi kmetijskimi pridel'ki, o zadrugah in njihovih nalogah za organizacijo boljšega kmetijstva na našem podeželju. Skratka, dotaknila se je vseh vprašanj, ki zanimajo Žetalance. Te njihove skrbi so kand^idatinji že dolgo znane, saj je hodila med nje in jim {KMnagaila kjer je le mogla tudi prej, ko še ni vedela, da bo kandiidat za po- slanca v tem predelu Haloz. Na koncu govora so ji vsi zaplo- skali. Potem jim je še govoril uni- verzitetni profesor tov. Ivan Kle- n>enčič iz gozdarske faknkete v Ljubljani o novi 14 km dolgi gozdni cecti od Mošičnega do Varve sela, ki jo je on trasi ral. Že lani je živel več mesecev med Žetalarkci, ko je s študenti iz gozdarske fakultete meril gozdo- ve na Tisovcu. Takral: se je tudi dobro sezneitiil z gospodarskiimi in socialnimi problemi Haloz in je dobro ocensl. da bi bite nova gozdna cesta za ta predel veli- kega pomena. Graditev sama bi doprinesla tem krajem od Trati- la jonov investicij, kolikor bo sta- la cesta, ki jo bo gradilo gozdno in lesno gospvodarstvo Dravinja Ptuj, vel'iko korist. Na tem zbo- ru je šlo konkretno za poziv kmetovalcem, ki imajo zemljo na področju nove ceste, da bi od- stopili to zemljo brezplačno za zgraditev ceste, ki je tako tra- sirana, da bodo na njo možni pri- ključki vseh naselij in prometna pvovezava z ostalimi cestami. Prof. tov. Ivan Klemenčič je za- to navzočim jasno in razumljivo raztolmačil pomen njihove žrtve za njihovo korist in za koristi sikupnosti, za olajšanje prometa z lesom na Tisovcu in bližnjih gozdovih okrog Žetal, ki je zdaj otežkočen ravno zaradi slabih prometnih zvez. Med navzočim'; ni bilo niti enega, ki se z nie- govim predlogom ne bi strinjal. Nekatere podrobnosti v zvezi z graditvijo te ceste, kreditom, de- li, delavci in ostalim je še po- jasnil inženir tov. Tanjšek. Besedo so dali tudi predsed- niku občine tov. Antonu Ko'en- ku, ki jim je pojasnil, kako bo letos z dohodki in izdatki v ob- čini, da bo tudi v žetalski oko- lici veliko več izdatkov kot do- hodkov in da občino Lešje naj- več stane skrb za zdravje obča- nov in da bo morala občina do- biti izdatno pomoč od okraja Mariibor, da bo lahko izpolnila vsaj najnujnejše potrebe. Pred- sednik občine tov. Kolenko je tudi aipeliral na kmetovalce, naj podajo ic!:jafve o odstopitvi zem- lje za gozdno ce.sto no novi tra- si, saj bodo potem lahko svoj les čisto drugače prodali kot sedaj, ko njihov .sicer prvovrstni les zaradi .slabih transportnih mož- nosti obleži in prihaja na trg kot tretjevrstno blago. Priigovorov k temu vprašanju ni biflo. Po krajšiti tolmačein>''h so- da-lnih probl"-mov žetalskega področja tov. Žeraka se je raz- v'fe prav živa:hna raztrra^va o te- žavah v zvezfi z elektrifikacijo teh krajev in v zvezi s sodelo- vanjem med KZ in kmetovalci. Na vprašanja so odgovarjali go- vornfki. Za to zborovanje v Žetal ah je potrebno poudariti, da je iizred- saj so tudi znale organizacije no tispelo po vseibini in udeležbi, zainteresirati svoje članstvo za udeležbo. Vs: navzoči so veliko pridobi'l!i iz govora kandidata tov. DiraŽMKive m iz praktičnega pre- davanja profesorja tov. Ivana Klemenčiča, pa tudi iz pojasnil predsednika občine tov. Kolen- ka, mž. Ijov. Tanjška ter šolske- ga upravitelja tov. Žeraka. O nekaterih vprašanjih in po- jasnilih na nje bomo še lahko ne- kaj napisala v pri;hodnjih števil- kah. Zahvala Terenski odbor SZDL Ptuj- Breg se prav lepo zahvaljuje vsem gospodarskim organizaci- jam, odraslim m otrokom z na- šega področja, ki so z nastopom v šoli in s prjspevk; za pogosti- tev omogočili našim ženam pri- jetno praCTovanie mednaroinega dneva borbenih žeaia. — Odbor. Tov. Drožinova in šolski upravitelj tov. Žerak razpravljata o elektrofikaciji Sadna drevesnica KG Makole na Savinjskem bo oskrbovala sa- djarje s prvovrstnimi drevesci. Priprave na volitve delavskih svetov Do konca letošnjega 15. aprila bodo, tudi v občinah Ptuj, Go- rišnica, Ormož, Središče in Lešje končali volitve članov delavskih svetov po gospodarskih organi- zacijah. Te volitve deilavskih svetov so prve po I. kongresu delavskih svetov in v času praktičnega iz- vajanja kongresnih predlogov in sklepov. Novoizvoljeni delavski sveti bodo v jeseni izvoljenemu občinskemu zboru proizvajalcev takoj po izvolitvi dobra opora in pomoč pri reševanju občinskih problemov. Novoizvoljene delavske svete že čakajo med drugim tudi na- loge v zvezi s pismom Izvršnega komriteja Zveze komunistov Ju- gosla-^iije, da bodo odpravljeni vsi obstoječi negativni pojavi na pOlitičn;em, gos{x>darskem in društvenem področju ter da bo- do odpravljene tudi ostale sla- bosti pni delu, ki ovirajo nor- malno delo organov ljudske oblasti, družbenega upravljanja in sindilkalnih organizacij. Članom delavskih svetov, kijih bom^o iizvolili do 15. aprila, bodo lahko zelo koristile dosedanje izkušnje prejšnjih članov delav- skih svetov, ki jih je v ptujski občini pri gos-podarskih organiza- cijah 31 s 4210 člani koleiktiva, s 584 člani delavskih svetov in 153 člani upravnih odborov. Pri tem ni vštetih 28 manjših kolek- tivov s 420 člani kolektivov in delavskih svetov ter s 87 člani upravnih odborov, pa tudi 25 malih obratov s 120 člani kolek- tiva in člani delavskega sveta. Velik del članov delavskih sve- tov živi na podeželju. Med člani je zadovoljivo število članov ZKS, žena in deklet ter članov LMS. Pri letošnjih volitvah bo po- trebno misliti na pravilno raz- merje med visokokvalificiranimi in ostalimi delavci ter med mla- dimi in odraslimi kandidati in na razmerje med moškimi in žen- skami. Ob upoštevanju vseh teh ckolnost! m dosedanjih izkušenj, bodo novoizvoljeni delavski sve- ti z aktivnim in tesnim delom že po svojem sestavu zagotovili kolektivom in občini nove uspe- he v svoji mandatni dobi. Do 15. aprila pri gradbenih in ostalih sezonskih podjetjih in pri vseh ostalih {xidjetjih za volitve ni dolga doba, vendar bo dovolj časa, da se bodo lahko pwi vseh podjetjih ^ na volitve temeijto pripravili ter dobro Pomenili o kandidatih že po oddelkih in da bodo na sestankih in sejah že lahko govorili o dokončnih pred- logih za kandidate. Iz dosedanjih izkušenj predlaganja in razprave o kandidatih na sestankih celot- neoa kolektiva .smo se lahko na- učilli tudi tega. da zbiranje pred- loaov za kandidate šele na skup- nem sestanku ne odgovarja' naši demokracij i. Za predlog in odlo- čitev kandidata mora biti dovolj časa in priložnosti, da člani ko- lektiva lahko pomislijo in tudi povedo, za:kaj imajo v predlaga- ne kandidate zau,p9nje ali iMtkaj ga nimajo in zakaj predlagajo drugega. I^av tako je zelo važno poro- čilo, ki ga bo novoizvoljeni de- lavski svet dobil od dosedanjega. Vsebovati bi moral dosedanje iz- kušnje in uspehe pa tudi pred- loge, kako bi naj novoizvoljeni delavski svet reševal in rešil ne- rešena vprašanja v podjetju. Pravilno bi bilo tako poročilo tu- di predložiti Zboru proizvajalcev pri občinskem ljudskem odboru, da bo vedel, s kakimi problemi se je doslej boril delavsiki svet tega ali drugega kolektiva in v čem mu bo v bodoče potrebno pomagati. Skupno nastopanje ob- činsikega zbora proizvajalcev in delavskih svetov bo lahko v ve- liki meri vplivalo na izvajanje letošnjega in perspektivnega pJa- na občine in okraja. Olede sa.mrih tehničnih priprav ne bi bilo potrebno pisati, ker je tehnični postopek dobro znan sindikalnim vodstvom; kjer pa mislijo, da brez pomoči občin- skega sindikaOnega sveta ne bi šlo, naj ga pač pokličejo na po- moč in j!;m bo rad pomagal. Priprave na volitve j>oslancev in delavskih svetov zahtevajo od vseh partijskih in sindikailnih funkcionarjev in članov veliko vztrajnega dela, zato ne bi bilo pošteno in tovariško, da bi to ogromno delo naprtili samo ti- stim, ki ob takih priložnostih vedno radi pomagajo, temveč de- lo tako razdelimo, da bo uspeh zagotovljen in da bo odraz skup- nega prizadevanja vseh volivcev. V Lešju b<^do sadili Industrijsko vrbo Obrat KG Makole v Majšperfcu, namerava letos nasaditi zamoč- virjeno področje pri »Topoljaiku« z industrijsko vrbo. Na tem pod- ročju ne uspeva niti krma, zato je donos zelo slab. Industrij.ska \Tba pa je na našem trgu zelo potrebna, zato jo bodo nasadili tudi v Majšperku. Začeli bodo s 150.000 sadikam;, potem pa bodo vrhove nasade še razširili. Tako bodo lahko dosegli 400.000 din donosa na ha površine namesto sedaj slabo cenjenega šara in slabe trave. Nadalje namerava ta obrat po- rabiti 2 ha svoje površine za gozdno drevesnico in pripraviti za okrasitev I-ešja in Majšperka sadike palm, platan, topol, ci- pres in raznega okrasnega grmi- čevja. Po razsaditvi teh sadik :n po nekaj letih bo okolica tovarn, šole in križišča v Majšperku -n Lešju prijetnejša kot je sedaj. Obračamo se na sto tiso če državljanov, ki sode- lujejo v raznih organih družbenega samouprav- ljanja! Od vašega dela je odvisno, ali bodo ma- terialna sredstva, s katerimi razpolagate in o ka- terih odločate, uporabljena tako, kakor to terjajo interesi posameznikov i n interesi skupnosti! Stran 2 PTUJSKI TEDNIK Ptuj, dne 14. marca 1958 iNFORMACUE RAZPOKED DEŽURSTVA ZDRAV- NIKOV OD 3. MARCA DO 1. APRILA 1958 Dr. Matko Mrgole, Ptuj, Bez- jakova 6, telefon 80, v soboto. 15. marca, od 16. do 7. ure. Dr. Matko Mrgole, Ptuj, Bez- jakova 6, telefon 80, v nedeljo, 16. marca, od 7. ure 17. marca. Dr. Matko Mrgole, Ptuj, Bez- jakova 6, telefon 80, v petek, 21. marca, od 16. do 7. ure. Dr. Matko Mrgole, Ptuj, Bez- jakova 6, telefon 80, v ponede- ljek, 24. marca, od 16. do 7. ure. Dr. Matko Mrgole, Ptuj, Bez- jakova 6, telefon 80, v ponede- ljek, 31. marca, od 16. do 7. ure. Dr. Ladislav Pire, Ptuj, Žnida- ričeva, telefon 73, v torek, dne 18. marca, od 16. do 7. ure. Dr. Ladislav Pire, Ptuj, Znida- ričeva, telefon 73, v torek, dne 25. marca, od 16. do 7. ure. Dr. Ladislav Pire, Ptuj, Znida- ričeva, telefon 73, v torek, dne 1. aprila, od 16. do 7. ure. Dr. Milan Carli, Ptuj, Trg svo- bode 2, telefon 202. v sredo, dne 19. marca, od 16. do 7. ure. Dr. Milan Carli, Ptuj, Trg svo- bode 2, telefon 202, v sredo, dne 26. marca, od 16. do 7. ure. Dr. Milan Carli. I*tuj, Trg svo- bode 2, telefon 202, v soboto, dne 29. marca, od 16. do 7. tire. Dr. Milan Carli, Ptuj, Trg svo- bode 2, telefon 202, v nedeljo, dne 30. marca, ob 16. do 7. ure. Dr. Ivo Medved, Ptuj, Na tra- tah, v četrtek, 13. marca, od 16. do 7. ure. Dr. Ivo Medved, F*tuj, Na tra- tah, v četrtek, 20. marca, od 16. do 7. ure. Dr. Ivo Medved, Ptuj, Na tra- tah, v četrtek, 27. marca, od 16. do 7. ure. Dr. Franc Rakuš. Ptuj. Ormo- ška cesta, v ponedeljek, 17. mar- ca, od 16. do 7. ure. Dr. Franc Rakuš, Ptuj, Ormo- ška cesta, v soboto. 22. marca, od 16. do 7. ure. Dr. Franc Rakuš, Ptuj. Ormo- ška cesta, v nedeljo, 23. marca, od 16. do 7. ure. Dr. Franc Rakuš, I»tuj, Ormo- ška cesta, v petek, 28. marca, od 16. do 7. ure. DEŽURSTVO ZDRAVNIKOV-PEDIATROV Dr. Neudauerjeva: 15., 16., 19. in 20. marca 1958. Dr. Poznik: 14., 17. in 18. mar- ca 1958. ZahvciSa krvodajalcem Rus Neža, Podvinci 82; Sevšek Marija, Kidričevo 10; Meglic Te- rezija, Kidričevo 10; Koprivec Ivica, Kidričevo 29; dr. Visenjak Radim, Ptuj, Ljutomerska cesta; Seušek Leopold, Kidričevo 8; Hor- vat Cilka, Kidričevo 8; Sluga Ivan, Kicar 43; Robar Jožef, Maribor, Dušanova 8; Hrga Neža, Podvinci; Kozel Jožef, Mala Vamica 14; Cestnik Neža, Draženci; Balon Hedvika, Sp. Hajdina 64; Požar Ivan. Lancova vas 40; Ilovšek Elizabeta, Videm 29; Požar Ana, Lancova vas 60; Maroh Alojzija, Majski vrh 56; Čeh Marija, Maj- ski vrh 54; Vrtič Vilka, Dravinj- ski vrh 3; Letič Jelka, Popovci 21; Vidovič Liza, Majski vrh 50; Letič Marija, Popovci 21; Bratu- šek Neža, Ljubstava 30; Ber Eli- zabeta, Lancova vas 19; Turk Angela. Lancova vas 34; Cafuta Anica, Dravci 14; Tušek Katarina, Videm 35; Pemek Marija, Videm 162; Zajšek Marija, Tržeč 25; Se- dlašek Anton, Drav. vrh 32; Hva- leč Terezija, Ma.iski vrh 45; Hva- leč Vinko, Majski vrh 45; Duh Avgust, Ljub-stava 46; Alojz Ro- pič, Ljubstava 46; Roje Jože, Drav. vrh 16; Cafuta Ivan, Drav- ci 14; Maroh Jožef, Majski vrh 59; Kmetec Rudolf, Majski vrh 51; Rodošek Lizika, Pobrežjel41; Kmetec Ivana, Pobrežje 93; Ti- lika Obran, Pobrežje 66; Cafuta Anica, Pobrežje 69; Ropič Lizika, Drav. vrh 27; Selinšek Julijana, Drav. vrh 29; Smolinger Julijana, Drav. vrh 35; Mlakar Marija, Majski vrh 19; Junger Marija, Majski vrh 42; Horvat Ana, Drav- ci 11; Flajs Julijana, Lancova vas 45; Murko Jože, Lancova vas 10; Čemezelj Ignac, Hajdina 152; Zupanič Ana, Draženci 73; Ose- njak Julijana, Draženci 68; Sven- šek Ivana, Rabelčja vas. Vedemjak Hugo, Ptuj. Vo8<- merjeva 6; Kostanjevec Jera, Stojnci 19; Jaočič Marija, Nova vas 84 pri Markovcih; Štumber- ger Terezija, Nova vas 92; Stre- lec Roza. Nova vas 31; Zavec Ana, Hava vas 10; Horvat Marija, Mar- kove! 22; Horvat Roza, Nova vas št. 7; Cimerman Ivana, Markov- ci 74; Cvetko Marija, Nova vas 6; Vajda Marija, Nova vas 1; Fe- gfoš Dani'jela, Nova vas 53; Lah Neža, Nova vas 5; Rep Marija, Nova vas 1: Roškar Marija, Nova vas 27; Kokoi Marija, Nova vas št. 13; Čeh Terezija, Nova vas 14; Sčmomič Jera, Markovci 17; Štra- fela Marija, Markovci 25; Vrtač- nCk Jane«, Nova vas 4; Cvetko Pe- ter, Nova vas 6; Kristovič Anton, Ncnra vas 30; Lovrenčič Alojz, No^ vas 56; Štrafela Fra3>c. Nova vas 35; Vrtačniik Marija. Nova vas 4; Cisnerman Frastc. Mar- kovci 74: Markovič Anton, Mar- kove: 31; I>nibn{ik .^ntomja. Slo- venja vas 69: Vidovfč Marija, Sp Haoidaia 122; Špjar Marjeta, Skor- ba 20; Vogrinec Genovefa, Haj- dina 66; Sitar Marija, Zg. Hajdi- na 58; Bedrač Genovefa, Njiver- ee 1; Kores Terezija, Njiverce 28; Kancler Genovefa. Zg. Hajdina št. 30 a; Cafuta Julijana. Dra- ženci 89; Cestnik Antonija. Dra- ženci 19; Vertič Ana, Sp. Hajdi- na 100; Liip>avšek Roza, Zg. Haj- dina 80; Gomboc Tilka, Sp. Haj- dina 87; Zupanič Terezija, Zg. Hajdina 47; Zidar.č Marjeta, Sp. Hajdina 99; Kolarič Cecilija, Kun- gota 36; Ogruic Antonija, Skor- ba 35; Pal Lidija, Slovenja vas št. 20, Šolar Marija, Skorba 20; Mlakar Marija, Slovenja vas 21; Zupanič Rozalija, Skorba 31; Br- glez Ana, Gerečja vas 57; Zerak Barbara. Hajdoše 1; Plohi Zvon- ko, Draženci 21; KampI Anton, Zg. Hajdina 57; Paveo Franc, Ge- rečja vas 56; Pislak Marija, Zg. Hajdma 53; Kirbiš Ana. Gerečja vas 6; Paveo Marija, Gerečja vas št. 8; Pislak Marija, Zg. Hajdina št. 53: Narberger Katarina, Ge- rečja vas C Obračun KZ Muretinci Kmetijska zadruga Muretinci je 28. februarja t. 1. pregledala svoje delo v preteklem letu. Zadružniki so se občnega zbora udeležili pol- noštevilno, saj jih je manjkalo samo pet. Člani zadruge so pozorno spremljali poročila ter sprejeli gospodarski in finančni plan za leto 1958. V novi odbor so izvolili večji del dosedanje odbornike. Ob zaključku jim je pevski zbor pod vodstvom tov. Kafola zapel nekaj pesmi. KS Spoznajmo tudi naše usiužnostne obrate OD ENEGA NA DEVET Nekaj o brivsko-frlzerskem scilonu v Ptuju Brivsko-frizerski salon Ptuj... Včasih se vsedem v brivnici med čakajoče, ko sem potreben britja ali pa celo pogledam v sosedni damski salon za poslovodjem — mojstrom obrata tov. Ivanom Tkalcem, ki se poleg svoje stroke tudi dobro razume na delo ptuj- skega nogometnega moštva »Dra- ve«. Tako sem si pri njih nabral nekaj opažanj in vtisov, ki zaslu- žijo tudi pozornost naših bralcev. Kot vsi uslužnostni obrati v Ptuju ima tudi ta samostojni 9 članski obrat na Trgu mladinskih delovnih brigad (pred magistra- tom) svoje stalne in tudi prehod- ne stranke v brivnici kot v fri- zerskem salonu. V brivskega za- hajajo moški vseh starosti, mlajši seveda v spremstvu očeta ali ma- mice in celo sami, starejši pa iz vseh slojev: delavci, nameščenci, kmetje in zasebniki iz Ptuja in okolice ter ljudje, ki jih ie pot za- nesla v Ptuj po delu, opravkih, na obisk ali izlet. Lokal je na pro- metni točki, pač pri roki... V brivskem oddelku so dopold- ne kot popoldne vsi stoli pred ogledali in za čakajoče zasedeni. Vse kratkočasi radio program Ra- dia Ljubljana, Maribor, Zagreb itd., nekateri čakajoči pa seoajo po dnevnem časopisju, ki je na razpolago. Belo oblečene, mlajše pomočnice tov. Marija, Minka, namestnica poslovodje in Milka hitijo vsaka po svoje. Marija, predsednica upravnega odbora, prirezuje laske marsikateremu pomirjenemu ali celo jokajočemu dečku ali deklici, ki ji je mama ko- maj dopovedala, da Marija ni zdra- nik, ki bo dal injekcijo. Ko ni ma- lih.« brije in striže odrasle. Delo gre vsem trem pridno od rok. Orodje je večinoma novo, strojček za striženje dela neslišno. Prišli so dolgolasi in kosmati, odhajajo pa urejeni in dišeči. Od leta 1950 dalje si je nabral obrat precej stalnih strank, malih in velikih, ki zaupajo spretnim rokam treh vljudnih pomočnic mojstra tov. Tkalca. Mnogi med njimi se še spomnijo začetka obrata, ko sta v njem delala le tov. Tkalec in po- kojni Janez Vogrinčič, pozneje pa še pomočnice in učenka tov. Mari- ja, Milica, Milka, Tatjana. Z vztrajnim delom, varčnostjo ter zaupanjem v naklonjenost strank se je obrat leta 1952 raz- širil še za frizerski salon in na sedanjih 9 uslužbencev in gene- ralno obnovil ter moderniziral s pomočjo lastnega plačnega sklada in krediti. Poleg 6 zasebnih briv- nic se je v Ptuju dobro uveljavil še ta sedmi samostojni uslužnost- ni obrat s kolektivnim vodstvom v harmoničnem delu, z dobrim gospodarjenjem, s solidnimi cena- mi in zadovoljnimi strankami. V frizerskem salonu je več se- dežev pred številnimi ogledali in v njem delajo tov. Justina, Tatja- na, Marta in Krista. Dekleta in že- ne želijo različne pričeske: neka- tere po lastnem okusu in zamisli, druge po opazovanju drugih aH pa po domačih in tujih revijah. Vsem je treba ustreči, vsem ugoditi, da bo frizurca kot se sika ... Tov. Tkalec kot mojster in poslovodja obrata in pomočnice tov. Justina, Tatjana in Marta so spretne pri svojem delu, pomagata pa jim še učenki tov. Krista in Marija. Po- sebna obravnava damskih frizur zahteva svoj čas, posebne aparate in tudi preparate. Vse to imajo. Spremljati morajo zato napredek dela svojih vrstnikov v svetu in si tudi ogledati tu in tam kako razstavo in tekmovanje. Tudi v tem oddelku kratkočasi vse radio, brnenje sušilnih aparatov in lista- nje po Manekenu in raznih sve- tovnih modnih revijah. Po daljši obravnavi še pogled sem in tja v ogledalih, obračun pri blagajni in na vrsti je sledeča. Pred prazniki, raznimi prireditvami in plesi je premalo sedežev, naprav, rok in prostora za vse. Zdaj bi radi imeli še tretji, za Ptuj čisto nov oddelek za ne- govanje obraza — kozmetični sa- lon. Vedo že za mojstrinjo za ta salon, kujpili bi vse FKjtrebivj za njegovo opremo, samo za lokal je težko. Najraje bi imeli lokal Lekarne pri pošti, ko se bo od- selila v novo zgradbo v Trste- njakovi ulici. Pobuda je tu, samo razumevanje in manjši kredit bo potreben in bo sčasoma tudi to uresničeno kot je bilo vse prejš- nje, ko so v obratu spočetikoma ^računali s par sto tisočaki, sedaj pa gredo čez njihove pridne ro- ke pKJŠteno zasluženi milijončki. Obrat, ki se je pri enem od- dePku z dvema iislužbencema razvil v sedanji obrat z 9 usluž- benci in ki pridno delajo ter do- bro gospodarijo, je lahko za vzgled vsem, ki mislijo na usiuž- nostne obrate v večjih krajih in občijnah. Z dobro voljo, z dobrimi odnosi v kolektivu in napram strankam, s kvalitetnimi uslugami in so- lidndmi cenami ustanovljeni uslužnostni in drugi obrat ima svojo bodočnost in razvoj. In ta- kim obratom radi dajo ljudje prednost pred vsemi drugimi s svojimi naročili, J. V. V frizerskem salonu pridejo moški in otroci hitro na vrsto, čeprav je vedno polno britja in striženja potrebnih Tudt v jnzerskem salonu je vedno polno 0 niitabusiii progi u llou. giriciili članek, ki smo ga brali v zad- nji številki PT, govori o pretes- nem avtobusu, ter da bi bilo pKj- trebno, da bi bile avtobusne zve- ze redne. Zveze z avtobusom v Slov. go- ricah so zares slabe m tudi do- kaj neugodne. To so spoznali predvsem prebivalci v Destemi- ku in morda še v Juršincih, med- tem ko je prebivalcem iz Vito- marc skoraj vseeno ali se vozijo nad Juršinco ali nad Desternik. Pošta prihaja v Desternik samo z avtobusom, ki pa vozi le ob torkih, sredah, petkih in sobotah. Pošta torej prihaja neredno. Po- šta se dostavlja samo vsak drugi dan, ker je samo eden pismonoša. Zgodi se, da dobi naročnik dnev- nika svoj časopis vsak drugi, tretji ali celo četrti dan, torej tri do štiri časopise hkrati. Malo verjetno je, da bi bil štiri dni star dnevnik še zanimiv. Zato je tudi povsem razumljivo, da za- nimanje za dnevno časopisje pa- da. Zaostalost, toda zakaj! Dolga leta se Desterničani borijo za redno in ugodno avtobusno zve- zo s Ptujem, prav tako pa tudi za redno dostavo pošte. Kako dolgo bomo še čakali? Mislimo, da je proga tudi v ponedeljek in četrtek rentabilna, če je ob drugih dnevih. -ce Elizabeta in Franc Skrlec iz Vi- čanec pri Veliki Nedelji sta pred kratkim praznovala v krogu svo- jih sorodnikov in znancev svojo »zlato poroko«. — Oba sta bila rojena leta Itttio. Sta cila in zdra- va, zato jima ob tej redki slav- nosti iskreno čestitamo in jima želimo, da bi dočakala še biserno porokoI Obvestilo Obveščamo potnike, da bo av- tobus na provečati s pomočjo drugih čet in z lastnimi prireditvami. Krčevina. Vurberk, Gra- jenščok in Vumpah pred dokončanjem elektrifika- cije Za dokončno izvršitev nizko- napetostnega omrežja v Krčevini, Vurberku, Grajenščaku in v delu Vumpaha bo poleg deleža intere- sentov potrebnih še najmanj mi- lijon dinarjev sredstev. Elektri- fiikacijski odbor v Grajenščaku namerava v ta namen najeti i>o- trebno investicijsko posojilo m bo v ta namen tudi zaprosil Ob- činski ljudski odbor Ptuj za jam- stvo, da bo to posojilo v redu in pravočasno poravnano. Cepljenje otrok v občini Lešje Proti kozam, davici in tifusu bo cepljenih na področiu občine Lešjc v šolah Makole, Zetale. Lešje. Ptujska gora in Stoperce 738 predšolskh in šoloobveznih otrok. Proti davici bo prvič cep- ljenih 314 otrok, revakcioniran bo 201 predšolski otrok in 223 šoloobveznih. Cepljenje proti kozam in da- vici bo v ča-^ ,aed 18. in 20. marcem t. L, proti tifusu pa do 17. aprila 1958. Največ otrok bo cepljenih v šoli Makole (197), v šoli Žetale (156), v šoli v Lešju (135), v šoli na Ptujski gori (107) in v šoli v Stopercah (81). Lovska družina »Boris Kidriče« Kidričevo varufe divjačino svojega revirja Lovska družina »Boris Kidrič« Kidričevo se je odločila v bodoče odločno varovati divjačino svoje- ga revirja in je naročila svojemu lovskemu čuvajiu, naj brezpogoj- no uničuje v revirju zasačene ro- parice in škodljivce: lisice, kla- teče se pse, mačke, podlasice, kragulje, skobce, vrane, srake in šoje ter mu tudi obljubiila pri- memo nagrado za pokončanje teh roparjev in škodljivcev. Tudi lovskim tatovom ne bo prizane- seno. KG Makole, obrat Majšperk Ima najSepšo drevesnico Inšpekcija za zaščito rastlin pri OLO Marifeor je pK> nedavnem ogledu drevesnice KG Makole, obrata Majšperk, priznala, da je drevesnica tega kmetijskega go- spodarstva najiboljša .Sedaj ima- jo na razpolago nad 20.000 dvo- letnih okulantov prvovrstnega sadnega drevja predvsem jabolk (ontario zlata parmena, kokoso- va oranžna reneta, jonatan in druge) ter češenj. Drugo leto bo na razpolago za razprodajo 30.000 novih okulantov. Letos bodo drevesnico razširili še za 1 ha na Savinjskem pri ov- čarniku, kjer bodo vsako leto pripravili nad 30.000 drevesc za razsade. Drevesca so popolnoma zdrava in lepe raisti, ker jih prid- no škropijo in negujejo., Dreve- snica v Savinj-skem se bo lahko še dalje širila, ker bo KG Mako- le lahko s sosednjimi kmeti za- menjalo zemljo na zanje bliž- njem in ugodnejšem področju in arondiralo drevesnico na Savinj- skem. Nekdaj za ovčarnik pri- pravljena šupa bo lahko odiično služila drevesnici zlasti pri pri- pravah za razpečevanje drevesc in pri drugih opravilih v zvem s širjenjem drevesnice. Prodaja 2-letnih okulantov sadnih dreves vseh sort po želji sadjarjev bo začela od nedelje, 16. t. m. dalje, na kmetijskem obratu v Majšperku. Cena bo 120 dinarjev za vsako drevesce. Na kmetijskem obratu želijo, da interesenti, zlasti sadjarske skupnosti in kmetijske zadruge takoj sporočijo, koliko drevesc želijo imeti, da bo mogoč pravi- len in pravočasen razpored pro- daje. Za drevesnico pri ovčarijl navažajo hlevski gnoj z dvorišča obrata v Majšperku Rojstva. Deklice so rodile: Sta- nislava Maučič, Zakl 36; Neža Kirbiš. Prepolje 5; Marija Sene- kovič, Pobrežje 74; Marija Rus, Mota; Neža Sakelšek, Dežno 35; Marija Voglar, Ptuj; Veronika Munda, Bresnica 53; Alojzija Pre- volšek, Nadole 44; Lidija Pavli- čič. Pristava 9; Otilija Toš, Vito- marci 21; Katarina Irgolič, Ga- bernik 60; Angela Kajzovar, Do- klece 26; Marija Dominko, Ločič št. 16; Marija Mohorko, Podleže št. 104; Marija Kovačič, Štateo- berg 10; Rozalija Štumberger, No- va vas 30. — Dečke so rodile: Veronika Nahberger, Kungota 48; Marija Gomilšek. Juršinci 12; An- tonija Šterman, Ljutomer; Aloj- zija Vidrač, Zamušani 7; Otilija Vurcer, Ptuj; Alojzija Zavratnik, Libanja 10; Amalija Petrovič, Ptuj; Ivan Kolarič, Grajena 26; Julijana Bombek, Tržeč 35; Aloj- zija Oblak, Skorba 62; Elizabeta Kckot, Hrastovec 73. Poroka: Janez Kolarič, Ptuj, in Vera Stefančič, Ptuj. Smrt: Bogomira Vojkovič, Ki- dričevo 79, rojena 1957, umrla 10. februarja 1958. Borov lubadar ogroža naše gozdove Ptujski gozdarski strokovnja- ki so močno zaskrbljeni nad močno razširjenim borovim lu- badariern na podrtem in rasto- čem iglastem drevju na Drav- skem polju, predvsem na boru. Kljub večletnem., opozarjanju gozdnih gospodarstev in lastni- kov nevarnost lubadar j a za- radi nepospravljenega sncgolo- ma, slabega sern'' reda ter prevoza neobeljenih iglavcev iz gozda na pomožna ■^'•-ladišea in dvorišča. V prihodnje bo moralo biti iz gozdov takoj odstranjeno po snegu in vetru poškodovano iglasto drevje, ki ga bo treba pred prevozom olupiti in lubje zažgati. Enak bo potrebno rav- nati takoj po sečnji z nepoško- dov nimi drevesi. Odločno je prepovedano in strogo kaznivo sleherno prevažanje iglastega lesa z mesta poseke, preden je okleščen in olupi jen, lubje pa zažgano. Tudi na dvoriščih bodo mo- rali 1 stniki olupiti domov pri- peljan les, ki tega niso 'orili na licu mestp 1:^ M^lcol v nedeljo, dne 23. februarja, je polagalo račun o svojem delu v letu 1957 Telesno-vzgojno dru- štvo »Partizan« v Makolah. Zbo- rovalci. ki jih je bila skoraj p>ol- na kino dvorana, so ugotovili vi- den napredek pri vseh oddelkh. V poročilih predsednika in načel- ništva so bile izra^žene težkoče, s katerimi se morajo boriti, ker ni- majo telovadnice in so odvisni od lepega vremena m letnega te- lovadišča. Vseh teh težav pa bo k-mailu konec. Šolsk; odbor osemletke in upravni odbor TVD Partizan v Makolah sta se povezala z občin- sikim ljudskim odborom. OLO v Mariboru in OZTVD Partizan Maribor ter d'omflčo Kmetijsko radrjgo, k-' 1*= A^stopila v ta na- men vso gornje nadstropje za- družnega doma. Že lani je pri- speval Občinski ljudski odbor Lešje 300.000 d m za novo telo- vadnico, do dokončne ureditve pa je še treba čez milijon dinar- jev, ki so tudi že zagotovljeni. Tako bo dobilo blizu 500 šolskih otrok in 168 članov TVD Parti- zan telovadnico, ki bo središče sistematične telesne vzgoje. Ko- likšna bo ta pridobitev za naš haloški predel, ni treba p>osebej omenjati. Upamo, da l>o novoizvoljenemu odboru, ki so mu zborovalci izre- kli svoje zauspanje. uspelo ure- sničiti ta dolgoletni sen vseh pri- jateljev telovadbe in športa in da bomo jeseni lahko objavil; na tem mestu otvoritev nove so- dobne telovadnice v Maikoiah. Ptuj, dne 14. marca 1958 PTUJSKI TEDNIH Strun 1 MESTNI KINO PTUJ predvaja od 14. do 16. marca t. 1. ameriški barvni film »UKROČENA TRMOGLAVKA«, od 17. do 19. ma.rca t. 1. pa »SESTAVLJENI PROGRAM III« (France Prešeren, Bodoči ču- varji neba, Pomiad v gorskem letovišču. Lepote podzemlja) za š^ole, vrtce itd., pvosebne predstave. KINO MURETINCI predvaja 15. in 16. marCa ame- riški barvni film »PUSTOLOV- ŠČINE DON JUANA«. KINO MAKOLE predvaja 15. in 16. marca t. 1. italijanski film »TIHOTAPCI«. KINO »VEDROST, MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja 16. marca t. 1. švicar- ski film »KRALJ KEGLJAČEV«. RADIO LJUBLJAI^A NEDELJA 16. MARCA " 6.00—7.00 Domač nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poro- čila in vremenska napoved. 7.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega spoteda. 7.15 Re- klame. 7.30 Radijski koledar in prire- ditve dneva. 7.35 Valčki Johanna Straus- sa. 8.00 Športna reportaža. 8.15 Melo- dije od tu in od tam. 8.45 Mladinska radijska igra — Ante Ilič: Legenda ti- sočih zmajev. 9.30 Iz albuma popevk. 10.00 Se pomnite tovariši. . . Žene pri- povedujejo — I. 10.30 Kar radi poslu- šate: Kemški ples (W. A. Mozart) — Duet iz opere „§tirje grobijani" (E, Wolf-Ferrari) — Habanera (Ravel) — Arija Mttsette iz opere ,,La Boheme" (G. Puccini) — Thais, meditacija (J. Massenet) — Arija Vaška iz „Prodane neveste" (B. Smetana) — Besame mucho (Velasqu€z) — Siboney (Lecuona) — Zlati uhani (Vong) — Dvoje src v maju (Jary) — Ko tavam po dežju (Bragg) — Modro nebo (Berlin) — Tiho pada sneg (arr. Rijavec) — VenCek melodij (Wit- mark-Karger-Vells) — Pesem iz filma ,.Odrske luči" (Chaplin) — Serenada (WaTr«i). n.30 Kiccolo Paganini: Per- petutim mobile. Leo Delibes: Silvija, ba- letna suita. 12.00 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved, pregted dnevnega sporeda in obvestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušal- ci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, noročila. vremenska na- poved in obvestila. 15.10 Prenos javne oddaje h Gorice. 17.30 Glasbeni mo- zaik. I8.0Š Radijska igra — Pavli Levi: Po čem ie resnica. Režija Anton Marti. Izvajajo člani SNG Trst. v glavnih vlo- gah Štefka Droičeva, loško Lnkeš in Stane Starešinič. 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radij, dnevnik. 30.00 .Nedeljska srečamia" (parada priljub- ljenih popevk in melodij). 21.00 Večerni koncert. Aleksander ObradoviC: Preludii in fuga (Orkester Beograjske filharmo- nije dirigira Krešimir BaranoviC). A. Laiovic; 5 pesmi iz kitajske lirike Skopi je; Vesenjak Alojz, V. P. Surdulica; Kamenšek Janez, Sto- perce-Ptuj; Koželj Jožef, V. P. Brčko; Jančič Franc, Ptuj; Po- nikvar Ivan. V. P. Kumanovo; Plohi Rado, M.nrkovci; Strelec Štefan, Markovci. PROF. A.NDREJ KOVAC: Ptuf V zrcalu svoiih ulic in trgov KREMPLOVE »DOGODIVŠČINE ŠTAJERSKE ZEMLE« Ulica med današnjim Trgom mladinskih brigad in Trgom svo- bode je posvečena spominu zgo- dovinarja in narodnega buditelja Antona Krempla, rojenega 29. ja- nuarja 1790 na Poličkem vrhu pri Gornji Radgoni. V letih 1820 do 1826 je služboval v E»tuju, sprva kot kaplan nato pa kot župni vi- kar. Kot mnogo njegovih s(Xia- rodnjakov, je tudi njega preve- vala takratna preporoditeljska miselnost, ki se zrcali v njegovih zgodovinskih delih. Zaradi svoje narodne zavesti se je pogosto .spri s svojimi svetnimi in cer- kvenimi predstojniki. Čeprav se je navduševal za ilirske ideje, je vendar ostal pri vsem svojem delovanju trdno na slovenskih tleh. V svojih knjigah se je od- ločno zavzemal za pouk mate- rinščine v domačih šolah. Sam je v Ptuju pripravljal učence za gimnazijo, med drugimi tudi Stanka Vraza, V najpomembnejšem delu »Do- godivščine štajerske zemle«, v Gradci 1845, razpravlja med dru- gim tudi o slovenščini in vzhod- noštajerskih narečjih med Gori- čani, Dolanci, Haložanl in dr. De- lo ni preveč kritično napisano, vendar sestavljeno v narodno prebudnem smislu. Čeprav ima njegov knjižni jezik mnogo nem- čizmov, vendar se zelo huduje nad nemškimi izrazi v slovan- skem občevalnem jeziku. V črko- pisnem boju v prvi polovici 19. stoletja se je kaj kmalu odločil za gajico, kajti v njej je videl sredstvo za slovensko in slovan- sko združenje. O haloškem narečju pravi da »majo drugač dobro ino čisto siovenšino,« vendar smešno s to- nom preskakujejo. Krempl poro- ča še o nekaterih narodnih obi- čajih, hrani, obleki na sloven- skem Štajerju. O noši pravi Krempl, da so »eni svoj narodski obleč že davno povergli«. Neka- teri med njimi, tako Podravci in Haložani, imajo »krez breguše robačo. Daleč okol Ptuja v Ha- lozah je običajna torba, ardečo obfranzana.« Pesničarji pa nosijo »perslek ardeči ali modri, zdaj pa že tudi pisan, ali kerekoli far- be...« Krempl je zložil tudi precej rodoljubnih pesmi in spisal več nabožnih knjig in pridig. Umrl je 21. decembra 1844 pri Mali Ne- delji, kjer so mu postavili SE>o- menik. ZNAMENITOSTI V KREMPLOVI, NEKDANJI FLORIJANSKI ULICI Ob pričetku te ulice, poleg današnje kavarne stoji nekdanje posojilnično poslopje, kjer je bila nekoč spominska plošča zasluž- nega moža za gospodarski dvig ptujskega okraja v minulih de- setletjih, dr. Frana Jurtele. Jur- tela je bil po smrti Božidarja Raiča vrsto let deželni poslanec v Gradcu in umrl leta 1926. Do- ma je bil od Andraža v Slov. go- ricah in po letu 1886 odvetnik v Ptuju. Leta 1883 je dal pobudo za ustanovitev »Hranilnega in poso- jilnega društva« v E*tuju, ki se je leta 1927 preimenovalo v »Poso- jilnico v Ptuju«. Ta denarni za- vod, ki je marsikoga rešil iz spon nemškega kapitala, je Jur- tela uspešno vodil kot načelnik, dokler ni omahnil v prezgodnji grob. Nekoliko dalje, na levi strani ulice, vzbuja našo pozornost majhna spominska plošča na hi- ši štev 3. Poslopje je v zemljiški knjigi zabeleženo leta 1873 kot last Ferdinanda Raispa. V letu 1808 srečamo tu mestnega pe- čarja Ivana Wolfa,. 1826 pa klo- bučarja Jožefa Habiča. Omenjeno ploščico je v septembru 1963 vzidalo Zgodovinsko društvo v Ptuju, ob 60-letnici svoje usta- novitve. Posvečena pa je ptuj- skemu zgodovinarju Ferdinandu Raispu, ki je v tej hiši živel in umrl. O njegovi ulici bomo spre- govorili ob drugi priložnosti. HIŠE S PESTRO ZGODOVINO NA DANAŠNJEM TRGU SVOBODE Kmalu se nekdanja Florijanska ulica razširi v današnji Trg sto- bode, nekoč Živinski trg, pozneje Minoritski. Na začetku trga, še v Kremplovi ulici štev. 7, se od ostalih hiš odraža masivno po- slopje okrajnega sodišča z dokaj zanimivo preteklostjo. Do 1. 1438 je bila tu »svobodna hiša« go- spodov Ptujskih, ki so jo jim dali v fevd salzburški nadškof je. Po- zneje srečamo tu grofe Stuben- berge, ki se pojavijo v ptujski zgodovini po izumrtju Ptujčanov v moškem kol^u leta 1438. Po tem letu je namreč sprejel svak zadnjega Ptujčana Luitold Stu- benberški ptujsko gospoščino v fevd. Luitold se je leta 1432 po- ročil z Agnezo, sestro zadnjega Ptujčana Friderika V. Druga se- stra Friderika V., Ana, pa je bila poročena z Ivanom Schaumburgom. Med obema rodbinama je prišlo do pogostih sp>orov zaradi ptuj- ske dediščine. 22. decembra 1441 se je končal ta spoc z delitveno pogodbo med obema sestrama. Nad portalom današnjega sodi- šča je bila še pred leti plošča z napisom o nekem Boltažarju Stu- benbergu iz 16. stol., ki je dal na novo pozidati to poslopje, da bi s tem ovekovečil svoje ime. Stu- benbergi so imeli do leta 1603 v posesti vurberški grad. Njim je dalje časa pripadal ttidi Bori, za- to so v svojem grbu poleg zma- ja upodobili tudi sidro. Za Stu- benbergi srečamo med lastniki te »svobodne hiše« Herbersteine. PTUJ JE BIL V 18. STOLETJU ŽI- VAHNO TRGOVSKO SREDIŠČE Omenjeno poslopje je kupila država 15. julija 1768 za 3300 flo- rintov in ga uporabila za glavno carinsko upravo. Takšna ustano- va je postala potrebna spričo ve- likega porasta žitne, živinske, zlasti pa tranzitne trgovine med Ogrsko in primorskimi deželami ter Koroško. V Ptuju imamo v tem času tri veletrgovske hiše: Stogler, Poskošil in Pošinger. V začetku 19. stol in 2;lasti z zgra- ditvijo južne železnice 1846 pa zadene i>tujsko prevozništvo hud udarec. Ob tej priložnosti propa- dejo v Ptuju nekatere spedicij- ske hiše. Carinski tirad so 20. junija 1859 ukinili in 1. oktobra 1860 se je v to hišo vselila davčna uprava. SPOMIN NA ŠENTGOTHARDSKO BITKO LETA 1664 Na nekdanjem »Živinskem tr- gu«, pozneje Minoritskem, so včasih prodajali živino, pa tudi žito in moko. Sredi trga je borl- ski graščak Jurij Friderik Sauer postavil spominsko znamenje v letu 1664, ko se je rešil iz turške nevarnosti. Spomenik so leta 1714 prenovili in ga med zadnjo sve- tovno vojno prepeljali v muzej. Benzinka črpalka pred magistratom bo do dovršitve novega mostu našla svoje novo mesto KRONIST PECKO ODKRIVA SLI- KO SAMOSTANSKEGA TRGA PRED STOLETJI Današnja dvonadstropna sta- novanjska hiša nasproti samosta- na izvira šele iz leta 1872. Iz kronike razberemo, da sta bili tu dve samostanski »svobodni hiši«. Ti dve hiši sta prodala leta 1440 menihom neki mariborski Žid in neki ptujski meščan. V eni od teh hiš so v letih 1447 do 1655 točili menihi vino iz samostan- skih vinogradov. Tu je od leta 1853 bila nameščena slovenska šola minoritske fare ter učitelje- vo stanovanje. Marsikoga bo zanimalo, da je bil v novi zgradbi sedež poštnega urada od 10. maja ISBS pa do 16. novembra 1894, preje pa dve leti v samem samostanu, usta- novljen približno leta 1260. VELIK POŽAR V GOSTILNI PRI »ČRNEM ORLU« LETA 1805 Na današnjem Trgu svobode, v hiši štev. 3, kjer je danes meha- nična delavnica, je bila nekoč gostilna pri »Črnem orlu«. V eni izmed gostilniških sob je bil ne- koč napis, ki je povedal, da sta se v njej mudila cesar Jožef II. in cesar Franc I. 4. oktobra 1805, ob 7.15 zvečer je obiskala to hišo velika nesreča. Ptujski kronist Simon Povodm nam v »Meščanski čitanki« opi- suje, da je v hlevu takratnega gostilničarja Jožefa Bresniga ne- nadoma izbruhnil požar zaradi neprevidnega ravnanja s svečo. Uničujoči pičeni so razen go- stilne in hlevov v nekaj urah upepeUli še 24 ptujskih hiš v ne- posredni bližini ter vse mesM-ske sto^ice ob Dravi. V tem poslopju je bila nekoč tudi pošta, in sicer do 15. maja 1886. OB MALIH DRAVSKIH VRATIH Trg je pri današnjem parku za- piralo nekoč mestno obzidje, ki je prihajalo do samostanske trd- njave. Ta utrjena naprava je v nevarnih časih branila sovražniku dohod z vzhodne strani. Pri da- našnjem vhodu v park pa je bil včasih izhod, imenovan mala dravska vrata. Zadnje stavbe iz tega nekdanjega obrambnega pa- su so postale žrtev bombardira- nja v zadnji svetovni vojni, na- kar ^ ruševine odstranili. Ptuj se poteguje za kinemaskop Uprava Mestnega kina Ptuj se resno zavzema za nabavo nove kinemascopske naprave 7.a pred- vajanje tridimenzionalnih fil- mov. Z instalacijo vred bodo sta- le naprave okrog 6 milijonov di- narjev, ki bi jih podjetje tekom par let plačalo, zato se misli se- daj zadolžiti, ker se čuti za tako obveznost tudi finančno sposob- no. Aparatura ptujskega kina je že doslužila in bo prej ali slej po- trebno misliti na nabavo nove aiparature. Okoliška kino podjet- ja imajo že novejše aparature z večjo svetlobno močjo in čistej- šim zvokom. Prav bo, da bo to- zadevno .stopil tudi Ptuj za ko- rak naprej, zlasti ko že obisko- valci kina sami opažajo, da slike ni.so dovolj svetle in da zvok ni čist. V lanskem letu je imel Mestni kino Ptuj skoraj 3 milijone di- narjev čistegn doh^odka in bo lah- ko z obstoječimi sikladi izpopol- nil Tvxl1etje ter noskrbel za več- ji kulturni užitek kino obisko- valcev. Franc Mohorko, Ljutomer; Ivan Kamenšek, Ptujska gora; Alojz Selinšek, Ptujska gora; Ivan Ko- larič, Novska; Anton Florjančič, Ljubljana; Nikolaj Križanec, Lo- vrenc; Konrad Čuček, Vitomarci; Kristina Paušner. Podgorci; Anton Volgemut, Ptuj; Anton (ksak, Podlehnik; Martin Golob, V. p. Priština; Janez Svenšek, Ptuj; Maks Krepek, Grajena; Jožef Ovoršak, Majšperk. Pred dvema pomembnima gledališkima dogodkoma v Ptuju JURO KISLINGER: NA SLEPEM TIRU Nedelja, 16. marca — Gostovanje SLG Celje V Ptuju so gostovala mnoga slovenska gledališča. Ptujsko ob- činstvo pa še ni imelo prilike vi- deti na tukajšnjih odrskih de- skah celjskega gledališča. Po- zdraviti je treba pobudo uprave obeh gledališč, da so v letošnji sezoni sklenili p>oglobiti medse- bojne stike, saj obeh gledališč ne loči razdalja, ne njih hotenje. Tako Slovensko ljudsko gledali- šče iz Celja kakor ptujsko, te- žita za istim smotrom: pribli- žati gledališko umetnost najšir- šim ljudskim množicam, s čim večjim številom gostovanj po po- deželju. Razen tega je vredno omeniti celjsko gledališče kot to- rišče mladih gledaliških ustvar- jalcev, kateri z vsem žarom sle- de zamisli novega, zdravega in naprednega v odrski umetnosti. Res, kar čudno je, da se gleda- lišči iz Celja in Ptuja že nista srečali prej. V nedeljo, 16. marca, ob 16. in 20. uri se bodo celjski gledališč- niki srečali s ptujskim občin- stvom. Predstavili se bodo z dra- mo Jura Kislingerja »Na slepem tiru«. Mlad avtor, mlad režiser, mlad ansambel — skratka svež veter v slovenskem gledališkem življenju. Avtor drame Juro Kislinger ni neznan Ptujčanom. Spoznali so ga kot režiserja uspele uprizoritve komedije »Sedem let skomin« na ptujskem odru. To pot se bo predstavil še kot pisec drame, ki je pri krstni uprizoritvi v Celju, 12. februarja t. 1.. doživela uspeh, s polnim odmevom med ljudmi, ki so jo gledali in s priznanjem kulturne javnosti. Ob nedeljah prihaja mindina v letovišče na ples Dokler se še ne bo odprlo kme- tijtsiko delo, se bo mladina iz oko- lice letovišča Dom nad Dravinjo (Štatenberga) ob nedeljah krat- kočasila na popoldnevnem mla- dinskem plesu, ki začne ob 15. uri. Mnogj rad; pridejo tudi po- tem v letovišče na obisik, ko so dela že v teiku.________________________ Kislinger se v svoji drami lo- teva izredno kočljive snovi: brez- izhodnega životarjenja skupine ljud|, ki so iz raznih vzrokov po- stali izobčenci svoje zemlje in jih je spolzka pot gnusnih zlo- činov pripeljala v tujino, v emi- gracijo — na slepi tir. V klavr- nem okolju nekega vagona brez koles se ugonabljajo kakor škor- pijoni vsak s svojo vestjo pose- bej, in z onemoglim besom med seboj. To je drama človeških razvalin in zavoženih življenj, drama vojnih zločincev, ki lebdi- jo med pošastno preteklostjo in klavrno sedanjostjo, bodočnosti pa nimajo več. -r lu zdravljenje občanov gredo ogromna sredstva V Splošni bolnišnici v Ptuju se je zdravilo v začetku letošnjega leta veliko občanov s p>odročja Ptuja. Cirkovc, Destemika, Jur- šinc in Vidma in znašajo za nje boflniiiško oskrbni stroški nad mi- lijon in pol, ki bodo plačani iz skupnih sredstev ptujsike občine. Največ bolnikov je bilo s pod- ročja Ptuja, Destemika in Jur- šinc in znašajo računi samo za njihovo zdra,vljenje milijon in pol, ostali stroški pa so nastali z zdravljenjem bolnikov s pod- ročja Cirkovc in Vidma. ZA SMEH »Ti, ali si nadrgnLl Janezu noge z žganjem, kot je predpisal zdrav- nik?« »Nisem, ker zaradi grla žganje sploli ni prišlo do nog.« ALOJZIJ RE lEC: MAGDA Torek, 18. marca — Osma letos nja premiera ptujskega gledališča »Magda« je najboljše in še ve- dno živo ocirsko delo zaslužnega Ptujčana Alojzija Remca. Po čudnem naključju to njegovo de- lo ni bilo niti pred, niti po vojni uprizorjeno na ptujskih odrskih deskah. Avtorjeva dolgoletna ti- ha želja, se bo v torek izpolnila. Žal se mu želja izpolnjuje šele po njegovi smrti. Na ta način se bo ptujsko gledališče najlepše oddolžilo njegovemu spominu. Remčeva »Magda« zavzema med ostalimi njegovimi odrskimi deli povsem svojevrstno mesto. Dramaturško, po slogu in vsebini se dokaj ostro loči od ostalih njegovih dram in igre. Če smo ga pri »Užitkarjih« spoznali kot pravega ljudskega pisatelja, se v »Magdi« spoprime s proble- mom dekleta, ki zaide z dežele nepokvarjena in naivna v vrvež mestnega živfjenja. »Magda« je obenem edino njegovo odrsko delo, s katerim je hotel ujeti ko- rak s stremljenji dramskega ustvarjanja takratnega časa pri nas in v Evropi. Dramaturg Mest- nega gledališča v Ljubljani Dušan Moravec je o tem napisal slede- če: »Za takratno Evropo njegov poskus re«: ne bi m'-*ne' biti več odkritje, na naše deske pa je postavil Remec vendarle igro: novo po dramaturških vzmeteh, ki gibljejo njeno dejanje; vablji- vo že zaradi svojevrstnega domi- sleka, naj bo v bistvu ena sama oseba tisti, ki se vpleta v Magdi- no življenje kot medicinec in detektiv, pa komisar, agent, zvodnik, poet in nazadnje zdrav- nik, in naj isti igralec oblikuje vse te podobe na odru, saj so bili »vsi eden in isti Magdini lju- bezni,« predvsem pa je bila snov sama vredna odra in problem vreden obdelave v naši dramski književnosti, saj bi si bilo brez pomena prikrivati resnico, da gre za problem, ki je bil in je celo še aktualen tudi pri nas, da gre v bistvu za boleč socialni pro- blem ...« Ptujsko gledališče je pripravilo uprizoritev Remčeve »Magde« v režiji režiserja gosta Ferda De- laka (direktorja Mestnega gleda- lišča iz Ljubljane). Teža igralske- ga dela uprizoritve bo slonela na igralki Ankj Cigojevi in igralce- ma Laciju Cigoju ter Kovačiču. -jk Nujnost prehodnih spre- memb v ambulantni službi v Zdravstvenem domu Potrebe po zdravitvenem var- stvu so že davno prerasle okvir in zmogljivost našega ptujskega Zdravstvenega doma, Z izselitvijo Zavoda za socialno zavarovanje v nove prostore nad bodočo lekar- no je dana prva prilika za razši- ritev in ureditev ambulant. Pro- stori kot taki za to svrho niso uporabljivi. Nujna je napeljava vode v ordinacije, nekaj spre- memb na električnih vodih, sani- tarnih napravah itd. Ker ni mo- goče urejevati posameznih pro- storov postopoma, je nastala nujna potreba poiskati začasno rešitev. Železničarska ambulanta tik ob Zdravstvenem domu nam je dala svoje prostore na razpo- lago. Tja se je začasno preselila ordinacija splošne prakse Zdrav- stvenega doma, ki jo opravlja tov. dr. Rakuš Franc od 6.30 do 11. ure in od 15. do 17. ure. Ob 6. uri zjutraj se v prostorih Že- lezničarskega doma delijo tudi številke, da bi čakajočim olajšali pravilno vzdrževanje vrstnega reda. S tako ureditvijo je Zdrav- stvenemu domu omogočena tvidi adaptacija p«:ostorov, tako da bo- hio dobili tri kulturne ordinacije splošne prakse z vsemi pritikli- nami, od katerih bi naj vsaj dve delali od zjutraj do večera. Upra- vičeno upamo, da bo na ta na- čin v najkrajšem času uspela pr- va stopnja razbremenitve in lar^- ditve ambulant. Istočasno nastaja v Zdravstve- nem domu zametek dežurnega centra. Za sedaj dežura stalna nočna sestra, ki ima pregled nad dosegljivostjo dežurnega zdrav- nika in sprejema vsa naročila, kakor tudi telefonske pozive za nujne nočne obiske na domu na telefonsko številko 80 ali pa ne- pc«redno v Zdravstvenem domu. Dnevna dežurna služba teče za sedaj še po starem razen dežur- ne dodatne pediatrične — otro- ške službe. Naročila za tozadevne obiske na domu sprejema dopoldne Otroški dispanzer. Ponoči oprav- lja tudi to službo v nujnih pri- merih dežurni zdravnik splošne prakse po že objavljenem razpo- redu. O nadaljnjih praktičnih ukre- pih za izboljšanje javne zdrav- stvene službe bomo občinstvo ob- veščali sproti. Uprava Zdravstvenega doma Ptuj Brigadirji bodo cepljeni proti tifusu in tetanusu Člani brigad iz ptujske in drugih občin bivšega ptujskega okraja, ki bodo odšli na dvo- mesečno akcijo na cesto Brat- stva in enotnosti Ljubljana- Zagreb, bodo po zdravniškem pregledu in še pred odhodom na gradbišče cepljeni proti ti- fusu in tetanusu. Brigad" „'i, ki pa ne bodo cepljeni pred pri- hodom na gradbišče, bodo cep- ljeni takoj po prihodu tja. Za te zaščitne mere obvaro- vanja zdrav j. mladih brigadir- jev se je zavzel Sanitetni in- špektorat v Ljubljani. Okrajno gledališče Ptuj Petek, dne 14. marca 1958, za- prto. .Nedelja, dne 16. marca 1958. ob 16. uri: Axelrod: »SEDEM LET SKOMIN«. Abonma in izven. Gostovanje v Majšperku: Nedelja, dne 16. marca 1958, ob 16. uri: Kislinger: »NA SLE- PEM TIRU«. Gostovanje Sloven- skega ljudskega gledališča iz Ce- Ija. Nedelja, dne 16. marca 1958, ob 20. uri: Kislinger: »NA SLEPEM TIRU«. Gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Torek, dne 18. marca 1958, ob 20. un, A. Remec: »MAGDA«, premiera — Red: PREMIERSKi in IZVEN. Sreda, dne 19. marca 1958, ob 16. uri, A. Remec: »MAGDA«. Red: LMS-I.; — ob 20. mri A. Remec: »MAGDA«. Red: SRE- DA in IZVEN. Četrtek, dne 20. marca 1958. ob 16. uri, A. Remec: »MAGDA«. Red: LMS-IL; — ob 20. uri A. Remec: »MAGDA«. Red: ČE- TRTEK in IZVEN. Petek, dne 21. marca 1958, ob 16. uri, A. Remec: »MAGDA«. Red: LMS - III.; — ob 20. uri A. Remec: »'MAGDA«. ABONMA in IZVEN — gostovanje v Ki- dričevem. Sobota, dne 22. marca 1953, ob 20. uri, A. Remec: »MAGDA«, Redr SOBOTA in IZVEN. Ptujčani in okoličani, nabavite si pravočasno vstopnice za ne- deljski predstavi J. Kislingerjeve drame »NA SLEPEM TIRU«, ki je doživela v Celju izreden uspeh. Abonenti vseh abonmajev, re- zervirajte si pravočasno vstop- nice v upravi gledališča' Pred- prodaja vstopnic en dan pred predstavo in na dan predstave od 9. do 11. ure in od 15. do 17. ure pri gledališki blagajnL stran 4 PTUJSKI rEDNIK Ptuj, dne 14. marca 1958 ŠPORT Strelstvo Zborai slavnega odbora OSO Ma- ribor, ki je bil v nedeljo, so se udeležili tudi izvoljeni strelci s področja občine Ptuj. V predsed- stvo je bil izvoljen kot II. pod- predsednik tov. Predanič Jože, v komisije pa preizkušeni delavci na strelskem polju občine Ptuj. Štirim strelcem iz Ptuja je SZD podelila za požrtvovalno delo pla- kete, in sicer tov. Predaniču, Hoj- niku, Koželju in Seki, katere je razdelil predsednik OSO Maribor. Ker Maribor še nima novega strelišča, se bo okrajno prvenstvo vršilo v Ptuju. Med najvažnejši- mi nalogami, ki si jih je zadal novi odbor so omasoviti SD in vključiti mladino v strelske vr- ste, organizirati po šolah, domo- vih in JLA sekcije, okrepiti oko- liške družine. SD naj dajo pomoč mladinskim brigadam na avto ce- sti. SAH Na brzotumirju ŠD Ptuj, 11. marca 1958, je med 14 nastopa- jočimi igralci zmagal Pernat Vik- tor z 12,5 točkami, slede Bras z 10 točkami, Rudolf in Pešl z 9,5 točkami in Pernat Feliks z 9 toč- kami itd. PRVI INŠTRUKTORJI ROKOMETA V PTUJU Pred nekaj dnevi se je končal rokometni tečaj za inštruktorje, katerega je obiskovalo šest kan- didatov, ki so z uspehom položili končni izpit. Tako je ptujski ro- komet pridobil strokovni kader, ki je nujno potreben za nadaljnji razvoj ptujskega rokometa, po- sebno v času, ko bo rokomet pri- dobil zelo lep športni objekt. Upamo in pričakujemo plodno delo novih strokovnjakov in da bodo znali vse pridobljeno znanje prenesti na naše najmlajše. Tako se bo kvaliteta rokometa v Ptuju dvignila. V NEDELJO PRlCEIEK NOGO- METNEGA PRVENSTVA MARI- BORSKO-CELJSKE-VARAŽDIN- SKE LIGE — SLABE PRIPRAVE NOGOMETAŠEV DRAVE — SPO- MLADI UPAJO NA BOLJŠE USPEHE... Žal, zaradi slabega vremena v nedeljo nismo videli nogometne tekme, ki bi zaključila zadnje priprave za bližnje prvenstvo. Samo nekaj dni nas še loči od pomladanskega dela prvenstva MVC lige. O nekaj {>odrobnostih zadnjih priprav smo že pisali in vidimo, da nekateri igralci še ni- so resneje poprijeli pri treningu. V zadnjih prijateljskih srečanjih nam je prvo moštvo prikazalo nekaj lepih tekem, vendar smo videli, da mnogim igralcem manj- ka kondicija in borbenost ter da se bodo morah v pomladanskem delu prvenstva z največjo voljo boriti za častno mesto. Predvsem se vidi, da moštvo še ni vigrano, ker v njem nastopa nekaj mladih igralcev, ki pa bodo kaj kmalu morali zamenjati stare igralce. Moštvo Drave trenutno razpola- ga z nekaj novimi igralci, ki bo- do imeli pravico igranja že v pr- vih tekmah popoldanskega pr- venstva. IzpLsnico iz društva je vzel samo Erhatič. ki se je prija- vil sosednemu Aluminiju iz Ki- dričevega. Iz JL.'^ sta se vrnila Ulčar in Modrinjak, iz inozem- stva se je vrnil naš znani napa- dalec Herceg. Na razpolago so še torej: Kramberger, Letonja, Pon- gračič, Musič, Markovič, Kovač, Goričan, Strehar, Berlič, Mesaric. Sirec I in II, Komel in Artenjak. V prvem kolu se srečajo: Kidričevo: Aluminij : Sloga (Čakovec); Cakovec: Jedinstvo : Drava; Maribor: Maribor : Tekstilec (Oroslavje); Varaždin: Sloboda : Kladivar (Celje; Trbovlje: Rudar : Zagorac. Končna tabela jesenskega dela prvenstva je naslednja: 1. Rudar 11 7 2 2 34:14 16 2. Kladivar 11 6 2 2 27:16 14 3. Maribor 11 6 2 3 37:22 14 10. Aluminij 11 4 1 6 19:34 9 12. Drava 11 3 1 7 7:34 7 -Pa. Tisočletja stari zapiski Nedavna dognanja dokazujejo, ^ da sta grščina in kitajščina je- zika, v katerih ljudje najdalj pi- šejo. Izvor obeh jezikov se da zasledovati kakih 3500 let nazaj. Zgodovina egipčanske in mezopo- tamske pisave pa sega še 1500 let dalj. V vseh teh jezikih ima- mo sicer še danes pisane doku- mente, toda govor sam je že dav- no mrtev. S klasično grščino si danes v Grčiji ne moreš kupiti niti škatle vžigalic. Poznamo tudi zelo stara dela, pisana v sanskr- tu, to je v jezilcu ljudstva, ki je uničilo civilizacijo ob Indu. To- da v stoletjih so se ta dela pre- našala ustno in zato ne vemo, v katerem stoletju so nastala. Vsekakor pa je že več kot pred 2000 leti sanskrt postal zgolj li- teraren jezik. Vendar so velike razlike med prvimi grškimi in prvimi kitaj- skimi zapiski. Kitajski jezik m pisava sta uživala nepretrgan razvoj, medtem ko pisava najsta- rejših grških zapiskov nima nič skupnega z abecedo, ki so si jo stari Grki sposodili pri Feniča- nih pred pičlimi 3000 leti. Iz te abecede sta se razvili cirilica, v rabi pri Vzhodnih Slovanih, !n latinica, v kateri pišejo danes v vsej srednji in zahodni Evropi, v obeh Amerikah, v Avstraliji, v večjem delu Afrike in v delu Azije. Stara grška pisava je bila fo- netična in prvi zapiski so najbrž računi iz neke palače, kjer je bil sedež kraljestva. Prvi kitajiski za- piski pa so vprašanja, naslov- ljena na bogove in vrezana v kosti. POT DO SKRIVNOSTI Z razvozljavanjem starih zapi- skov je podobno kot z vojaškimi skrivnostmi: treba je velii vsej Kitajski. Čajev grm doseže v džungli iz- redno višino, tudi deset metrov. Kitajska država je krila ob kon- cu prejšnjega stoletja dve tre- tjini svetovne porabe. Sedaj so postali glavni dobavitelji Malajski otoki, kjer so se v kratkem času oojavile velike plantaže. Na Cey- lonu je čaina trgatev vsakih osem dni, na Kitaiskem in na Japon- skem pa le štirikrat na leto. Zavojček četrt kiloarama vse- buje točno količino listov, ki so zrasli na enem čajnem grmu. Neoslajen čaj, pa tudi čaj z mlekom velja kot primerna bol- ni.ška hrana, ki jo zdravniki zelo priporočajo. Neka znanstvena raz- prava iz 17. stoletja slavi nje- govo zdravilno moč, ker izganja iz teiesa nevarne hlapove in uni- čuje ostre soli v krvi. ^oif^rnišu« blazine v Veliki Britaniji so dosegli odlične rezultate z gumijastimi blazinami, ki jih polože med tračnice in pragove in tako zmanjšajo tresenje, ki ga povzro- čajo vlaki. Zdaj se ukvarjajo z načrti, da bi uporabljali kavčuk tudi pri drugih delih železniške opreme in pri gradnji mostov. Ledene sveče z neba Svetovno časopisje je že več- krat poročalo, da so na različnih krajih zemlje padale izDod neba nekake ledene sveče. Z analizo so dognali, da vsebujejo te sve- če precejšnjo količino — mila. Po tej ugotovitvi so »sen« ambicioznega človeka. 10.000 let staro orodje v zahodnem Bengalu, v mestu Dartapura, so arheologi našli med izkopavanjem kamnito orod- je m orožje, ki je po prvih oce- nah .staro najmanj 10.000 let. Iz- kopanine imajo veliko znanstve- no vrednost. PRAKTIČNI NASVETI Koliko prani prenese perilo v Švici so ugotovili, da prenese rjuha 150 do 180 pranj, brisača 100 do- 150, osebno perilo 60 do 80, perilo iz umetne svile pa le 30 do 40 pranj. Izračunali so tudi, da izdajo Švicarji za obnovo pe- rila vsako leto 80 do 90 milijo- nov frankov, da bi pa lahko pri- hranili tretjino te vsote, če bi s perilom pravilno ravnali in če bi ga ne prali s sredstvi, ki vse- bujejo ostre belilne pripomočke. Kuhalnik na sončno toploto Ali ste že kdaj greli kosilo na soncu? Verjetno ne. Mogoče pa ste že lovili .sončne žarke skozi povečevalno steklo, da bi prižgali tenak papirček ali cigareto. Danes že vemo, da bi sončni žarki lahko dajali najcenejše ku- rivo ljudem po širnem svetu. Ne- ki ameriški učenjak je že izdelal priročen in cenen kuhalnik, ki sprejema toploto od sonca. Nje- gov izum je proučila komisija organizacije za kmetijstvo in prehrano (FAO), ga potrdila in poskrbela, da bodo kuhalnike za- čeli izdelovati serijsko. PO VRTNINA: Čebula 60—70 din za kilogram, česen 120, fižol 60, krompir 12 do 14, petršilj 50, rdeča pesa 30, redkev 25, zelje v glavah 20 do 25, korenček 40—50, ohrovt 30., kisla repa 30, kislo zelje 40 špi- nača 100, zelena 50, čebulček 400 do 500, motovileč 140. rdeče ze- lje 25. por 40. hren 100, regrat 140 dinarjev. . ŽITARICE IN MLEVSKI IZDELKI: Koruza 40 din za kilogram, pšenica 40. ajdova moka 50—60, koruzni zdrob 50, oves 40, pro- sena kaša 80 din za kilogram. SAD.TE IN SADEŽI: Jabolka 80 dinarjev. PERUTNINA: Kokoši 250—500. piščanci 300 do 600, jajca 10 din. MAŠČOBE: Mast 325, (uvož., domača mast 400) zaseka 400 din za kilogram. MESO: Goveje meso 260 din za kilo- gram, teletina 300, svinjsko meso 400 din. Bluze In krila v ženski garderoM v ženski garderobi igra bluza važno vlogo, ker kombinirana s krilom lahko nadomesti dopoldan- sko, popoldansko in celo večerno obleko. Nekoč je bila bluza pri naših babicah zelo čislana. Če po- gledamo stare slike, bomo videli znamenite žene navadno v dol- gih zvončastih krilih in tesni vi- soko zapeti bluzi. Ko pa je indu- strija začela izdelovati več vrst volnenega blaga, so se uveljavile cele obleke in za nekaj časa pov- sem izpodrinile bluze in krila. To- da že nekaj let je od tega, odkar se je bluza zopet triumfalno vr- nila iz preteklosti ter docela ob- vladala modno prizorišče vsega sveta. Žene so pri svoji garderobi pač rade praktične. In kaj je bolj praktično, kot če ima skromnejša žena dve različni krili in nekaj okusnih bluz. ki jih za vsako pri- liko izmenjava. Za vsako prilož- nost — od jutra do večera se lahko lepo obleče. Najbolj praktične za šport in za vsako priliko so še vedno šport- ne bluze, ki so navadno iz gladke- ga ali črtastega popelina. Taka bluza ima zelo majhen ali zelo ve- lik ovratnik, kratke, dolge ali tričefrtinske rokave in se nosi k športnemu krilu Največ pa nam ^dleže moderna praznična bluza, ki jo imamo lahko za gledališče in koncerte in nam prihrani iz- datke za drago večerno obleko. Večerno bluzo si bomo napravile iz organdija, čiste svile, čipk, eta- mina, nylona ali iz zelo finega svilenega popelina. Ni nujno, da je taka bluza izrezana, rade jih nosimo celo visoko zaprte, odn. z majhnim, visoko stoječim ovrat- nikom in so lahko tudi nekoliko športno nadahnjene. Samo čipka- ste bluze so izrazito nešportne in jih krase kvečjemu poživljajoči, svetli, stekleni gumbi. Take ve- černe bluze nosimo k temnemu krilu. Zaradi kril pa se spet ravnamo: prvič po modi, drugič po praktič- nosti. Moda kril pa se skoraj vsa- ko leto spreminja, zato si bo praktična žena dala krojiti krilo tako. da ga bo lahko po muhavo- sti mode poljubno spreminjala. Za letos so spet moderna zvonča- sta krila, ki za večerne prilike (ples. gledališče) segajo največ do gležnjev, ali do sredine meč. Zelo moderna je tudi »pahljača« v sprednji ali zadnji polovici kri- la. Pri večernih bluzah omenimo še to, da imajo rokave večinoma nižje ustavljene, široke »puf«, v zapestju, oziroma v podkolenju pa jih stisne širša aJi ožja manšeta.