17. itctflko. PsvSalal (Janko v drŽavi SMS. I LjtfipH. IfJpUftt U. iNHfJI MM. Uhaja ?uk daa popoldne Isvaaartl oodol}* ta araanftka. |R9 votli Prostor 1 m//» X 54 m.'/o za na/idne m male oglasa 8) vin., M mom razglase 1 20 K, za poslano in reklame 2 1C - Pri oaroćUu nad 10 objav popust Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Uprvnistvo „Slov. Naroda" ia .Narodaa Tlsitaraa" mitlo/a nlica AL 5, prltlićao. — Toiatoa sL 33. UH. lito. SI B^^^b H ^M ^a BJ^H HH ^^H ^a ^^H ^M ^a ■ H XV^a BJ ^a aaai ^BaaaaaB bbbbb s^aal aaaaM ^bObh Baaaa bbbbbI I bbbbb JHBBb aaaaaaaai aaaal H ^1 tB Hb\ I aa 'Baaa* I^bI ■■ aBBBi bh ^B B ■■■■ I BBBBt bb^bbi „SU aaskl Nare* m V Jttf jOllV.jll celoletno naprej pLćaa . K \W -polletno...... 4 {„ 6w 3 mesečno ....... 3§ i „ ........li Ija v t4a»ljaal 1b po podli i V loOMamotvo c celoletno......K H?*— polletno .,•••••„ 70*— 3 mesečno • •••••„ 35*— ......n 12-- Novi naročniki .s*j pošljejo v prtfič naročnino vedno 9V2F P° nakaznici. Na samo pismena naročila Orei po**aive denarje se ne »oremo ozirati. Drodi&Utvo »Slov. Mareria" Knoflova aUoa tt I, L BlialupH ToUfOB fttev. 34. •oplae aarajeaaa lo podplaaaa ia aaioaiiio traakovaa*. pjapr Rokopisov no vrata* *fMl Posamezna številka velja 60 vinarjev« 2^n zdravo valuto* (Govoril dr. Ivan Tavčar pa shodu dne 18. prosinca 1920.) Današnji shod je posvečen valutnemu vprašanju! Naša država, oziroma njena sedanja vlada se je odločila, da je vzela v roke to vprašanje, da ga skuša vsaj za silo rešiti. Valuto, to se pravi denar, kakor imenuje valuto naše ljudstvo, poznate vi vsi, ker spremlja denar človeka od njegovega rojstva pa do njegovega groba. Denar je kri, ki se pretaka po telesu države, in če je ta kri slaba, oziroma če so že samo opešale žile, po katerih teče ta kri, potem država ni zdrava: kar je kri človeku, to je valuta državi, in skoraj vse bolezni v človeškem telesu so v zvezi s krvjo, tako da je zdravnik dostikrat v stanu označiti pravo bolezen le tedaj, če je prej preiskal kri. Pri nas smo bili vsi prepričani, da nas denar dosedaj ni bil zdrav, in Iskali smo zdravnika, ki bi našel zdravja za tega onemoglega bolnika. Očitalo se je nam. da smo s tem sovražno nastopali proti državi! Nasprotno je resnica! Mi. ki kričimo po zdravi valuti, smo največji prijatelji države, kakor je zdravnik največji prijatelj bolniku, če skuša ozdravit! žile in kri v njem. Ideja o ujedinjeni kraljevini na jugu ni mrtva in upam, da se je že tako globoko vjrnezdfla v srca naši mladin^ da iz teh src nikdar več izginila ne* bode! Ujedinjena domovina pa ne sme biti ideal samo naše mladine, ona mora postati vzor vsakemu izmed nas, ki stojimo že z eno nogo v grobu! Prijatelji srio enotne in (terazđnižrjive države, m ravno zategadelj se pehamo za enotno in zdravo rabio v ti državi! To se mi je videlo potrebno poudariti pričetkom tega shoda, ker nikakor nočem, da bi se s tem shodom v stik spravijah* kaki očitki, češ da smo separatisti in da s tem, ko dvigamo svoj glas za uravnavo valute, izpodnašamo temelje enotni državi, s katero stojimo in pademo? Kar se tiče valute, se ne spuščam v podrobnosti, o katerih se je zadnje čase že veliko govorilo tn oi-safo, izree; hočem nekatere splošne pripombe, ki so, ker se vprašanje valute nikakor še ni definitivno rešilo, še vedno pomenljive. Prva stvar, ki se ne bo smela nikdar iz pogleda puščati, je pač ta, da se bo morala valuta, kakor je drŽava enotna, enotno rešiti za celo državo. Tukaj ne priznamo nobenih privilegij, nikakih izjem! Pred valuto smo vsi enaki, kakor smo enakopravni pri mizi, nri kateri jemo: da bf bila ta miza za enega prazna, za drugega pa preobložena, to je nemogoče, to je izključeno! iz tega pa že izhaja, da je vprašanje valute izvzeto iz vsake politike. t\dort bi zlorabljal to vprašanje za politične svoje namene, zakrivil bi zločin, kakor si ga gršega misliti ne moremo. Valuta nima s politiko nič opraviti, dasirav-no je utemeljen stari izrek: Delajte mi dobro politiko, pa vam ustvarim dobre finance! Pri nas pa se je hote- | lo vprašanje valute rešiti na ta način, da bi nekateri deli nase kralje- I vine imeli od te rešitve vse koristi, drugi pa vso škodo. Ce bi se to do-godiio, potem bi se s tem onemogočila dobra valuta, obenem pa bi se s tem vodila ničvredna in najslabša politika, tako da bi nas slaba valuta spravila na gospodarski, slaba politika pa na politični boben. Danes pa mislim, da je raka zveza slabe valute s slabo politiko nekaj preteklega in da je za vselej odpravljena. Da se je mogel napraviti tak poizkus, zakrivili smo dosti sami: kolikokrat smo trobili v svet, da je naša krona ničvredna, in nastopale so med nami prazne glave, ki so javkale o tem, da je denar, katerega imamo, ničvreden in da je najbolje, če ga država vrže na smetišče, katero smetišče bomo pozneje kakor lačni psi razbrskava!?, če bi ^e ne dobila kost v smeteh, katero bo moqrli oglodati! Ni je bilo boTj nespametne ^ovorice, kakor so bile take govorice! Ali je pri nas hi*a mani vredna, kakor je vredna v Macedonvh? Ali je pri nas travmk slabši, kakor je v bocenskih hribih? Ali |e naša njiva slabša od njive, ka^or jih ima Kras v Hercegovini ali v nekdanjem Sandžaku? Ko smo vnPi, da naša krona ni nič vredna, obrekoval? smo samesra sebe, poniževali smo samega sebe, in svoiega naroda premore-nie smo metali na ce^to, prav kakor da smo iz srca veseli, če se iznehimo še tistega, kar imamo! Ah* slovenske pokrajine so še danes vsnj toliko vredne, kakor Macedoniia in drv«** ookraifne v našem krafiestvn! — Z omenjenim krikom pa smo devah* v nič tudi energijo svojega ljudstva, svojo lastno enereijo, ki se da primerjat! z energijo tankega drugega nlemena, ki živ? v krajih r^še^a iu-"'o^lovenske^'a kraljestva. Ničvredni klic, da na "a krona ni hfč neatna. mora izginiti s sveta, in svet mora nriti do zavesti, da za to krono tiči naše premoŽenje, t:če na«i srozdovi. ^a za n'o nredvcom tiči tiH? enertrfia slovenskega naroda, katera ie na tr- govskem, na obrtniškem in na kmetijskem polju velika in katera bo postala mogočna tudi na polju naše industrije! Kdor nam hoče dati piška-vo valuto — in tisti, ki so kričali, da je naša krona zanič, da ljudstvo samo ve, da denar, ki ga ima v rokah, ni piškavega oreha vreden, goreli so za ta'o valuto! —, ta nam podira naše hiše, nam navaža šuto na naša polja in na naše travnike, nam meče ogenj v naše gozdove ter nam krade tudi upanj2 na nnšo bodočo mogočno industrijo! Brez zdrave in pametno urejene valute ni mogoča ta industrija, \n v tistem hipu, ko bi Beograd sklenil, da naj se valuta definitivno reši po relaciji 1 : 4, bi zapel smrtno pesem nad našo industrijo ter nam zadušil najmanjši up, da pridemo kdaj do te industrije! Z:;torej prejkoslej zastopamo svoje stališče, da nočemo relacije 1:4, in če nam kdo to v zlo šteje, mu odgovorimo, da hočemo živeti in da valute, katera bi se nam zadrgnila o!v**H svni d-»rar. \z tetra se fe Izci-rtvfln veri*ni?tvo, iz tesra se je fzcimi- lo tihotapstvo ob mejah, iz tega se je izcimiia tista trdosrcnosi v Slavoniji in Banatu, ki nam hoče pridelke zemlje za nemogoče cene obešati na vrat! Vse to je zakrivila naša bolna valuta, in blagoslovljena bodi roka vladi, če se \\ res posreči odstraniti to bolezen, ker bo s tem napravila najuspešnejše korake proti divji špekulaciji s U'jo valuto, proti verižni-štvu, proti tihotapstvu in proti ode-rušrvu z živili! In če bomo enkrat videli, da se je vladi posrečilo napraviti red v tako važni zadevi, potem se bo utrdila naša vera, da se vladi posreči tudi drugod napraviti red, ker je žalostna resnica, da je v ti državi reda še dosti premalo! Vpije se, da je ureditev naše valute le v korist našim bankam. Tako vpijejo nevedneži, ker gre ta ureditev predvsem na korist tistega dela našega prebivalstva, ki producira. Vsled podivjanosti, ki je nastala po vojski, vidimo povsod, kamor segajo naše oči, da se cepi človeška družba v dva dela, pravzaprav v dve stranki. En del misli, da ne bo prej rešitve, dokler ne dobi delavstvo diktature v svoje roke, dokler se ne odpravi zasebna last in dokler ne bo vse, kar je na svetu, lastnina vseh. Ta del človeštva je prepričan, da se mora vpeljati komunizem, tako da posamezna oseba pravzaprav ničesar ne bo imela, da pa bo vzlic temu vsak dan sedela pred polno skledo. Kako se bo dalo vse to napraviti, mi ni jasno, ker končno, če bo hotela komunistična družba živeti, moral ji bo Bog pošiljati vsak dan mane iz nebes, drugače ne bode imela kaj jesti. Razdeliti to, kar je sed»| narodnega premoženja, ter ga vreči v komunistični lonc\ to bi se faio že doseči. aH sfednilč bi v ta lonec sedalo preveč rok In prav hitro bo prazen In ostal bo prazen, ker ne ho v*<*mogočne roke, ki bi ga znova napolnita! Zatorej ni Čuda, da se je postavil drugi del človeške družbe na stališče, da zasebna last mora ostad nekaj svetega, nekaj nedotakljivega, ker brez nje ni mogoče misliti na kak gospodarski nanredek. Delo naj se uredi, kakor se hoče, ali urejeno mora biti tako, da nam daje garan-ciio za gotov* preostanke, za gotove orihranke, ki nam potem dajejo poroštvo za nanredek v gospodarstvu. In tudi naša država se bo morala drsati principa, da ji ne bode obstanka, če ne bo s primernim varstvom obdala vse delavne sloje prebivalstva in posebno tudi tiste sloje našega prebivalstva, katere imenujemo srednji stan, ki je hrbtišče vsaki zdravi državi, ki producira v potu svojega obraza in ki je obenem tista molzna kravica, od katere ima država svoje davke m sploh svoje dohodke. K tem srednjim stanovom štejem na prvem mestu našega poljedelca, ki obdeluje zemljo, ki spravlja njone sadove. Naše drŽave skrb bo-* de morala biti, da si vzdrži krepak kmečki stan in da nas obvaruje tistega trenutka, ko bi se komunisti po* lastili tega stanu. Sicer sem prepričan, da se te nevarnosti ni bati, — našega kmeta veže tisoč vezi na rušo, na kateri se je rodil, in on sam bo najprej razbil glavo tistim, ki bi hoteli to rušo deliti po komunističnem receptu. Eno pa mora imeti tudi naš kmet, če bo hotel živeti: uživati bo moral zdravo valuto! Dokler mu ne daste take valute, dokler mu ne daste denarja, kateremu bo zaupal, toliko časa ne smete od njega zahtevati, da bi bil on edini na svetu, ki bi vam za nizek in negotov denar prodajal svoje pridelke! K srednjim stanovom spada trgovski stan, in naj se danes še toliko govori o komunizmu, tudi bodoči država brez trgovca ne bo mogla Izhajati, ravnotako kakor ne brez obrtnika, o katerem komunisti trdijo, da se je preživel in da bo moral izginiti »z našega gospodarskega življenja. Kmet, trgovec in obrtnik bodo tudi v prihodnje dajali glavno moč državi;* zatorej ni nikakor pretirana trditev, da bi vlada, ako bf reformirala valuto na ničvreden način, uničila kmeta, trgovca in obrtnika ter s tem odrezala državi glavno korenino njenega življenja. Vtis pa imam, da se naša vlada na srednje stanove premalo ozira in da se bo pri definitivni rešitvi valute nanje zopet premalo ozirala. Tu pa smo zopet sami krivi:' meni se vidi, da so naši srednji stanovi preponižni, da smo vsi tisti, M se zbiramo okrog zasebne lastnine, da smo vsi tisti, ki na noben način nočemo postati komunisti, bojazljivi kot zajci! Mi se tresemo pred Straj-ki, mi se skrivamo in skrijemo pred vsako psovko iz socijalno-demokra-tičnih vrst. in če bo šlo tako naprej, bodo Iz našega obnašanja sklepali, da sami mislimo, da smo res nepotrebni na svetu! (Krik na galeriji, kjer je nekoliko narodnih socijalistov. — Klici:" »Vehaj že vendar!« »Kaj pa delavstvo?«) — Predvsem bodimo na jas- LISTEK. j. w. Na Bledu. , (Zapiski izza počitnic). »Dežela Kranjska nima lepš'ga kraia, ko je z okolšč'no ti podoba raja«. Tako je zapel Prešeren že pred več ko 80 leti; a če bi živel danes, bi opeval Bled kot najlepšo pokrajino Jugoslavije. Res, da ima naša širna domovina povsod dovoH prirodnih krasot, ki ima vsaka svoj značaj, svojo posebno mikavnost. Predočite si slikovitost Plitviških jezer, divoto Dubrovnika in njega obale, romantičnost Boke Kotorske, divjino Orne gore, sanjavost sremske pokrajine, zgodovinsko in etnografsko zanimive kraje in predel© v Srbadiji tja dol do Soluna, a menda nikjer se ne stika tolko raznoličnosti mehkih kontur in ostrih robov v tako harmonično sliko, kakor vam jo nudi Bled in nJega bujne kulise ter velrc"astni prospekt? Osredic te s?:Ve na ie ?3n?nvo jezero z Bork^sko t^'nr»«tn!m otokom, na nJem orenVtska cerkvica s čnr'o^c'ntm ?vo-«om, posrf^ovr»lcem med he^n'm« zem-!;r*nf fn rn?l^cti polnim* ne^^š^a"1!. na ^•mi peffn' na mG*********! grad s svojo romantično nrtt^'V>*tio. Slovenk? rp^l posečamo ta kral. Neka nepremperli'va s*ta vleče naše ljudi tlaka! in le malo jih je, da ne b| v'če)] Bleda vsa? enkrat v življenju. A kakor prevzame obiskovalca čar te pokrajine, k? mu ne more n'kđo ©doleti, tako K2l je v prej? ni!h letih motilo rojstvo, ki se je tod vedno bolf ščeperilo. Sicer je čvrsta narava domačega ljudstva dokaj usrešno Htnbovsia objestnemu internacionalizmu, a vendar ie moč in oblastnost raje gospode jemala Bleda značaj domačnosti. Lani pa se je to nesoglasje kar ▼ skoku izprevrglo. S skromnim plakato.n je Zveza za tujski promet razglasila po jugoslovanskem svetu, da je Bled odprt. In odzvalo se jih |e na stotine, da so prišli tiakal letovat. V hotelih in go-stilnah, na promenadi in ▼ koncertni dvoran«, na IttmnejH »n mokrem je zavladal slovanski živeli Kakor v Slatini, ha Iz vseh naš^h pokrafin: srbski <*a-stnTki, hrvaški velmofnikf, slovenski pnč'trfćirii. Z!as*i LfnM'ana ie bi'a k»l mnoeocrlavo zastopana. Vsi družabni sfoi' so se ra*n v najlepši slogi: gosposka demokracija. Nekai pa ie vendar motilo enoduš-nost blejske letoviške drn3!be: mnogoštevilno^ židovskega življa, ki v svojem kompolitizmu le prerad pozablja* da je na naših tleh za vedno od-klenkalo švabstvu in njega izrastkom* nadnsti, brezobzirnosti fn objestnosti. Zdraviliški odbor naj bi poslej skrbel ne 'e za udobnost gostov, za prirejanje veselic In športnih praznikov, pevskih, glasbenih fn plesnih večerov, za točnost in brezhibnost vsega tujskega prometa, temveč zavedati se mora slasti enega načela: Bledo pridobiti in okrepiti značaj jugoslovanskega letovišča prve vrste. Seveda to ne sme In ne more ovirati, da bi Bleda ne noseča!? tudi gmgi »lovans? gostje, kakor CeM Poljaki, Rusi, sploa evropski in amerikanski letoviščarii. Braća Tzako-vioi in hčerke Abrahamovega rodu j>i nai i oHbero kje drugje svoz poletni EI-derado! Zdravfškt odbor je ime! v prvt sezoni po političnem prevratu sila težavno nalogo, da pomore Bledu k pre-obnovi, in tisr5, ki so videli razliko med predlanskim mrtvilom in lansko pro-budo, mu morajo priznati, đa ie ustvarii v kratkem ča*n več, nego se je smelo od njega pričakovati. Med vojno je bila legla na Bled svjnčena mdra, tako da spočetka sezone nf nihče vedel, ali se bo motrio letovišče sploh ožitvoriti kot tako. Podjetni odbor je imel srečno roko pri za-početetn delu; zavedal Pa se ie tudi važnosti svoje naloge, vedoč, da bo dalo prvo povojno leto razvoju Bleda nov pravec. In našla sta se dva moža, preudarna, podjetna* marljiva, a ne vrtoglava, ki sta spravila tujski promet v tak razmah, da ie b'k> v poletnih mesecih na Bledu vse polno in vobče tud| — zado-voljtto. Lastniki hotelov in stanovanj* izvošček*. konal?ščarji svojih cen niso pretiravali; obneslo se je tudi, da so bile maksimalne cene za vožnje, kopeli, sobe vnaprej določene. Zakaj podjetnik si z n'čemer ne utrdi bolj gotovega zaupanja, kakor če ves ustroj njegovega podjetja izpričuje solidnost, bodisi v cenah in v blagu, v postrežbi in opravi. Ce bo na Bledu to zdravo načelo obveljalo, če dobi naš interla-ken sloves udobnega in vzornega letovišča, mu je sijajna bodočnost zagotovljena, Tn kako tudi ne? Da ne omenint več že toliko slavljene in opevane njegove lege, poudarim le še to, da ima Bled nekatere pokrajinske točke, ki so s« doslej puščale preveč v nemar. Letoviško življenje se omejuje običajno večidel le na jezero: sprehod! ob jezeru, kopeli v jezeru, vožnje po jezeru, obisk osredka na jezeru« Vse prav. A Bled nudi še drage pokrajinske čare. Grad, postavljen na strmo pečino, strmeč nad slikovitostjo jezerske gladine in niega obrežja, »v dnu zad snefnikov velikani« je spričo svoje lege evropska] znamenitost. Orajsko po&Jopie tajno ti Stran 2 .SLOVENSKI NAROD« te «• Jamarja 1920» ttev. 17. *em o tem, da moja navada nI. da bi $e ustraSIl vsakega robatega vpitja. V tem pogledu se ne bojim nikogar, kakor se ne zarijem pred osebnimi psovkami; tudi imam. hvala Bogu* trdo kožo, ki Je enaki usnju, iz kate* rega se delajo podplati! — Kaj je z delavstvom? Nato vprašanje sem vendar že odgovoril; Delavstvo Je organizirano In se bo Se bolj organiziralo, hoteč vse zase imeti, hoteč odpraviti zasebno lastnino In vse zase reklamirati Jaz mu ne kratim pravice de take organizacije, zahtevam pa, da se tudi srednjim stanovom prisodi enaka svobodna pravita, da organizirajo svoj odpor proti temu, da se Jim s silo ne izpraznijo žepi In da se jim ne zapali streha nad glavo. (Ploskanje.) Ta organizacija se bo zgradila na podlagi pameti in na podlagi ljubezni — jaz za svojo osebo sem za vsako zdravo socijalno reformo, sem tudi za to, da ima delavstvo delež pri upravi kakega podjetja in tudi delež pri dobičku —; proti temu pa sem, da bi se nam Vzelo vse ter iz nas ustvarilo nov proletarijat, ki bi živeti ne mogel! Torej dobro valuto, na drugi strani pa več poguma! Zahtevajmo svoje pravice! Danes je vpliv srednjih stanov silno majhen. Vidi se pa lahko že danes, da se bo človeška družba kmalu ločila v dve veliki stranki: Ena. ki bo iskala gesla v besedah: Proč z lastnino! Gori s komunizmom! — druga pa, ki se ne bo sramovala, kakor se danes dostikrat sramuje izjaviti, da je zasebna last zvezda vodnica njenega gospodarskega in političnega življenja! Pri ti priliki moram povedati, da le nazor, ki se je v boju za zdravo valuto skušal pririniti v ospredje — nazor namreč, da bi visoka relacija med novim in prejšnjim denarjem škodoval samo kapitalistom —v naravnost otročji. Tak nazor se more roditi le v glavi, ki ni navajena, da bi kaj mislila. ,Ta nazor je brez dvojbe popolnoma neutemeljen ter le dokazuje, kako malo je modrosti pri tistih, ki gore za to, da bi veljal novi denar 4 krone ali pa še celo 10 kron. V slovenskih hranilnicah naloženih je okrog 400 milijonov kron, ki so razdeljeni na 200.000 vlagateljev. Na vsako vlogo odpada torej 2000 K, torej svota, ki se je v teku dolgih let trdo prislužila in prihranila. Ako bi se izvedla valutna reforma 1 :4, ostala bi vsakemu teh vlagateljev ena sama četrtinka prihranka, to je 500 kron. Po mojem mnenju imamo tukaj najjasnejši dokaz, da bi pretirana relacija ne škodovala toliko večjim kapitalistom, nego tisti mnogoštevilni masi malih ljudi, ki so delali fn štedili v potu svojega obraza, pa bi sedaj doživeli, da se jim vzame kar tri četrtine teh priborjenlh prihrankov! Vzemimo dalje hišnega posestnika ljubljanskega Kaj je pravzaprav hišni posestnik ljubljanski? Na to vprašanje je težko odgovoriti. Nekateri pravijo: hišni posestnik ljubljanski je kapitalist. Kapitalist pa je samo v toliko, ker je prejšnja avstrijska vlada ravnala 2 njim kakor da bi bil v resnici kapitalist; v resnici je pravemu kapitalistu podoben le v toliko, kakor je podoben berač pred frančiškansko porto baronu Rotschildu v Parizu ali lordu Rot-schildu v Londonu! Svojo kočo Ima* na kateri vse razpada, in če pokliče dimnikarja, da mu omede dimnik, mora plačati za to skoro dohodek enega oddanega stanovanja. Tako izgleda ta »kapitalist«, ki živi dandanes nekako tako, kakor živi miš, ki se je vjela v past, in ki je pri kon- Pomagajmo invalidom. c« vseh koncev dosegel veHkaaatl uspeh, da ni več sam gospodar v svoj! razrltl in razmočeni koči, temveč da spada — ne da M sa bOa izrekla kaka eksproprtadja — mod tiste reveže, ki so brez vsake odškodnine bili razlaščeni. Vzemimo ljubljanskemu hišnemu posestniku tri četrtine dosedanjih dohodkov, potem bo večina teh nesrečnikov slabše živela od pajkov, ki predejo svoje mreže pod strehami ljubljanskih kolib! Dejal sem že, da bo rešitev valutnega vprašanja, če bo dobra. Imela dolgo vrsto dobrih posledic Valutno vprašanje je eno najtežavnejših problemov, kar jih pozna naša mlada država. Če bo rešila ta problem z blagoslovljeno srečo, reševali se bodo potem srečno tudi drugI problemi, ki stoje danes pred nami kakor visoka gora, čez katero mislimo, da ni prehoda. Veliko lažje se bo rešilo potem vprašanje prehrane, vprašanje obleke in obutvi. O vsem tem pa danes nočem govoriti, ker vse to ni v tako tesni zvezi z valuto, da bi razprava o teh problemih spadala v okvir mojega današnjega govora. Dotakniti pa ae moram neke stvari, ki je v ožji dotiki z našo valuto in s katero ne bomo prišli na čisto, če vlada ne dobi trdnega in mogočnega fundamenta v zdravi svoji valuti, dotakniti se moram naših vojnih posojil, katera ostanejo mrtev in ničvreden papir, ako nimamo poprej dobre valute. Prijatelji, zadeva vojnih posojil je v pravem pomenu besede zadeva naroda, predvsem zadeva slovenskega dela naroda naše kraljevine! Da se ta zadeva ne bo mogla rešiti z neslano frazo: »Ko ste podpisavali vojno posojilo, storili ste to iz navdušenja do Avstrije; radi tega nosite sami vso Škodo, če vas pahne vojno posojilo v revščino in pogubo!« — je jasno, posebno Če pomislimo, da tiči veliko premoženja nedoletnih otrok v vojnih posojilih in da bi sicer moralo propasti veliko zavodov, v katere je ljudstvo nosilo svoj denar in svoje prihranke. S praznimi frazami — posebno od strani ljudi, ki so takrat, ko so še viseli nad nami avstrijski bajoneti, bojazljivo zlezli v Špranje in duplja, — se ne bo dalo ničesar opraviti. Tudi tukaj nas bo morala pamet srečati, in sicer tista pamet, ki prihaja že danes do veljave v čeho - slovaški republiki, kjer hočejo rešiti ne vojnih posojil, ampak tiste, ki so jih morali podpisati! Tako, prijatelju vidimo, da se suče vse okrog valute: če se ugodno reši reforma valute, rešilo se bo ugodno vse drugo in takorekoč samo ob sebi. Trditi pa nočem, da je ta reforma že ugodno rešena. Merodajni krogi v Beogradu so sicer krenili na pametnejšo stezo: danes pravijo, da imajo volio, pošteno in odkritosrčno po ti stezi dalje korakati. Naš narod se je vsled teera zazibal v upanje, da se mu krona al pari zamenjala z novim bankovcem. Odkritosrčnost zahtevamo, ker reforma valute ne sme postati igra na borzi, kjer Je navadno tepen tisti, ki le pošten in zaupljiv! Gospode v Beogradu bf torej prosili, naj pri končni reformi valute odkritosrčno postopajo, tako da bo ob koncu, ko bo valuta definitivno rešena, vsakdo zadovoljen m da ne bo niti najmanjši del naše ljubljene jugoslovanske kraljevine tičal pod krvavim občutkom, da Je bil pri valuti oneharjen fn osleparjen! S to željo končam! -----D----- r ____------------------——~ Nabirajte za „Obrambni »kladi" Titi Jmoshmn sme v tržaško pristanište. Avstrijska politik* ob Adrtp Je bila hudufcna In aiaaaai Hnđabna napram Jugostovaaoaa, neumne ne-pram Italiji. Jugoslovan se ne sane razvijan kot Jugoslovan. Ta je bilo njeno gnalo. Ako aa ouspne malo v*-je, mora zatajiti sveto narodnoat In polagoma se potopiti v tujlnstvu. Laško zavesništvo Jo fclo neltmerno dram Na ljubo tamo laveznlitvu pa strah, da ne bi nekega dne Jugoslovan prešerno dvignil tvoje glave tn bi ne bilo mogoče več sukati Jo po dunajski volji, to Je napotilo avstrijsko vlado do hudobne in neumne politike ob Adriji. Italija je bila zadovoljna in je verno pospeševala avstrijsko politično smer v primorskih deželah, češ. Avstrija nam polašča te lepe pokrajine in v bližnji bodočnosti bodo naše. Ako se fe pripetila le kaka mala nevšečnost zadnjemu Lahu v Primorju, je nastal krik, ki je odmeval v Rimu, in dunajska vlada je zatrepetala in pomirjevala Rim, v Primorju pa znova pritisnila Jugoslovane. Italija je izborno izkoriščala svoje zavezništvo. Avstrija pa se je bala, da bi nehalo to zavezništvo tn zato je storila vse, kar Je laška vlada zahtevala. Jugoslovan je bil tu v igri. V Rimu m na Dunaju so se grdo igrali ž njim ali uspešno v svoje namene. Kar je bilo slovansko, je bilo nič vredno, zaničevano, laščina se je proslavljala, laško obilležje je dvignilo človeka in mu dalo ugled in veljavo ter mu pomagalo dvigati se kvišku, razvijati in dobivati si bogat zaslužek. Take razmere so vplivale na jadranskega Slovana vsestransko. V obilni meri zlasti v trgovini in obrti ter v prekomorskem prometu. Vse je bilo laško prepleskano In le poznavalec razmer je raz videl, da ti ljudje, katere vidi, s katerimi občuje, ki tržijo in vozijo po morju pa govore laško, so pravzaprav Jugoslovani. Seveda. Kako pa je prebivalstvo v Primorju, v Dalmaciji? Jugoslovansko je in par Lahov je natresenih vmes. Kje pa stoji Trst? Ali na jugoslovanskih ali na laških tleh? Ko *e svoi čas iskal zaslombe, se ni obrnil na Italijo, ali ker ni Italija imela prilike, da bi ga prepreskala po laško, le storila to pa Avstrija. Pospeševala je v primorskih deželah pohijčevanje no šolah, uradih, cerkvi, vsepovsodi, in dvimtila potuičence. Zato oa je bilo v Trstu na tisoče in tisoče ljudi s pristnimi jugoslovanskimi priimki, ki so se pridušali. da so Lahi. Obrtnik ali trgovec v Trstu je v svoji rojstni vasi govoril lepo po slovensko aH hrvatsko, v Trstu je bil Lah in »Pic-colo« je prinašal njegove inserate. Pomorstvo se je razvijalo z jugoslovansko podjetnostjo in pridnostjo. Toda vse se je videlo laško, Kozuliči in TrfnVovi^i so bn? nemogoči, živel? so in se rasvUall CoeuBcfaJ iaj Trlpoo-vldiL Tako te delala avstrijska po5-tfka. Tistih 40.000 laikih državljanov na te Imenitno živeto v Trsta, ošabno so nosili po koncu slave la med seboj s zadovoljstvom vskH-kali: Trsi te naš! Princ Hohenlohe sa je bil oamaHL da te dregnil v gnesdo laikih sršenov. Opikali so aa laka da sa te moral takoj umakniti. In dragoceno zavezništvo je bilo v nevarnosti! Hitro je dunajska vlada vse popravila« kar je bil Hohenlohe »pokvaril«. Ali bo vedno tako v Trstu? V članku -Oddaja tržaškega pristan!« šča srednji Evropi« smo rekli, da laška vlada poleg dragih vabi tuđi Jugoslovana v tržaško pristanišče, kjer Je sicer že star znanec, kjer je doma. Laški nacijonalni politiki so bili po »slavni zmagi« kar znoreli. Kričali so na vse grlo, da je Trst laški, vse je bilo laško, vsa Dalmacija, Reka, ves svet od Gorice do Logatca in Beljaka. Dolgo časa je trajala ta kričaška trditev, slednjič se je polegla in počasi spregiedavajo resnico tudi v Italiji. Laška vlada nudi Jugoslovanu tržaško pristanišče sicer kot tujcu, ali tudi to »tujstvo« bo izginilo. Avstrijski časi ob Adriji so minuli. Vstala je Jugoslavija. Živelaboin se razvijala. Trst bo mogočno deležen njenega življenja In razvoja. Avstrijski duh je pregnan z Adrije in ž njim tlačenje Jugoslovanov. Nič več jih ne bo mogoče izigravati v tujinstvo, prenehalo bo tuje obeleževanje Jugoslovanov, zato, ker je Jugoslavija tu. Nikjer ni imel poprej Jugoslovan opore, na slepo je bil izročen dunajski in rimski viadl, ki sta delali z njim. kar sta hoteli. Vojna je predru-gačila ljudi in stari politični nazori padajo. Tudi laška vlada se bo morala oprijeti novih političnih nazorov in pustiti svoboden razvoj ob Adriji. Zivljenske zahteve so močnejše od političnega rovarenja. Naš ministrski predsednik Davt-dović je v pogovoru z laškim žuraa-listom glede odnošajev med Jugoslavijo in Italijo poudarjal recipro-citetointeresov. Vezani bosta državi jedna na drugo in ker bo pač jedni kakor drugi vladi na srcu pro-cvit države, morajo končno zmagati obojestranski interesi. Stvari se zadnje dneve že tako razvijajo hi tudi Trst je v teh stvareh v veliki meri obsežen. Naj bodo za sedaj razmere v Trstu, kakoršne hočejo, gotovo je to, da bo vpliv Jugoslavije na Jadranskem morju velik fn v jugoslovanskem prometu bo Trst poleg Reke važno naše pristanišče. Stvari se šele razvijajo, aH vidimo, da so se mičele razvijati v smislu naših izvajanj. K* Ze zopet jim raste graben. Kakor politi kužki so se ob prevratu plazili razni mali renegatski ljudje po Celju in moledovali, naj se jih pusti na njihovih mestih in v njihovih funkcijah, višja nemSka gospoda fntelektu-elnfh stanov pa n' znala dovolj pogosto prisegati in pričati državno zvestobo, lojalnost in nmevanle spremenjenega položaja. Tako so potekli meseci, poteklo je Že celo leto ?n več po prevratu, fn imelf smo priliko konstatirati, da se Je marsikdo pametno preorienttral In postal to, kar je bil po rodu že od nekdaj. Ne delamo nfkomnr očitkov za nazaj, ako je nekdaj pod pritiskom razmer radf svole eksistence bTl tako da-'eč boječ, da Je shtfii miflTlen nemStvu, kf ni poznalo pardona in nsm*ljcn«a nikdar in proti nikomur. Vsem tem nekdaj zapeljanim dušam smo vsikdar verkodnSno irodilf po bratsko roko, da najdejo pot nazaj k svojemu naroda. Od prevrata do danes je poteklo dovolj časa, kateri so hoten" to razumeti, so v tem dolgem času to lahko razumen. Kdor pa si Se danes nj na Jasnem ]n Se vedno misli, da more biti med nami prostora za renegatstvo, mora konečno f*ntftj, da Je teh dni n>ed namf konec. Pred nekaterimi dnevf se je vr5?l v Celju v hotelu Union, poprej nemški hi-$*, družabni večer, kojega se je udeležilo topko m toliko nem$kfh famiHJ. Prosto jfm, nihče Jim pr! nas ne krati svobode, ne moremo na trpet? jn mirno gledati, da se teh nemških zabav udeležujejo razni Javni nameščenci. To je drznost, ki je lastna le renegatu, ki Se vedno plava v upih. da prde kako drugače, ter v teh upih in nazorih vzgaja svojo rfeco. Renegatstvo nI narodnost, renegatstvo je madež sramote, ki mora biti Izbrisan iz našega življenja. Kot tipičen mmmm totalnosti Nemcev navajam v naslednjem odlomek hi notice glasila celjskih Nemcev »Ciflter Zeitung« s dne 3. januarja 1920, k| se glasi: Aus SpfeffeM gefien aaa ab-aonderttche Nachricbten zrn Itd. Za-kQoeni Stavek te notice pa slove dobesedno nefconfisciraao sledeče: Ane h w|r glmben, dass es aleht ndttf |st, so daattich zrn de« k I ar i ere n, dati diaKaltur-gremt flber Spielfeld ver-IS a f t.« — Nimamo primernega odgovora za to veleizdajsko nemško drznost, ki si upa zapisati danes te besede o svoj! domovini fn svoji državi, v knji uživa red in blagostanje, medtem, ko nemško - avstrijski narod propada v najhujši bedi In lakoti. Beseda o kulturi in kulturni meji nam kliče v spomin one čase, ko je besnela preko naših dežel »nemška kultura«, ko je v imenu te kulture zagorel v svetovni vojski cel svet, ko je hotela ta nemška kultura z mečem in krvjo zagospodovati celemu svetu, nas manjše narode Slovence, Hrvate in Srbe pa iztrebiti iz življenja. Prišlo te drugače, ko so hoteli ti nosteljj velike nemške kulture, in danes že stoje na razvalinah nositeljice nemške kulture razpadle Avstrije mlade krepke nacito-nalne države. V interesu treznih malo-sievilnih Nemcev, M svobodno Žive med nami, ni da ponavlja njihovo glasilo svojo staro pesem o kulturi ?n o kulturni me!!. Vsaka svoboda Ima tudi svoje mete, tako daleč ne sme pa v nobeni urejeni državi segati, da bi nekaznovano 5mel kdo žalit? drfavo, te^a se bodo tud! Nemci morali prav hitro naučiti. >Ci11ier Zefttmz« bode bhalaTa odslej dvakrat na teden ter postane glavno in vodilno glasilo vseh Nemcev, M žive Sloveniji. Kot tak se čuti M poklicanega dajati nauke fn navodila slo-venskemn časopisju, kako naj piše In kako smer mora zavzemati slovenska žurnalistika. Resnica je. da se slovensko časopisje ne zaveda rsjkdar dejstva, da zastopa državni narod fn da Je njegova dolžnost napram drŽavi in vladi povsem višja In druga, ko fe bilo to nekdaj, ko je stalo z državo v večnem boju. Samo v tej smeri treba našemu časopisju dosledne preorlentaclje. tega pa list kakor >Cfll?er Ztgc. ne želi Nemcem in njih glasilu pa velja ob 12. mi resen opomin, da očistilo svojo notranjost vseh vezij s preteklostjo, Id nI za nje častna, šele tedaj postanejo vredni onega lepega, znosnega življenja, ta ga uživajo nemoteno v naši Jogoslavjjf, ki mora postat! tudi v njih srcih ljubljena domovina. Prilike, da to pokažejo, ne manjka. Iv- Prefcociek. Nova stranka. (Pismo znancem.) Dr. Nikola Stojanovlć le pod tem naslovom izdal brošuro (Mostar. Beograd, 191°), ki je vredno o njej poročati. Največje politične stranke v Jugoslaviji označuje tako-le: »Radikalna stranka, v svojih početkih skoro boljševička, je danas stranka trgovine (»čaršijska«). Ker je bila dolgo na vladi, je dobila v sebe več elementov, ki so prijatelji vseh vlad, nego jih je brez škode za svoja stara načela mogla prenestt. Zato je mofcoČ njen kompromis z grofi In spahijam!, s KoroSd, Laginfl in Šerifi.« ... »Demokratska Z a j e d n I c a« 5e sicer ni čisto enotna« vendar so demokrati edini, ki so začeli eno akcijo (agrarno reformo). So na tem, da postanejo stranka — aH ostanejo meščanska ali pa postanejo kmetska stranka? To Je odvisno od moči in spretnosti raznovrstnih elementov, ki jo sestavljajo.« .. . »Narodni klub« (Hrvatska Zajednica) to je stara historija, ki še životari. Njeni zastopniki so včasi znali, česa nočejo, a nikoli jasno, kaj ho« čejo.« . . . »Jugoslovanska preuredi v velik hotel, ne v banalnem smisla te besede, temveč v moderno opremljeno zgradbo z družabnimi in Športnimi prostori. Drzno speljana pot po skalni rebri navzgor bi mikala pešce na to razgledno vištao, boli složne goste pa bi nosilo električno dvigalo iznad grajske kopeli gor na grajsko ploščad. Sedanji graščak, tip slovenskega selfmademana, mož velikopotezne agilnosti In smotrenosti, bi utegnit tak načrt tudi izvršiti. Na Straži pa bi se osnovalo zračno in solčno zdravilišče, do-CJm nal se uredi Osojnica kot raz-glediSče, kakor mu ga v Savski dolini ni para. Se nekaj: Bled je kakor izbran za izhodišče planinskih tur. Ta bi naj našli naši jugoslavenski bratje tudi svojo planinsko početno šola Zakaj pri Srbih in Hrvatih je smisel za planinstvo vobce Se premalo razvit Pač jffc inika v udobno letovišče, a ta na Bleda bi se jim na) zbudilo tudi veselje do planinstva. Kako sestavno bf se dali trenirati! Straža je tu, na vseh ooboč-jjh* zlasti od Mhnega gor strma in ska lovfta. Nekaj dni gor in dol po teh strminah in pečinah tn že Jim bodo pijača jo noge godne za Golico is Stol Nato pa na Triglav! Blejski »Tourtst Office« naj bi vodil take planinske tečaje in prirejal Triglavske izlete. v zdraviliškem do-nu so se prirejali vokalni in instrumentalni koncerti, gostom v razvedrilo In zabavo. Take prireditve bi lahko postale nekake umetniške tekme jugoslovenskih pevcev (n vlrtnozov. 2e vnaprej si Je treba zagotoviti umetnikov, tako da se tanko že v pričetku sezone objavi v glavnem program vseh takih prireditev. V načrtu naj bi bile tudi plavaške in veslaške regate, konjske dirke — vse, kakor se je lani že pričelo s najlepšim uspehom. Za letos je v načrtu rod! šahovski tur-nir, kamor se povabilo svetovni mojstri, Prigovarial bf kdo tem visokotete-čfm mislim, češ, če se vsa to •resnici, izgubi Bled svojo idilično ubranost la zavladala bo kozmopolitska takhofl-vost, ki W bfla v kvar krala ta Bed-stva. Na te pomisleke tU odvrnil: Dokler bodo imeti vodstvo v rekah domačini, kateri sa zavedajo gospodarske la kulturne važnosti tajskega prometa. In dokler bo bival aa tej semUl tako M ia čvrst ter ponosen in narodno aave- acn narod, kakor so Dlejcl, se nt bati, da bi trpel Bled vsled svojega razevj-ta škodo/ Ce se Je celo v prejšnji dobi, ko so tiščali slovenski živetj ob steno, vendarle ohrami slovenski značaj Bleda hi njega prebivalstva, koliko bolj Je pričakovati, da se ta zavest baš okrepi, če postane Bled shajališče jugoslovanske družbe. Po gladki cesti od Lesee sem kite kočije, brza avtomobili s doillmi in odhajajočimi gosti. Presenečen in začuden oatrmi vsak novi prišlec ki zdrđ po okusno uravnani cesti iz Zagorjce ia zazre pred seboj sanjava Jezero In njegov pokrajinski okvir. Okrenjen in osvežen pa s otožnim zadovoljstvom aapaSča Bled s trdnim sklenom v srca: K leta pa aooat na Bledi m. — Aa^^^bA* Siik« ti Rel«. bi vit skapaj ta Borovefl uren Smarjeti. počasi in previdno, kot da Jn pot sBn važna in opravek tehten. —pa nI bilo nič. On je šel po dvoje to-porišč, a jaz niti tega ne. Lotila se me je želja po pohajkovanju* pa sem krenil tja. Ko sva prišla na Trati do ! *^e. kjer hna svoj dom »Čitalnica«, se Je mož oglasil zaničljlvo: »Ja. tile Kranjci —t. »Kako* — sem pogledal od strani. »Taka da ni vse skupaj nič! Jaz sem pač Nemec!« »Ali znate nemški?« »Saj nisem rekel tega*« se Je branil možakar. »Kako pa potem?« »I. Kranjcev ne maram, not« »Zakaj ne?« »Zato—«. »To se ml zdi nekam malo,« sem oporekal s previdnostjo. »Ali so vam prizadejali kaj frodega?« *Mtnl? — Kako nek!?« Sla sva nekaj {asa moEe. dokler nI snet stekla beseda. »A lesni ste nanje* na Kranlce^ sem pripomnil s na«me5konu »Toda glejte. Jas sem tndl Kranjec pa ven-dar greste tako lepo s menoj.« »Saj ml nožete nič hudega —«. »In dnurt?« »Saj sem že povedal, da ne rečem tega. Stvar Je čisto drugačna nesro si mislite vi.« se je razvnel mož. da je komaj lovil sapo. »Je namreč tako. da človek s slovenščino ne more nikamor. Kar premislite!« Pogledal me Je lokavo In je nagubal čelo v svesti, da me je porazil. V nadi, da bo tako najbolje, sem pri* kimat spet odkimal In začel poizvedovati: »Ali ste bUl že mnogo po svetu?« »Kdo?« »Na vi —«. »Kaj* po svetu! Saj Se v Celovcu nisem bil nikoli I« Ko Je mož zapazil smehlja] na moi*m obrazu. Je sklonil glavo, na-mrtfl obrvi In molčal ves čas, dokler se nisva razstala, 2. SoHMIsi sve* vrste. Btlza BorovcU le« IdUlčna delavska vasica. HlSe so majhne. IKSne. — In se thtče deloma v borovem gon-čKm. deloma stole v objemu sadnih In Štev. 17. .SLOVENSKI NAROD" dne 22, janaarja 1MO. Stran 3. ljudska'strankac (Koroščeva) |e katoliška. Od »ljudstva« ima samo to, da ji ljudstvo služi kot objekt, da razvija njegove stare predsodke. Od jugoslovanstva ima samo teritorij, na katerem deluje. V ekonomskem pogledu želi. kakor »Narodni klub«, rešiti problem kvadrature kroga, hoteč izgladiti interese in navade spahije in malega posestnika.« ...»Socialisti, komunisti in desničarji, imajo dobro organizirane delavske mase. Najboljši med njihovimi inteligentnimi voditelji so socialisti iz sentimentalnosti, ki se je premenila v prepričanje . . .« Dr. Nikoli Stojanoviču naše narodno edinstvo ni nikakršen problem, kl bi ga trebalo reševati, ampak samo vprašanje časa. Najtrdnejši temelj, ki naj bi nanj zidali, mu je kmetski sran. Oblika vladavine mu je postranska stvar. ^Španska raca v republikanski Ameriki enako nazaduje kakor v monarhistični Španiji, anglosanska rasa enako napreduje v monarhistični Angliji, kakor v republiki Združenih držav, med francosko republiko in italijanskim kraljestvom nI velike razlike ... NI glavno, kdo predstavlja oblast, ne*o kdo vlada.« Ali torej treba nove stranke? »V novi državi je umestno vlivati novo vino v nove sode, da se ne izgubi dragocen čas v diskusiji o starih napakah*, vendar se je nadejati, da se bo našlo »zlasti demokratov, ki se bodo trudili uveljaviti no-va načela, ko se bo iz njihove Zajednice ustvarjala stranka.« Jugosloyanska Demokratska stranka in kar ji je posebe na Slovenskem blizu, je faktično — novo Življenje. ----------*---------- Politične vesti. = Razprave o ustanovitvi enotne demokratske stranke. Beograd, 20. januarja. V ponedeljek popoldne se je vršila seja izvrševal-nega odbora demokratske stranke, na kateri se je razpravljalo o načrtu programa edinstvene demokratske stranke. Ta načrt se bo predložil po sprejetju plenumu kluba demokratske zajednice. Plenum se sestane danes popoldne. Seji plenuma in ekst-kutivnega odbora bo prisostvoval tudi hrvatski ban dr. Tomlienovič. Za sejo plenuma vlada v političnih krofih veliko zanimanje In je dospelo v Beograd že mnogo poslancev demokratske zajednice, da prisostvujejo tem, za stranko tako važnim razpravam. Naš prerfnfem. LDU. Beograd, 19. januarja. »Epoha« objavlja razgovore z ministrom Stoianovičem, k? je bil v Parizu predsednik oddelka za povračilo Škode In ki je v zadnjem času obenem z mjr?|strom Draškovičem vodi! razgovore o tem. kdaj se odobri avans na povračilo Škode. Minister Sto.'anovič" je b^avft: še pred podpisom miru v Avrtrljo Je bTIa izmen jena finančna konvencija o obremenitvi novih pokrafn z dolgom za osvobojenfe v zmjslu pripombe, da se od srbskih zahtev odbije dolg novih pokrajin. Vsled te izmen Tave ie prišla Srbija v isto vrsto z Belgijo In ostalimi zavezn-škimi državami, ki so bile po vojn! poškodovane, ter je dobila pravico, da dobi takoj vse prednosti, ki so predvidene v versa:!!eskem miru. Potem je bilo potrebno, da se je ta klavzula vstavfla v mirovno pogodbo z Nemčijo. Nemčija je dolžna plačati 100 miliiard mark kot minimum po njeni zmožnosti, vendar tako, da more stalna komisija za obnovo te svote povečati v kofkor se poveča plačilna zmožnost Nemčije. Pogodba predvideva tri roke plačila. V prvem roku 1919/20 mora Nemčija plačati 20 milijard. Od te svote se Izplača Belgiji avans 2Vf, mil'jarde, potem stroški rreskrbovania In vzdrževanja okupacijske vojske. Ko se odbijejo t! izdatki (skupno okoli 10 milijard), ostane še nadaljnjih 10 nrlilard za obnovo v voini poškodovanih držav. Za ostalih 80 milijard bo reparacijska komisija zadolžila Nemčijo v dveh perfjodab po 40 milijard bonov, na katere bo Nemčija v začetku plačala -* '?.%. potem pa 5% za amortizacijo no posebnem amortizacijskem načrtu. Prvih 20 milijard bo plačala Nemčija v gotovini, premogu, anilinskih barvah ter v gotovem ali Pa naročenem blagu, države, katerim bo morala Nemčija plačati, pa so dolžne v naikrajšem času staviti svoje zahteve. Od 10 milijard iz prve periode, določenih za plačilo, bo dobila Srbija 600 milijonov. V tej prvi periodi, kakor tudi v vseh ostalih periodah ima Srbija pravico na povračilo od vseh odvzetih predmetov, katerih identičnost se mora ugotoviti, doČim se vrednost teh predmetov ne vračuna pri teh 10 milijardah. Komisija za obnovo mora ugotoviti višino škode katerekoli države, in ko bo to izvršila, potem se bo odredilo, koliko ima posamezna država percentualno dobiti od odškodnine, ki jo bodo plačale Nemč:Ja, Avstrija, Bolgarija in -Madžarska. Še pred sestavo mirovne pogodbe z Nemčijo so velike in male sile načele vprašanje priorite-1 te z ozirom na kategorijo škode. Radi hitrejšega reševanja poslov se ta princip odloži. Ravno tako pa so tudi za-\rnili pravico za povračilo volnih stroškov vsem državam, razen Belgije. Se sedaj smo sj prizadevali, da dobi Srbila« ako ne prednosti, pa vsal avans v materijalu in denarju, ker mora nuino začeti pokrajinska dela, kakor n. pr. popravljanje potov, nabavo živine, poljedelskega orodia itd. Pasiravno so bili naši razlogi upravičeni in so j:h pr-znafi zavezniki, vendar nismo mogli uspeti, da bi dobili avans. Medtem pa so se v zadnrh dneh v Parizu pokazali našim zahtevam naklonjene ter se nam je še pred ugotovitvijo visokosti škode priznala oravica, da se udeležujemo pri vseh vsotah, ki jih bo morala Nemčija in njene zaveznice plačat? v obči repa raci jski fond. Tako more Srbija na račun bonov od 80 milijard, ki jih bo plačala Nemčija, in na račun plačil Avstrije, Madžarske in Bolgarske, razpolagati s kreditom 9 mpMard. ki se bodo porab:le za rekonstrukcijo uničenih državnih objektov, — Na vprašanje, kako stoji stvar glede Jadrana 'n Albanije, je odgovor! minister Stola-novjč: Ti dve vprašani? sta na notu naflvtrejše in naiboli novoljne* rešUve. = Be*»unce - volllce opozarjamo ponovno, naj se zHase tekom tedna v Prafcakovi ulici št. 3./T. nadstropje, od 9. ure do 12. me dopoldne. Vob'lno pravico imalo vsi oni 21 let stari begunci, ki so bili v Unb-liani poIIcUsko zelašeni nred 1. februarjem L 1918. in še tukaj prebivajo, kakor tudi vsi javni nameščenci, ki imajo oh razgrnitvi volilnih Imenikov svoje bivališče v Ljnbllanl. Volilno pravico imajo dalje vse one benmke, ki so 21 let stare, prebivalo dve leti v Ljnbifani in so dovršile ka^o osem-razredno ljudsko, kako meščansko ali štirirazredno srerfnio šolo. Volilni upravičenci ne odlašajte fn pridite vsi. Pok sp up portaUša. == Ttafflanl Jočejo In to*?lo. Tržaška »La Nazione* piše: »Ker se »e opustila ideja vmesne drfave reške in se velik del ozemlla. ki jo bi nat tvorila, prepusti Jugoslaviji, ostane vse ozemlje okrog Snežnika ne le izven Italije, amnak tudi izven tiste države, ki nai bi io vladala zveza narodov. Vse to pride nod politično območje Jugoslavije. Vsled teca bosta Bistrica in Dolnji Tlmov tekla po jtifiroslovenskem ozemlm. ki bo imelo tudi Izvirke. Tako bomo tudi trleoe vode odvisni od na$lh sovražnikov.* Na dntorem mestu piše isti list: *Uso-da'Trsta bo zon^t ista, kakor v rlm- skih časih, je* latinske civilizacije hi kulture na vstočni meji Italije. Too* takrat so bila alpska vrata naša. d*-riški dogovor pa prepušča Postoj-nolnLogatec tujcem! Usoda Trsta Je že taka, da ne more priti nikdar do miru, saj bomeja Jugoslavije oddaljena samo kakih 20 kilometrov od Trsta; pod Rimom je bil Trst orodje vojne. v srednjem veku je bil neprestanu pod orožjem, a tudi v minulem stoletju vedno v bojih prav proti tistemu narodu, ki bo živel na oni strani, nekoliko pa tudi na tej strani nove meje.« Trst bi bil pač zavarovan, aRo bi bila italijanska meja ob Savi, kaj ne? = Vprašanj« Reke, LDU Beograd, 19. januarja. »Pravda« javlja: Naša vlada ni dobila iz Pariza še nobenega uradnega obvestila, da je italijanski ministrski predsednik Nitti odstopil od suverenitete Italije nad Reko in od zahteve, da se Šibenik razoroži. Zdi se, da Nitti zahteva, da bi meia Italije prekoračila reko Raso, da bi tako Italija neposredno mejila z Reko, == Pri Radgoni. LDU. Ljubljana, 20. januarja. List »Deutsche Orenz\vacht« od 1. januarja 1920 je I poročal pod naslovom »Jugosloven-ske roparske tolpe v radgonski okolici« o raznih slučajih tatvine in ropa. Naše oblasti so uvele o tem temeljfro preiskavo, ki je pokazala, da so slučaji omenjeni v članku tega lista neresnični ter jim je namen edinole bla-i tenje posadke ter hujskanje proti na-! Sf državi. Dokazalo se je, da so bile I tatvine v radgonski okolici od julija pa do decembra leta 1919 izvršene brez izjeme od podanikov Nemške Avstrije, od koder prihajajo razni ljudje v Jugoslavijo. Naše obmejne straže so večkrat iz usmiljenja pustile stradajoče iz Avstrije v Jugoslavi-I jo, da si tam nabavijo živil In baš ti so zagrešili precej tatvin. Johann Petrouitsch, ki ga omenja »Deutsche Grenzwacht«. je sam priznal, da je I lagal, ko Je trdil, da so mu bili od naše posadke Izbiti štirje zobje in ukraden denar. Petro\v!tsch je sploh znan kot razuzdan pijanec. Radgonsko prebivalstvo je prepričano, da se pošiljajo v našo državo Iz Avstriie na-hujskani ljudje, ki nai bi širili nezadovoljstvo ter agitirali med prebivalstvom proti državi. = Graškl nnsvet našim Nemcem. Graška »Tagespošta« piše o pripravah za občinske volitve v Ju-eoslavffi In daje spodnještajersklm Nemcem ta-le svet. »V kolikor moremo preeledatl položaj, se nam zdf namrimemejše, da postopa nemšKo meščanstvo nri volitvah prav taKo neodvisno, kakor socijalni demokrat-Je in se udeleži volilne borbe pod svojo zastavo. Po žalostnih Izkuš-nlnh pretekl^ra Wa ne moremo smatrat! za r/sne niti obljube slovenskih nnnredniakov niti obečania slovenskih klerikalcev, ker ne moremo računati s tem. da bi te stranke končno opustile svoie dosedanje Nemcem sovražno stališče.« = Ker nt rarMfa hftn*nnrl*e mo-na^ffn ., . Društvo nemških dijakov v Berlinu Je priredilo dne 18. t. m. spominsko s*avnost v proslavo ustanovitve nem^ke^a cesarstva leta 1*71. Na prireditvi Je govoril vsenčf-liški rektor dr. Fdvard Mever. ki Je v svoiem rovom med drnclm na^la-M: »Nečem preiskovati, kako ie prišlo, r!» ie bila NemČita v svetovni vofni poražena to na naelašam. da obstoj krivda NemčPe v tem. da nI nnvn^rtsno razd*'nla habsburške monarhile In nI priklonila svoji državi nemške dele avstro - ogrskega ozrml'a. Pn Bfsmarkovt smrti fe nemška politika zaladrala brez odpora v d"nalske vode. dokler se nfso morali Nemci žrtvovati za slabo po-"►fp^ano svofo nih^lnnšVozvestobora AvstrHo.« AH meni dr. Mever. da bi bila Nemčija dovolj močna, da bi lahko razbila Avstro - Ocrsko in odtrgala od nle. kolikor bi hotela, ne da ■ 'i . * zelenjadnih vrtov. Vmes so pota, lepa, gladka, — kakor zarisana. Večina prebivalcev je zaposlena po tovarnah, druei vrše svoj pokl'c doma..vsi pa so stlačeni v bedo. Mori jih revščina in vsled nje večino nezadovoljnost Da je slika vasi popolnejša, imajo tudi svojega cerkovnika. Sicer ni na' vasi cerkve v pravem pomenu besede, pač pa večja kancla, ki io je zidal nekdo iz rodu Silbernaglov. Kakor večina, je tudi on tovarniški delavec, črnikast, suhljat in betežen. Pri priliki sva stala pred kapelo v pogovoru. »Imate mnogo posla?« »I, tako, — zmeraj pride kaj malega. Navadno grem pa noter, ko pridem iz tovarite, in pomolim kak oče-naš. Veste, mene je rado strah.« »česa?« »Gospode Sllbernarfove, ki sni v kapeli. Zadnja sospa je namreč položena v grobnico navšev. Zdaj mislim večkrat, kaj bi bilo, če bi se takrat zflrromadiU kosti aa kap <—<» I Ves se trese, ko omeni to možnost. Visok je. nekoliko vpognjen in suh, da bi mu človek lahko preštel vse kosti. Ko fira ogledniem, se mi zdi njegova koža kakor plast nagubane prsti. Lasje in brki, vse sivo, oči daleč pod čelom, a usta so skoro brez zob. *Kako pa kaj v tovarni?« vprašam brez posebne misli. »Dobro. Ce človek dela bolj od živine in stroja, je povsod dobro. Za nas, ki smo stari In nimamo več moči, je povsod slabo, ila je joj! Zato sem se tudi organiziral, pa ni kljub temu nič bolJSe.« ; , »Kje ste se organizirali ?€ »Pri socUalih.c Je pojasnil važno. »O. kako pa! Tukaj so sami socUalU »In vam Je v5eč?« »Eh, staremu človek« Je vse všeč in vse prav. Na« socljall so sicer bolj na nemški pol. jaz sem pa Slovenec. — samo če bi ne bila moka tako draga in mast.« »Kaj pravi pa gospod župnik?t Puaal aa ftoafca kal »rika prosvitljeneea In tolerantnega Človeka, pa sem baS zato stavil tako vprašanje. 7delo se ml je, da £lvf v masi strah nred avtoriteto tudi tam in takrat, ko ga nI treba. Možiček mi Je nehote potrdil domnevo. Položil je prst na tista in je naklonil glavo: »Saj ne boste pravili nikjer, kaj ne?« Prosili }e z otroškim glasom In oči so skoro bleščale po solzah. »Jaz sem nač kakor stara baba, — povsod se zaklepečem.« Da bi me Se boli pridobil, je dostavil no krajšem premolku: »Volim pa vedno samo slovensko —«. Segla sva st v roke. »Tudi molim večkrat za Kranjca, za Slovence.« Ko Je izgovoril. Je noklmal m glavo, se odkril in je stopil v kapelo. Po par korakih sem se okretni ta videl, kako kleCI pred oltarjem In moti. Ce bi bil , kipar tisti hip, bi ga bil vpodobil. — Ce bi bil Bog. M poslulal in sprejel žclie takega sita. bi Jo pri tem zavirale druge velesile? Mnenja smo, da bi tudi v tem slučaju prišlo do svetovne vojne In tudi v tej svetovni vojni bi bila Nemčija ista, ki bi bila poražena. = Stafaža za Madžare, Te dni so v Parizu Izročili madžarski delegaciji mirovne pogoje za Madžarsko. Madžarska delegacija je pripeljala sabo v Pariz številen štab najrazličnejših strokovnjakov in veščakov, ki bi naj na mirovni konferenc! dokazali, kako krivično je. da se namerava od Madžarske odcepiti toliko pristno madžarskih pokrajin, ki že nad 1000 let tvorijo državo pod krono Sv. Štefana. V tem štabu se nahaiajo, kakor poroča »Neue Ziiricher ZeitunR«. delegati sedmograških Sasov. Slovakov, Malorusov, banp*ln* švabov, banaških Srbov, ogrskih Nemcev in — tudi Slovencev. Vsi ti Slovak!. Malorusi. Srbi, Nemci in Slovenci so seveda zavedni narodnjaki, ki ne žele ničesar drugega, kakor da ostanejo pod krono Sv. Štefana in da bodo še nadalje hlapci in snžnii madžarske aristokracije in madžarske plutokracije! Dobro ie samo to, da že tudi v Parizu temeljito poznalo madžarske metode in madž. Potemkinove vasi! KDAJ SE RESI DFFINITIVNO JADRANSKO VPRAŠANJE? Beograd, 20. januarja. »Enoha« poroča iz Pariza: Rešitev Vseh za našo kraljevino tako perečih vprašani se bliža svojemu koncu. Kakor sečuje. je že velik kompleks teh vprašanj rešen in sicer zlasti kar se tiče Albanije, v smislu zahtev naših zastopnikov. Naši kraljevini baje pripade severna interesna sfera ter tvori mejo Beli Drin, tako da pripade nam še Skader in Lješ. Tudi vprašanje Dalmacije je rešenov našo korist,edino Zader dobi občinsko avtonomijo pod protektoratom Zveze narodov. Isto velja tudi za Reko. O kaki reški vmesni državi splohni več govora. Kljub vsem tem več ali manj ugodnim vestem pa celo jadransko vprašanje še dolffo ni rešeno vsled pretiranih zahtev Italije v Istri in ker Italijani z vso silo vstraiajo pri tem, da mora ostati železniška zveza med Trstom in Reko v njihovih rokah. »HUMANITE« O POTOVANJU DRŽAVNEGA KANCLERJA DR. REN-NER.1A V PRAGO IN BEOGRAD. Dunai. 20. januarja. V pariškem listu »Humanlte1«. glasilu sociialnih demokratov, poroča neki Paul Loms o uspehih in namenih državnega kanclerja dr. Rennerja pri njegovih potovanjih v Prago in Beograd. — Med drugim pravi v svojem članku: Ce pravijo brzojavke iz Prage, da se je prlpelial dr. Renner v Prago zato, da poišče pri Čehih pomoč za Avstrijo, potem te vest! niso povsem resnične, kaitl vsakdo ve, da tudi češko - slovaška republika trpi na pomanjkanju Živil fn premoga. V resnici se je napotil dr. Renner v Prago le zato, da se pomeni s češkim ministrskim predsednikom Tusarjem ;• defenzivni zvezi, nanerjenl proti Madžarski. Po sklepu teh pogovorov poide dr. Renner v Pariz in Beo-rrad. da rudi tu sklene z zastonnllci Jugoslo venskega kraljestva slično defenzivno zvezo. S tem namerava ustanoviti dr. Renner v Srednji Evropi novo tripelalianco. — Dunajski listi, ki so posneli po »Humanltć« tu vest, zahtevajo, da se nujno pojasni, koliko je resnice na stvari in protestirajo nrotl takim sklepom tajne diplomacije. TUDI NEMCI1A PRED DRŽAVNIM B4NKEROTOM? Dtmat. 20. januarja. »Neues Wie-ner Journal* prinaša Iz Monakovega zanimive informaelie o državnem bankerotu Nemčije, ki ga je pričakovati v najkrajšem času. Po teh informacijah je s številkami podprto dejstvo, da je državni bankerot Nemčije neizogiben in se no državi širijo gla-' sovi, da naj ljudstvo nikar ne skuša zavlečl ta bankerot, marveč naj stremi za tem, da bo prišel po splošnem polomu tudi čas zopetnega gospodarskega vstajenja Nemčije. — List navaja v informacijo nekaj jako zanimivih številk, ki kažejo, kake dimenzije so zavzeli sedaj izdatki Nemčije: V mirnem času so znašali državni izdatki letno 5 milijard mark, danes pa 60 milijard mark; mobilizacija nemške armade .ie stala leta 1914. 2 milijardi« demobilizacija ostankov nemške armade leta 1919. pa 17 milijard mark; državni dolgovi Nemčije leta 1914. so znašali 5 milijard mark, da -nes pa se vsak mesec zviša državni doto za 4 milijarde mark; pred volno so znašali Izdatki za vse razne 1 kneze, kralje Itd. letno 40 milijonov I mark, lansko leto pa so razni voiaški ' svati porabili v dveh mesoclb 92 ml-lijoaov marlc Iz teh številk |e Jasno, I razvidno, da gre rudi nekdaj tako po-BOHtttaoiataM NtnClIft svatoma« propadu nasproti, kar pa je povsem njena.krivda, ker ni mirovala prej, ' dokler ni zanetila evropskega požara. CLEMENCEAU IN PARLAMENT, Pariz, 20. januarja. Kakor se čuje iz parlamentarnih krogov, nameravajo počastiti Clemenceauja na ra način, da mu bo parlament dovolil ; enkratno častno dotacijo 1 milijona frankov in da se mu pokloni francosko vojaško svetinjo za njegove zasluge. t KABINET MILLERAND. LDU. Lyon, 19. januarja. (Brezžično.) Popoldne je Millerand posetil novega predsednika republike in mu je naznanil, da sprejme nalogo sestavitve novega ministrstva. — Po dosedanjih poročilih bo obsegala nova vlada 14 ministrov in 9 državnih podtajnikov in bo sestavljena nemara tako-le: predsedstvo in zunanje zadeve — Aleksander Millerand; vojna — Andre Lefevre; mornarica — Landrv; pravosodstvo — Gustav L' liopiteau; finance — Maršal (neparlamentarec); trgovina — Irnac; poljedelstvo — Henrl (neparlamentarec); javna dela in transporti — Le Trocqi:er; kolonije — Albert Farraut; uk in lepe umetnosti — Andre Monnorat; delo — Jourdatn; socialno skrbstvo — Breton; osvobojene p^kraiine — Ocjier. Millerand je odpravil ministrstvo za obnovo Industrije In je ustanovil novo ministrstvo. Minister za notranje zadeve se stvo. Minister za dotranje zadeve se določi še tekom dneva. LDU. Pariz, 20. januarja. fDKU.) Prva seja novecra francoskega ministrskega sveta bo v četrtek. Isti dan se bo novi kabinet predstavil tudi parlamentu. Kakor se je izrazil Millerand, je smatrati njegov kabinet kot delovno ministrstvo. Njegov politični program bo istoveten z onim. katerega je Millerand razvijal v svojem govoru, ki ^a je imel pred svojimi volite! dne 7. novembra 1919. AVSTRIJSKI FIN\\ČNT MINISTER PROTI BORZNIM SPEKULANTOM Dunai, 20. januarja, V današnji seji finančnega odseka je izjavil državni tajnik za finance dr. Reisch. da bo avstrijska valuta v najkrajšem času dosegla svojo najnižjo točko, nakar se bo njena vrednost zopet dvignila. To upanje državnega tajnika za finance se opira na sklep mirovne pogodbe z Madžarsko, ker bo vsled tega prišlo v razmerju med Avstrijo in Madžarsko nekaj jasnosti. Zato je popolnoma napačno početje dunajske borze, ker se jemljejo sedanje cene, ki nastanejo vsled preračunavanja s tujimi valutami, za podlago pravim kurzom. Dunajska borza nri tem popolnoma prezre, da se na" Punaju kupčuie večinoma s takimi vrednotami, ki na drugih borzah sploh ne notirajo Državni tajnik financ svari Dred takim navijanjem cen, kakor Je na dunajski borzi sedaj v navadi, ker mora roditi tako početje hudo reakcijo in bi bile posledice tega oočetia naravnost pogubo-nosne. V slučaju, da bi se borzne Sncknlaclje v sedaniem obseg!! nadaljevale, bi bil državni tajnik finanfl nrisilien nastopiti z naienergične.išiml sredstvi proti temu početju. PREDAJA MFST* GDANSKO ANTANTL DtmaJ, 20. januarja. Korespondenca »Polnische Stimmer-, poroča: Predala prostesra mesta Odanskega Antanti se izvrši 4. februarja. Ta dan bodo nemške čete zapustile mesto In ga bodo zasedle aneleške Čete. POSTNA SLUŽBA V ITALIJI, LDU. Rim, 15. januarja. (DKU. — Zakasnelo.) Telefonska služba v Rimu se vtš| v polnem obsegu z osobjem, ki je zopet pričelo delati. Dostavljanje pisem opravlja 500 meščanom, ki so $6 prostovoljno javili za to službo! tudi iz drugih ftaljanskih mest se poroča, da se je organiziralo dostavljanje pisem s pomočjo prostovoljcev. Dosedaj ni bilo nikakih izgredov. BIVŠI GRŠKI KRALJ KONSTANTIN V DENARNIH STISKAH. Atene, 20. januarja. Kakor se čuje, je parlament odklonil predlogo kredita, ki naj bi se dovolil bivšemu grškemu kralju Konstantinu, ki živi sedaj v Švici v hudih denarnih stU skah in se je obrnil do grške vlade, da nai nvi ona pomore. VARNOSTNE RAZMERE NA DUNAJU. Dunai. 19. januarja. Varnostne razmere na Dunaju postajajo od dne do dne slabše. V nedelio ponoči Je bil napaden pri cerkvi sv. Štefana, torej v sredini mesta nek vračajoč I se pasant in težko ranjen na glavi in na obeh rokah. Ob istem času ie 15 »Plattenbrfl-derjev« vdrlo v neko kavarno v 20. okraju, orooalo In preteplo navzoče« nato razbilo vse, predno pa je orišla policija, so se Junaki porazgubili »bres sledu«. Tudi po dunajski okolici se do* rafale- dan za dnem umori roni, oožlfl Itd. V Ollersbachu so vlomilci vdrli t nedelio v prekajevalnico župana tn fctf J& Je ta pri njihovem poslu motil* 9am Stran 4. .SLOVENSKI NAROD' do« 2J. jam«)« 19». Štev. 17. 1M M MIS&m S!Wft!tt Princ Ljudevit VVindischgrStz pri-jobčuje v »Berliner Zeituns« odlomke iz ^svojih memoarov izza Časa, ko je nastal avstro-ogrski splošni prevrat. V zadnji številki slika princ prizor, ki se je doigral v Schunbrunnu, ko so cesarja Karla iz Budimpešte pozvali, nai se odpove prestolu. VVindisehgratz piše: »Bilo je prve dni meseca novembra 1918. Cesar Karel je pozval mene in jrrofa Andrassva, naj takoj prideva v Schonbrunn. Odšla sva takpi tja. Prisotna sta bila sr.mo cesar in cesarica. Ko sva se nekoliko približala, sva videla cesarja ob telefonu in slišala, da je govoril v največji razburjenosti. 2 nervoznimi kretnjami je nama daj; * znak, naj prideva bliže. »Govorim ? Budimpešto,« je zaklical. »Nadvojvoda Josip zahteva, nai se odpovem zase in svoje naslednike ogrskemu prestolu. Kaj naj storim, kaj nai odgovorim?« Odvzel sem mu takoj slušala in iifi pokril z dlanjo. »Danes dopoldne sem odvezal ministrstvo od prisede,« je pii-povedoval cesar, »odvezal sem iili od zakletve, toda to je zadnje, kar morem [storiti; odpovedal se ne bom I Sa-i nimam nit! pravice, da bi *.e mo*el odpovedati! Kako ti kavaHrji milijo o prisegi, to naj onraviio s svojo vestio, niz za svojo osebo ne morem prelomiti ;prisege, ki sem jo položil.« Ko je serof ,Andrassy iz ust cesarja samcera slišal, kaj je od njega zahteval grof Karolvi, j je sklenil roke in zaklical: »Torei vendar!« »Ta revolucija je umetno vprizor-^ena,« sem pripomnil jaz. »Zrasla je 'Karolvju preko glave.« je dostavi! cesar. Jaz in Andrassv sva cesarju prigovarjala, naj se za nobeno ceno ne od-'pove prestolu. Na to je Andrnssv vzel slušala ter poklical Budimpešto. Govoril je s takratnim ministrom notranjih del grofom Teodorjem Batthvanviiem. Slišali smo r°.:burjeno kontroverzo. Besede so pada'e kakor udarci. An-drassvi je odložil slušala, toda tnko! na to je zopet zvonilo. Bil je to nadvojvoda Josip, ki se je javil. Cesar me le prosil, naj ž niirn govorim In ga vprašam, kaklna ie pravzaprav situacija v Budimpešti. Na moje vprašanje je nadvojvoda odgovoril: -Izbruhnili so nemiri prod mojo palačo in pred dvorom. ■A1j*o hoče kralj preprečiti prelivanje krvi, ga prosim, naj se odpove prestolu.^ Povedal sem to cesarju, ki je od vrinil: ^Krora*1! kffall Ogrski se ne odpove!« Ta odgovor sem telefomčno izročil nadvojvodi ki ie na sporočilo skrajno razburjeno reagirat Tndi iaz sem bil razburjen do skrajnosti. Odložil sem telefonsko slupalo, ter molče pogledal cesaria. ki ie bil bled kakor stena.« 15 nnfg kNMe. — Stavil ttoofrsfov v Za^rebn. [£ a g r e b , 19. januarja« Ker ni pri-[šlo med lastniki tiskarn in tipograf-jsko organizacijo do sporazuma glede .kolektivne pogodbe, izbruhnila je danes stavka in so prenehali z izba;a- Injem vsi zagrebški listi. Od frrtri naprej bo izhajal famo komtrnističnj lisi »Nova istina*. Lastniki tiskani so se zedinill, da bodo izdajali za časa stavke skupča list nod naslovom »Zagrebške novine«« slično, kakor <=o Izhajale v Sloveniji za časa tipografske stavke »Novice«. — Knipjpovj hotelska zemljišča. I UDU. Split, 16. Januarja. (DDUJ Za vojne je tvornica Artnr Krapp na Du-nr.iu kupila velike komplekse zemlllšč -v Splitu v pOVr$inj 12 074 m2 ter zemljišča v Kodna in Blata pri Dnbrovnika 1 s površjem 39.000 m2' ter 60n1 m2 v Budvi. Vsa ta zemljišča je Krtino kupil, da sezida tam velike hotele. Spfft-; ska občinska uprava se ie dogovarjala s KrapfMVb ihronifco radi odkima teh zemlji'*. Mestna hranilnica v Splitu, ki ■ se v imenu ebč'r? pogajfa s Kruooom, je dobila od tvom'ce obvezno ponudbo, s katero se tvornica zavezuje odstopiti do 10. fatrairla 1 1. za trt m"v:r»ne nemško - avstrjskih kron po tečaju, kj bo notira! ra. ragrebik] borzi HrX? r'sn, ko se ponudba Sprejme. Na slnočnli sej! občinskega Bpr^rftellrtva so sklenili, ; sprejeti ^onndbo Kruppove tvornTce za račun splitske občne. TnkalSnJI Ml j poudariajo, da je cb?ina s tem napravila zelo dobro kupčijo, ki bo omogo-I čila, da pridejo ta vafoa zemljišča v domače roke. — Otok Vls in mir. Ministrski predsed. Davidovič je sprejel iz Solita od predsed. pokr. vlade dr. Krstlja br- i zojavko, da vse dalmatinske obline er.odušno zahtevajo pripojitev otoka Visa Jugoslaviji. tleođrelran domouina. — D* Annunzlo še noče dati m!rn. LDU. Bakar, 19. januarja. D' Annun-zio objavlja v »Vedetti« članek, v katerem te roga min-stru Nittijn in poživlja svoje leg|jonarJe. naj pripravljajo .orožje in streljivo. Kakor je znano, so ,d' Annunzijevim častnikom znižane j plače na polovico, ali niti te polovice •ta mesec niso prejeli. Vsak dan prihajajo lepše novice. Razne oficirske me-naže, ki so razdeljene po reSkjh hote-lili, ne plačajo od Novega leta liotcli-ilcm niC in pravijo da nimajo denarja in da še niso dobili plače. Vsak dan na- ' bere kakSen opravi tel} m en a že nekaj denarja In pobegne. Mnogi častniki so ***** natakarjem doUoi alino aVMM denarja i» izginlH tras sledu. Zaradi tatvin in prevar na Reki ie okoli 68 oficirjev zaprtih. Mnogo jib ie aied nit* mi, katere so prijeti, ko so prodajali erarske predmete. Ugotovil© se je, da so mnogi oficirji v začetku prevrata prišli do distinkcije majorja, kape*ana, poročnika Itd., za katere se ni moglo ( kn-rat!raii, ali so pravi častniki ali ne. X njimi le došlo mnogo lopovov in goljufov, kt so se polahko uveli v razne italijanske obitelji, kjer so si izvabiti elenar in pobegnili. Častniki so se bavi1! s kartanjem, zlasti v zakotnih lo-/a!:h. Ponoči od 14. do 15. t m. ob i ^o izvršile volne oblasti velk po-i in zaplenile približno en miljon ;cr zaprle s;lno mnogo častnikov. — itaim ir! fHflialaio fi Šibenika. LDU. Split, 19. januarja. (DKU). Dne 15. t. m. je v Sibenku prenehalo poslo-\ iti IKfreljnfštvo divizjie. Diviaijonar ren.era! Vlera je odpotoval v ltaliio. Ost. !o je samo vojaško poveljništvo, 1 ateremu napeljuje brigadir Borra, ki je dospel semkaj iz Drniša. Vsled odhoda generala Viere je izpraznjena hiša predsednika dalmatinske vlade dr. Kr-steHa, katero so svojećasno Italijani nasilno rekvirirali. lste: oAm§eent — Nacionalno - soci-al'Sćicna stranka ?e poizkusila protjak-c::>o, k? pa ni uspela- Le sedemdeset delavcev je v arzenahj 2ačelo delati, todn posfaR so Hb domov. LIsH ne iz-bajalo. En list bi imel sicer izhajati to-da delavc' so to preprečili. Vodilni od-w trSasIrJIi delavcev ie izjavil, da s StjrvkalOčfnil ni solidaren in je objavil, da bo interveniral, da se zadeva mirno poravDi. — Tržaški nac*onal;stični listi pcilžkaSato dokazovati, da so delavsko gibanje povzročili Jugosloveni. Ako bi se v zmic,u nacionalistov izjalo-vfhl stavka, nameravajo to dejstvo \z~ rabftl proti ju^oslovenski narodnosti. V tem primeru ie računati s tem, da bodo jusroslovenskj delavci trumoma od-pnfčenf. Mnogo oseb t-e bMo aretiranih, med nifm: tud! vodite^f de'avcev Podnje. — V Vodn'ann so karaHnjerll napadli Delavski dom. pri čemer so se spopadi karabinjeru* in delavci, ki so se utrdili v poitoufii Padlo je rud: neka? strelov. Pr'hjte'a je na l;ce mesta stotnija vola kov. kf so reSiti karabi-riizrie iz kočliivesra položaja. Prihodnji dan je bio aret'ranjh 550 delavcev, od katerih so 70 oseb odvedli v tržaške ječe. Vodnjan ie pr»rv>!nnrna ?taf*?a.nsko mestece pri Patfa, Vsf preb:va!cj so zelo ogorčeni vsled itat'?anskefi:a nasilja- — L~h\ vedno ^rroza s pomšenjeni mest. LDU. Split. 1*. januarja. (T).D. U.) Tz precej zanesiiivej??. vira se Je izvedelo, rVa so arditj in zaderski prosto-voTici sklenili, v zadnirm trenotku porušiti Zader, ako b> se pripoiil .Tujfosla-vtjf. Takrat bo prišla jtaljtanska vojna \*4fa da jib ukrca. Ital'iani se prjprav-l'a;o za vsak primer, da se uoro našim četam, ki b" imele pr'ti s k^nne strani. — Z Ulipna hi Korčule. LDU. Split, 17. iannnrja. ^DDU.) Na otoku Ulianu pri Zadru so Italijan" iznrazmli vse kraie. Ostalo je še kak'b 15 vojakov *n nekaj finančnih stražnikov in karabmerjev. V ne!'i vasi url Zadru so po odhodu italjanske popadke ju^oslo-venskf prebivalci takoj izveski troboj-nlco, ali karabinerjt so razveSanje strogo preryysredali. V kraiih, kjer so se umaknili ital'fani, vlada vzoren red. Ttal'ian^ke čete so tudi zapustile vas Smokv:co na Korčuli in so začeli ls-praznjevati Blato. Wl!soiiova črfa. Iz Beograda prihais vest, da je izjavil na? zrifeajlrl m'njster ćt. Triimb;č, da ie Wjl knlsvete Severa SHS. Novi odbor ss to ■> ssM Mstodmt: Starosto dr. Vtedtotfr Strpne, podstarnsrs hran Tonit«* načelnik Oman Hleb; odnonriat to iidboriHce: Pran|o Mater, Pran jo PlScfc. Viktor Peme, Perdo BaMC (orodjar). Joče-Hren, Josip Hvalene* Prani« HotUvn lev članici Zvonke Krajav čeva la Stana Nabrfojcva. Namestniki in namestnice: Ogrizek ml., Perdo Leskovar, Jasli Korertf. Preglednika računov Viljem Weixl, Jože Stubec. Kulturno prosvetni odsek: predsednik dr. Makao Kovačat. Veee-Hčni odsek: Ltadevtk Piano, Hnanak, Cotlč to Pr. Osel Končno je občni zbor numo-trtval različne zadevo tehnične ta izobraževalne vsebine, ter o letošnjem praškem vseankoiskem zletu. - R lilaMbarial Sokol ima svoj občni zbor v ncdeJjo, dne 25. prosinca ob 14. url br. Kosarjp v Rajhenburgu. Glasom odbo-rovega sklepa sme prisostvovati zboru narodno Ženstvo, ki želi pristopiti k Ženskemu odseku. Istotako imajo pristop vsi člani fanfare. Odbor. — RaJhenburSfcJ Sokol je priredil na Kraljevo slavnostno akademijo, ki Je v moralnem in gmotnem ozrru najbolje uspela. Tem potom se najfopleje zahvaljuje vsem tistim, ki so s svojo požrtvovalnostjo pripomogli do tako krasnega izida. V prvi vrsti gre hvala Krškemu salonskemu orkestru s svojim neumornim kapelnikom g. .Pfeifer-jem na čelu, šopku naših mladenk pod vod-stovom rodoliubkinj, gospa: Kunejeve, Rai-nerjeve, Skerbečeve In Pohtetove, rodbin! Unšuldovi, rudniškemu oskrbništvu In sploh vsakemu, ki je povlSal sijaj slavja. Končno pa Se posebna zahvala onim zaslepljencem, ki so skrbeli s svojo protiagttacijo za tako ceno reklamo! Odbor. — Telovadno druStvo Sokol v Borovnici ima svoj redni občni zbor 25. januarfs 1920 ob 16. ur! pri br. Ivanu Majaron v Brezovici. Zdravo! Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. januarja 1920. — Pa2kora£en?«. V »Slovencu* (za-k^i ravno v tem listu?) se grozno hu-di'je »Društvo slov. upodabljajočih tm»e%idto*>*. 2^o!**l se je strašen umetniki zločin: Mestna občina je dala svoj drobiž — baje Iz gole umazanostl ~ napraviti kar obrtoma, mesto da bj bHa razpisala urTtetn!$V| natečaf. Blagor irt^i. ki j?m nI potreba praktično al* sllti. Hroblž Je bil nujno potreben, ve-Mave^ ?e do Junija — to Je torej zade-vn, k! Jo |e bflo treba takoj v red spravita in ogorčenj klic se nam dozdeva enak, kakor če bi se vztrar^f arhitekti, zakaj se pri voiaJkih barakah na Ko-rfelfevem rrl dalo besede umetnikom. Sicer pa še eno: občina ima pri grafični naroČilih glede točnosti naSih nmet-nTkov nekaj prav sfabfh izkušenj; ne ?rre le za mesece zakasnitve, nego kar za cela leta. In neko knltnmo đroštvo bj rn(*i lahko povedalo, aH je dobilo Ze rfsbo diplome za nstarrovnfke, kf mu Je bila obHubljena pred enim letom. Torej nikan takoj streljati! — Dr. SosterfR berač? za domo» vfnc*o pravico. Dr. Ivan Snsteršič }e poslal Županstvu občine Smlbel pn Ko-§?.nf na Notranjskem Jz §vlce prošnjo, da bf bH sprejet v občinsko zvezo in da bf se mu podelfla domovinska pravica. Zavezal se je, 'da bo za ta slučaj izplača! obč;ni večjo vsoto. ŠuSterSičeva pros*n?a Je prf?lt? v razpravo v prvi se-J} občin«ke«ra odbora, kj Jo je soglasno odkloni!, Če5 da ima dr. Susteršič itak domovinsko pravico v LJubljani. Kakor ie razvidno iz te proSnje. bi se dr. Sr> ster5iČ rad vrnil v domovino. V LJubljano si ne upa, ker ve. da bi ga v Ljubljani ne trpel!. Zato poskuSa svojo srečo na Notranjskem — na zasedenem ozemlju, o katerem misli, da bo pripadlo re^kf vmesrri državi, kjer bi potem lahko igra! Se veliko vlogo. Toda Suster$fč"evi račtmf so že prekrižani. Prv!Č ga ne marajo niti šmfhelci, kj so bili svoječasno nlegovf narverneJsM pristaš"?, drugič pa Je, kar le glavno, pokopan tudi ^ačrt o reikf neodvisni državf. Dr. SnsterSfc* nima veC sreče ?n vse kaže na tot da bo mora! ostati v Švici. — Za jDielaaa laaslfi v|etfrfkov, ki se vrnejo iz ItalHe, se delalo velike ori-orave. Članice »Splošnega slovenskega ženskega druStva« fn »Dobrodelnosti« jim poskrbe dostoleti sprejem m pogostitev. Vojba uprava bo dala na razpolago živila In druge potrebščine. »Slovenski Rdeči križ« poskrbi no možnosti obleko in perilo. K stroškom bo prispevala tudi vlada. Kakor smo izve-Ščenl. se namerava zlasti v Ljubljani prirediti vietnikom. ki se vračajo po težkem tmlieniu Iz vjetntlklh tabpriSč v Italiji, nad vse sijajen sorejem. želeti bi bilo. da bi tudi po deželi skrbeli za dostojen »prejem vjetnikov la jih po možnosti tudi pogostili. — Nove plač« trn učlteflsrvo Ouđ-*k1h In aaeičauiaUb lol. 1 ozlrom na pritožbe učitetistva, da Se nI pri poštnih uradih izplačanih nakaznic za predujme po 1000 K smo Izvedeli, da Je računski oddelek dež. vlade, oddelek za ljudske lote, itoril svojo dolžnost ter že pred enim tednom nakazal predujme pri poitno-čekovnem oradu. Da poSrno-če-kovni urad Se do danes ni Izplačal nakazanih predujmov. Je vzrok pri dele- Sicijl ministrstva financ kf Se ni dala kovnemu računu dežeme vlade po-rrebfim vaot na razpolago. Temni elementi ao pnrvaH stavkarsko ffbanle v Hratroftu, Trbovljah. Zagorje In v Kočevja. Ker pametmi keseda pri naScuvanem delavstva H iK »• letku le bilo v dotKne krate postao voititvo, da »tpravl »ir m red. Med mm m* »trni **» ** s *•«• |a la Kočevju, dočim delalo rudarji v Trbovljah in Hrastniku ie vedno pasiv« no resistenco. Ker država ne more trpeti, da bi imeli vpliv na delavstvo razni subverzivni življi, bo morala poseči po srrog:h, in če je treba, tudi po najstrožjih odredbah. Kakor čujemo, bo odpuščen jz službe in izgnan iz kraja vsak delavec, ki bi ne hotel delati. Na ta načn se bo odstranilo iz srede delavstva tiste ljudi, ki nič ne delajo* pač pa netimorno ščuvalo delavske mase proti državi. — Podajanja zaradi prevzetJa elek. rtarne. Včeraj so se začela Pri deželni vladi po?aianja radi prevzetna elektrarne na Fali pri Mariboru od strani jugo-stovenske družbe, katere bi se udelež la država v zvezi z javnimi korporacijama in drugimi interesenti. Pogaianj se udeležujejo zastopniki prizadetih uradov deželne vlade pod predsedstvom g predsedn:k;» dr. Žerjava, kakor tudi zastopniki domačih bančnih zavodov in pa zastopniki štaierske elektrlcitetne flružbe pod vodstvom predsednika Rosshard?erfa. — Idrftek© Č!pke. V izložbenem ^knu >Urada za pospeševanje obrti« na Dunajski cesti št. 22 so razstavljeni či^k irski ;zde!ki učenk čipkarskih šol v Žireh, Železnikih, v Horjulu in na Trati ori Oorenfi vasi. Cenjeno občinstvo se opozarja na solidno delo, ki je iz oristnega laaeaegal sukanca- Cpke se bodo prrK5aiale od 0. do 12. nre drv poldne. Izkupiček je namenjen za podpore učenk :,n nabavo sukanca, ki se bode brezplačno razdelil med učenka čipkarski Sol. — Otvoritev telefonske centrale pri po* nem u-?du Zsor. Sv. Kunsrota, Pri poštnem uradu Zscor. Sv. Knnsrota *e Je otvorila dne 31. decembra 1919 telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni telefonski promet. — Za bomico usmiljenih bratov v Kandijl pri Novem mestu. Vojni čas j© zahteval za ranjene in bolne vojake tudi bolnico v Kandili ori Novem mestu za sebe, tako da te ostalo le malo prostora za civilne bolnike z dolenjske strani. Sedaj se je vrnila rudi ta bojnica svojemu prvotnemu namenu. Kakor pred vojno, tako je tudi sedal bolnica deloma navezana na iavno dobrodelnost in usmiljeni bratje v Kandili se zopet obračajo do onih, ki so voljni podpirati niih delo. V to svrho se mudi sedaj v Ljubljani brat Gervazii Vidmar, ki bo obiskal posamezne imovf-tejše rodbine. Priporočamo pa vsekakor opreznost, ker pustolovci radi izrabljajo take prilike. — Problem Južne žoteznfee. Pod tem naslovom prinaša »Narodno-gospo-darskf Vestnik« aktualen članek, na katerem onozaHamo. — Porrv zdravnikom. Zdravstveni od«:ek Z2 Slovenijo in Istro rszpisuie mesto okrožnejra zdravnika v Koziem. Tnteresentie se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«. — Prf deželnem sodišču v Ljhm-ffmi se tiahajajo kot corpora delieti vsakovrstni predmeti, kakor: fotocrra-fične in električne potrebščine, daljnogledi, različna srebmina, usnje, gama-Še, čevlji, civilne in voja§ke hlače, več vrst tobaka* cigarete in smodke, električni ljkalnik. različni stroji in orodje, Čopiči, 1 lovska puška in voiaSke častniške dekoracije. Ti predmeti izhaiafo najbrž od tatvin, Izvršenih lansko poletje v Ranzingerjevem skladišču v Ljubljani. Neznani lastniki se poživljalo da si ogledajo te predmete nri sodišču v sob! št. 95, dne 26. in 27. januarja med 15. fn 17. uro. — Mestni drobiž je predvsem dobrodošel natakarjem in natakaricam, ker so se znebili znamk, ki so im delale veflee neprilike in povzročale bidl škodo. Ker le sedaj mestneza drobiža dovoli, prosi zadruga natakarjev, naj bi občinstvo rabilo samo ta drobiž in uslužbencem ne vsilievalo več znamk. — Srebrno poroko sta danes slavila *. Lfudcvit Mlakar in niesrova soproga Jufka. še na mnoga leta! — Poroka. O. Ivan Mihelčič, nad-nčitelj v Selcih nad Sk. Loko, je poročil ^. učfteliico Sbvko Mešek iz narodne rodbine v Lltili. Bilo srečno! — O plesnih vaiah v hotelu Tivoli je pisal te dni »Slovenec«, da se gode na njih razne nedostojnostl. Diiaki višje obrtne šole nas orosiio. ugotoviti, da imaio goienci viSie obrt. šole ob pone-delikih sicer plesne vaje v dotlčnem hotelu, da pa se vrše te vaie pod nadzorstvom profesoriev in nadzorovalnlh dam, da je torej docela izključeno, da bi se mogla notica v »Slovencu« nanašati na njihovo prireditev. — Za »Dar svobode« le poslal v roke gospe Franie dr. Tavčarjeve eo-spod Beneš Hertel Iz Ooliča. zn^nl če-Skl patrijot, ki Živi med nami. 100 kron kot prispevek za leto 1920. Iskrena zahvala! — V Rorflku le nmrf ondotni zn-pan Anton Race. Pokopali so ga dne 14. t m. Na grobu ie govoril ško-cilanski nadnčiteli Albin ŠtrekelJ, sadni! pozdrav pa so mu zapeli her-peljskt pevci Soominiaite se zaklada „Stov. sokolske zveze". Štev. 17, .SLOVENSKI NAROD" dne 22, januarja 1920. Stran & Kultura. Reperssir afajjantapi sienianiaai gledalaca w Matjjnna Operi: V sredo* dne il 'anuarfa: »Mlgnon«. Abonm D. — V četrtek .dne 21. Januarja: »Sanje« (balet). Abcnm. C — V petek, dne 21 januar ta: ?Ruwlka« Abonm. C/2. — V soboto, dne 24 januarji. »Mlgnon«. Abonm. B. — V nedeljo, ona 25. januarja: »Rigoletto«. Uveo sbonm. — V ponedeljek, dne 26. januarja: zjprto. — V torek, doc 37. Januarja: »Mi-srnon«. Aboanv A. — V sredo, dne 28 jairo-arja. »Boheme«. Abonm. C — Drama: V sredo* dne 2K januarja: »Oče«. Abonm. E - V četrtek, dne 22 januarja: »Hlapci«. Uradnitta perdttava, izven abonm. — V petek, dne 23. januarja: zaprto. — V soboto, dne 24. januarja: »Nočni čuvaj«. Abonm. 0 — V nedeljo, dne 25 januarja, popoldne: »Pepelka«. Izven abonm.: zvečer: »Noćni čuvaj«. laven abonm. — V ponedeljek, dne Ji. januarja: »Korenček. — Ženitev.c Abon. D. — V torek, dne 27. januarja: zaprto. — V sredo, dne 28. januarja: »Brezdno«. Abon-je m en t C. — Marijottetno gledališče. Otvoritev marionetnega gledališča je bil vesel dogodek za polno dvorano občinstva mladega in starega. Bilo Je živo kot v panju. Zasvetite so lučke In v pisanem sijaja je zažarel sto-terobojen predpust na palčku — zastorčka. Z nfiml je zazarelo stotero oči, drobni koraki so pristopicaH do pregraje, stotero pogledov je povpraševalo: kake skrivnosti zakriva zastorček. Oodba je zalgraia tako tiho, kot bi svirali palčki na male, drobne sosli, enkrat dvakrat je zapel zvonček ta že se je odkrilo stoterim radovednim pogledom nova pestrobojna skrivnost Nekoliko še negotovih korakov in na odru se Je priklanjal gospod direktor in govoril svoj pozdrav. tn za njim Gašparček v lepih svilenih hlačicah, v živordečl Jopici in živo-rdečl kapici in z zidano volio v očeh. Poklon sem, poklon tje in še živeje je zaža-relo stotero oči, stotero ročic je zaploskalo Bjegovi segavosti, stotero srčec se je z njim veselilo njegovega baronskega bogastva treh bakrenih novcev, stotero srčec je z njim trepetalo pred skrivnostnim duhom BakrezHem, z njim sviralo na čarobne gosli — Le Žal: ta drobiž na malem odru tako droban in ta drobiž v Širni dvorani tako glasan. Sedel sem v eni prvih vrat m dobro slišim; videl sem sijajne kulise, sijajne kostume, nisem pa slišal prologa, kaj šele drugi manj srečni daleč tam doli na koncu dvorana. In v posameznih dijalogih vse premalo razlike v glasu. Toda to so začetne neprilike, začetek pa je tu in celo kfjub tem neprilikam nepričakovano dober. In če bi h!!o tudi meni kakor Gafparčku dano na izbiro, pa bi si požele! le enkrat tako velik oder hi intke fn še enkrat tako obsežno dvorano in le enkrat toliko šolskega, predšolskega in Soli odraslega drobiža in strašen dolgčas v kinu: prepričan sem, da bi Ha-?parček natresel vsakemu potno kapo smeha. Pridite pogledat, pa ml pritrdite: vesel dogodek. — Koledar »Dražbe sv. Cfrffa In Metoda* za leto 1920. je ravnokar izšel. Cena Je 8 K. Družbina Pisarna £a le začela takoj razpošilati rta vsakoletne odjemalce. Kdor bi pa koledarja ne dobil, nai ga naroči prt »Družbi sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani. Gospodarske vesti. — z Valutna reforma. »Rilec SHS« prfnaša v Št. 14 z dne 16. t m. sledeče poročilo: ^Slovenski bankarski krugovi izmjenu austrijskih kruna u novu novčanicu. Ljubliana, 16. siječnja. (Izv. brz. >Riječi SHS.) OvđJešnJi bankari održat" so sinoč sjednicu, na kojoj su nakon izvještaja predsjednika deželne vlade dra. Žerjava odobriti objavljen! način izmjene austrliskib kruna s novom krunsko-dinarskom novčanicom. Ujedno se zaključili objaviti Savezu novčanih zavoda u Zagrebu, da smatraju nepotrebnim obdržavanje protestne skup-ŠtJne, kola se le imala sastati u Zagrebu 17. o. mk. Na toj su se skupštini imali formulirati zahtjevi hrvatskih 1 slovenskih finansilara o pogledu rješavanja valutnog rr tanja, a kako slovenski bankari odobravani predlog centralne vlade, smatraju tu skupštinu, koža je sazvana Još prije, no Sto se saznato za novo riješenje. sada nepotrebnom.« — K temu članku se nam poroča, da se Je sicer res vrštla konferenca glede valutne reforme ob navročnostl zastopnikov bank. »ti le »TrroTTrtatrvuega značaj in zlastf nf bio govora o kakem protestu pri Savezu novčanih ravoda v Zagrebu, že zaradi tega ne, ker se je izključi! takoj prj začetku šefe vsak of|-ciielen značni tega pogovora. — Na država! vlnaram! li sadjarski šoB t Mariboru ta vrši od đn* 24. do 26. februarja tridnevni tečaj za obrezovanje trsja ter čiščenje hi obrezovanje sadnega drevja. Prijave ie postati ravnateljstvu državne vinarske In sadjarske iole v Maribora do 15. februarja. Stanovanje s! naj za-sigurajo udeležene! sami. — Tovarna za steklo v SrbSL Društvo domačih kapitalistov namerava napraviti v okolici Zatečarja veliko moderno tovarno za steklo. Tako se polagoma razvija tovarništvo v Jajco-slaviii. — g SotNer Iz sladkam tepe, LDU Praga. ». januarja. (CTU) Utfl Isvtlsfe* da so imeli poizkus« v tvomld sladkorja v Pečkvh slede uporabe vode sladkorna rtfo as Izdelovanje solltra popola sapah. Meno*, da bodo mogli aa leto Izdelovati MO—700 vagonov solltra. Ta koHfliia aadoatolo aa potrebo čehoslovaške republike po eksplo- — Kras« aa Ptljsaesa. V aovt potiski republiki rase vrednost pollske kroae klhih Sama, da finančno ministrstvo dala ofkijel-ao prednost potiski marki Minister Orab-Skl le popolnoma zaman odredil, da ima veljati 100 poliskfrt kron 70 pollskni mark. Krakovska borza ie dan za dnem beležila padanle pollske mark«, tako da je danes prišla na približno 110. Nikdo ne mara prodalatl krone po kursa, kakor ga (t določilo ministrstvo In Poiska kraiowa kasa Pozycikowa, prihodnla potiska notna banka, nikakor ae mora dobaviti aa armado potrebne množine kron, kljub temu, da se Je že pred meseci ugotovila cirkulacija poljskih kron na 8 do 10 milijard. DruStvene vesti in prireditve. Pevsko drvi« v o »ljubljanski Zvon«. V sredo zvečer odpade vaja soprana tn basa. Prihodnja vaja v petek. — Ruski kružok. Člani, Id te obvladujejo ruščino, imajo konverzacijsk! večer vsako soboto ob 8 zvečer v mali dvorani Mestnega doma Tudi knjige se izposojujejo ob teh večerih Konverzacije za začetnike se določijo v kratkem. Društvo poživlja vse Člane, da se redno udeležujejo večerov, ker nam bo možno nadomestiti zamujeno te z resnim in vztralnim delom. — Odbor. — Pevski zbor Glasbene Matice priredi v soboto, dne 7. svečana t t. svoj običajni plesni venček v Narodnem domu. ki je bil vedno najbolj priljubljen in animiran. Pristne slovanske narodne noše bodo dobrodošle. — Prvo splošno društvo jugoslovanskih vookojencev v Ljubljani sklicuje svoj prvi občni zbor na dan 8. februarja 1920 ob pol 10. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani — Češka obec v LJubljani Vvbor zve všechnv členy na Členskou schuzi konanou dne 26. ledna t L o 8. hod. več. ve sklcnfc-nć verandč hotela »Union* Projednžvati se budou duležite otazky spolkove. Prani jednotl. členu ie pPedem ustnč nebo pisemnč oznamlti na adresu Ing. Heller, Jednate! C. O. LJ. Metelkova ul. I. — Grenili trgovcev v Lfubljanl sklicuje redni letni občni zbor dne 27. t m. ob 19. v mestni posvetovalnici. — Podporno društvo jugost. akademikov v Ljubljani poživlja vse svoje člane, da se udeleže občnega zbora, ki se vr$i v soboto, dne 34. t m. ob 9. uri dopoldne v dvorani Mestnega doma Vsi oni slušatelji Jugosl. univerze v Ljubljani, ki še niso člani P. D. L, A. v Ljubljani, naj se takoj vpišejo v društvo, ker sicer niso deležni niti menze niti doma niti podpor, kf jih nudi P. D. J. A, — Tov. Baldasar vpisuje vsak dan v akad. meuzl od 12.—14. ure; v soboto pa od 8. ure dopoldne do začetka občnega zbora v Mestnem domu Pripravljalni odbor. — Zveza oblačilne stroke priredi na soboto 24. L m. v gorenjih prostorih Narodnega doma veliko plesno zabavo z raznovrstnim sporedom. Dostojne maske dobrodošle. Vstopnina v predprodaji 7 K. pri blagajni tO K Vstopnice se dobe: šelenburgova ulica št 6/11. ter na dan prireditve pri blagajni K obilni udeležbi vabi odbor. — Slovensko bralno društvo v Železnikih priredi dne 25. januarja v prostorih g. d Thalerja zabavni večer z vetezantmivim sporedom. Vse prijatelje lepe zabave vabimo k udeležbi. Sodeluje stavnoznani »šra-mer! - kvartet« iz Trbovelj. Cisti dohodek se porabi za resravracfio kmižnlce. — Zveza trgov, aastavljencev krajevna aaaaaai Cefle, sklicuje svol redni občni zbor v nedeljo, dne 25. t m. ob 2 popoldne v prostorih hotela »Krone« v Celju. — Gorica. Dne 25. januarja in 1. februarja 1020. priredi organizacija fantov in deklet »NaSa kri«, igrokaz v 4 deianjlh Cisti dobiček je namenjen za zgradbo društvenega doma. kateri upamo, da so zgradi spomladi, kajti čas je že. da se tudi ta župnija enkrat prebudi iz dolgega spanja. Turistika in spori. KM slovenskih kolesarjev »Ilirija« trna svoj redni občni zbor dne 2. februarja ob 9. dopoldne v Prešernovi sobi Novega sveta. Vsi člani in ljubitelji kolesarskega športa se vabijo, da se zbora poInoŠtevUno udeleže. Slovensko ptaalailo društvo. Letošnji občni zbor osrednjega odbora SPD je do* točil: Članarino na 12 K letno za vse člane* pristopnino na 2 K (enkratni znesek) tamo za nove člana« ustanovnlno na 400 K (enkrat za vselej). — Pripominjamo, da med Članarino nI vnoSteta letos naročnina za »Planinski Vestnik«. katerega bo treba posebej naroČiti, čim bomo zopet pričeli z izdajo. Dtjaslta izkaznica Gor! označene cene veljajo za vse člana brez Izjeme, tudi za dijaka, U hočejo postati dani SPD. — Oni dijaki pa, ki fele samo brezplačno prenočnlno na v to svrho določenih prostorib po planinskih kočah SPD, naj se »glase pri osrednjem odboru SPD. aH pa pri svojih profesorjih, da dobe tozadevne posebna »dlhtlke izkaznice«. Za vsako dfla-iko Izkaznico le vpfajCatJ 9 K fpristopntnskl znesek Z K tn odpade). — Vstopnino v vsako posamezno kočo mora vsakdo plača«. Tssavaaaa v Ze#irtenft državah. V Ameriki se goji telovadba v obilni meri AmsrlSM sport aa le odlično obraaoval aa ameriškem vojaka, kf ae le v svofl spretnosti Sa vstrajnoanl tako zelo razlikoval od svojeca evropskega sobojevnika. Ker pa gojenje telovadbe doslej al ono stetemarhV no. pripravlja ameriški kongres zakon za telovadbo, pocenil z lladako iolo. oasaam ssaata se Is kuna iti alrela »Parla-njantska sknafna aa sport m telovadbo«. Smje nad 300 pasisacav. ivraa le skupine Je gojenje spote In telovadbe. Predsednik je lastnik filmove tovarne PafheVffa posre-dovaaje te staases Is država deta 2 m pol milijona frankov podpore za gojitev teto-aadba aasd nnzssats«. nailMiiielia poroflla. VESTI O REKI IN JADRANSKEM VPRAŠANJU. Anapolis, 19. januarja. (Dunajski kor. ur.) Kakor doznava »Associated Press« so Italijani pristali na dogovor gleda jadranskega vprašanja. Ameriške vojne ladje so skupno t ladiami zaveznikov na poti proti Reki, kjer bodo izkrcale čete, ki naj za-menijo Italijansko posadko. Kakor se brzofavlja iz Beograda, delajo Italijani očitne priprave za odhod z dalmatinske obale. (Prioomba ljublj. dopisnega urada: Priobčujemo to vest Du-nai«kecra ko*-, urara, vendar smo doznali iz uradneea vira. da kak dogovor med našo državo In Italijo glede jadranskega voraPAVF NA ZASEDENEM OZEMLJU. Trst 20. januarja. Ttatiianska vojna unrava ie dala namestiti med Gorico in Ončino na vseh postajah in pred predori no tri mitraljeze. Zvečer ob 6. je 7asedto voiaštvo vse železniške proge. Te odredbe so najbrže v zvezi z železnica rsko stavko. VZPOSTAVITEV ODNOŠ4JEV MED NEMČIJO IN JUGOSLAVIJO. Frankfurt 19. januarja. »Frankfurter Zeitung« omenja, da se Jugoslavija ne nahaja med onimi drŽavami, ki so dosedaj ratificirale mirovne pogoje z Nemčijo, in da vsled te*a z 10. februarjem še ne preneha vojno stanje med obema državama. Za ratifikacijo pogodbe ie potrebna predhodna odobri* tev parlamenta. Ker pa vsled notranjepolitičnega potožaia v Jugoslaviji še ni sklicano pravilno ljudsko zastopstvo. In niti začasni parlament ne deluje, marveč se pričakuje njegov razpust, ratifikacija pred 1. majem ne bo mogoča. Po drugi strani pa je vzpostavitev diplo-matičnih odnošajev med Nemčijo m Jugoslavijo ekonomska potreba. Vsled tega predlaga »Frankfurter Zcitung«. naj bi se obe vladi izjavile pripravljeni, stopiti med seboj v zvezo še pred formel-no ratificiranim mirom, tako da bi Nemčija lahko odposlala v Beograd svoje zastopstvo, kakor je storila tudi Avstrija in po drugi strani tudi Jugoslavija, ki je imenovala za Dunaj svojega ofici-ielnega zastopnika. MIROVNO STANJE CEHOSLOVA-ŠKE VOJSKE IN DRUGO. LDU Praga« 20. januarja. (CTU) V današnji seji čehoslovaške skupščine se je predložil vladni zakonski predlog glede ugotovitve mirovnega stania čehoslovaške vojske. Predlog se glasi: 1. mirovno stanje čehoslovaške vojske se določi za prvih pet let na 150.000 mož. Cehoslovaška armada ima pravico, na predlog ministrstva za narodno brambo po potrebi zvišati v te] dobi to stanje, *. Po preteku te dobe se bo normirano stanje čehoslovaške vojske določilo z zakonom. 3. Olede onih. ki so bili preko tega stania asentirani. se iza* posebna odredba. 4. Zakon stopi v veljavo z dnevom objave, 5. Z Izvedbo tega zakona je poverjen minister za narodno brambo. — Zakonski predlog se je oddal brambnem odseku v svrho poročanja v desetin dneh. — V današnji seji narodne skupščine je poslanec dr. Meissner poročal o zakonskem načrtu gleov ustanovitve volilnih sodišč. Po daljši debati so bite vse točke načrta z nv-kateriml dodatki soglasno sprejete. V proračunskem odseku je bil sprejet predlog vlade, po katerem so višji dobički iz leta 1919 podvrženi voj-nerrtu davku. LATTlSlCA PRIZNALA UKRAJINSKO REPUBLIKO. LDU Dvnat 20. januarja. (Don. kor. ur.) Ukrajinski tiskovni urad poroča: La tiska je priznata neodvtsiioai ukrajinske narodne republike. CLEMENCEMJ O SVOJI KAND1-OATURL LDU Pariz, 17. januarja. (Dsm. kor. ar. — 7ajf aaish) Aftaot Ha-1 vas poroča: Clemenceau je sprelej zastopnika Agence Havas. ki mu je prj dobri volji izjavit glede svoje kandidature za mesto predsednika republike: Jaz nisem zahteval In nisem hotel zahtevati. Rekli so mi. da le to moja dolžnost, da je položaj težaven ter da država pričakuje od mene novih Irtev. Verjel sem. zahteval pa sem splošno pritrdilo. Sedaj se je to pokazalo. Mislim, da je moja vloga končana. Ne jezim se na nikogar, nimam vzroka biti hud. Prevzel sem nase svoje odgovornosti, drugi pa naj svoje prevzamejo nase. MILLERANDOV KABINET. LDU. Pariz, 20. januarja. (Dun. D. U.) Novo ministrstvo šteje manj ministrov, toda več državnh podtalnikov. Dva Člana kabineta sta sindikalista, In sjcer poljedelski minister Rlcard, ki je generalni tainik poljedelske zveze, in Coupat, bivši generalni tajnik zveze mehanikov. Millerand je sprejel vodstvo ministrstva za zunanje posle, a je ustanovil na Oaui d' Orsay posebno državno podtainištvo za predsedstvo minisrrsVeea sveta, NOVI FRANCOSKI KABINET. LDU Lvon. 20. januarja. (Brezžič.) Vse francosko časopisje se bavi z ocenami novesra ministrstva in komentira zlasti pohvalno način, kako le Millerand sestavil svoi kabinet, namreč, da je kot prvi poverienec za sestavo vlade poklical v svoj kabinet deloma može, ki nimajo nobenega političnega imena, ki so pa strokovnjaki za one resore, katere so prevzeli. O ministrskem predsedniku samem praviio listi skoro soglasno, da ie mož jake volje In Izredne delavne sile. SLUŽBENA NOTA O IZROČITVI VILJEMA. LDU Par'z, 26. januarja. (DKU). Brezžično). Generalni tair<:k mirovne konference Dutasta je izročil nizozemskemu poslaniku v Parizu noto radi izročitve bivšega nemškega cesarja. No ta se gtas»: Pošiljajoč vladi Nj. Veličanstva kraljice nizozemske poverjen preuis člena 227 nemške mirovne pogodbe, ki je dne 10. januarja 1920 stopila v veljavo, dovotiujejo si zavezniške in pridružene države obenem poročati, da so sklenile takoj izvršiti določbe tega člena. Države torej s tem službeno prosilo nizozemsko vlado, da jim Izroči Viljema Hohenzollernskega. bivšefrt nemškega cesarja, da se more postaviti pred sodišče. V Nemčiji bivajoče osebe, ki so jih zavezniške fn pridružene države obtožile, se moraio v smislu člena 227 izročiti. Države ne morejo verjeti, da bi Nizozemska manj obsojala dejanja bivšega cesarja, kakoT one same. Nizozemska ne bi izvršila mednarodne dolžnosti, ako bi se branita, prdružit? se drugim narodom in, kolikor je v njeni moči, podpirati kaznovanje storjenih zločinov, ali pa kaznovanja vsaj ne ovira. POLJSKA SE BOH BOLJŠEVIŠKEOA NAPADA. LDU. Washlngton, 20. januarja. (DKU. Brezžično). »Chicago Tribune« poroča iz Varšave: Sklep zavezn;kov, da vzpostavijo z Rusijo trgovski promet, je povzročil v Varšavi veliko osunlost. Meseca februarja prJčakiiie?o velik napad rdeče armade na Poljsko. To so pritrdil? tajni potiski agenti, ki neprestano prihajajo v Varšavo iz notranjosti Rusije. Rdeča armada je v vojni proti Djenikmu uplenila mnogo zelo dobrega vojnega materijala vsake vrste, posebno angleškega izdelka, med drugim tudi letat in tankov, proti katerim ne more Potiska postaviti n*č enako vrednega. Vsi načrti vePkega generalnega štaba, ki je nameraval spomladi velik napad proti Petrogradu in Moskvi, so se sedaj razbili. Latiška vlada Je že preklicala obljubo, da bodo latiške čete sodelovale, ter tudi dovoljenje, da sme Potiska zasesti Rtgo kot bazo za operacije proti Petrogradu. Potiski odposlanci v Parizu so dobili nalog, da zahtevajo Pri zaveznikih vladah natančna navodila o evro-oejskl politiki proti sovjetski Rusiji, ter zahtevati od zaveznikov, da sovjetska Rusija preneha z vojevanjem. KONEC BOUSEVISKEGA TERORJA NA RUSKEM? LDU Berlin, 19. januarja. (Dun. kor. ur.) »Achtuhr Abendblattc javlja brezžično iz Moskve: Revolucionarni vseruski komite za pobijanje pro-tirevotucije je izdal tole odredbo: Revolucionarni proletarijat ugotavlja, da mu je po osvojitvi Rostoka In po oorazu Kolčakovem podana možnost odložiti orožje terorja. Ako bi ententa z orožjem aH z gmotno poa-ooro protirevolucljoname armaac noizkuslla izoodkooavati trdne podlaga sovjetske vlade, bi s tem Izsilila novratek terorja. Zato se odreja, o« s^ odnravl sirntna kazen na podlagi obsodb vseruske komisije v vsen krafnih organizacijah._____________ SpomTniajte se Dnžatt VI. DrHt Ifl H€to4& IZPRlE SOfflfflL — Zaradi trden tezika — 14 M zannra. »Qspud svetnik! Ena milast-na sodba! ... Žalibog. de sem ]a žalil, pa biv zarad nje en mesec zaprt« Tako Je začel svojo flllpiko šestde* setletni. sivi. mali mol pristen LjutH Uančan, mogočnih, gostih sivih brk, po poklicu tesar I. Cimerman, pristojen pod »ljubljanskega župana«. Z Miciko T.« v katero le še vedno tajno zaljubljen, čeprav ima svojo 72 let staro ženico v »špitalu«, se Cimerman nikakor ne more razumeti, no more pozabiti, da je baje enkrat šest let »za njim hodila«, vedno jo psuje in grdo govori o njeni poštenosti. Nedavno jo je zopet nahrulil z izbranimi besedami, kakor »kamenska rokov« njačka.« Vprašan, če je res, odgovarja sivi mož: »To je laž! Vse je laž! Vse je zlagano!« . . . »Kaj pa to, gsoud svetnik, ko me je šest let vlekla?« . . . »Vidiš Mici, tule s* nV nardita! Pa šest let s'me hodila klicat! Nko! več!« Ko Mtci prisega, jo opomni sodnik, naj sname rokavico, a obtoženi Cimerman gladko pristavi: »Saj Ž iher v rokavici!« »VidlŠ tako si lušna in lepa, kar v tron pri Sv. Jakobu bi te postavit!«. »Rokovnjaške krvi si, ker si s Kamnika, s tistih* hribov, kjer so hti rokovnjač, sem tako bral v velikih bukvah ... »Sodnik objavi razsodbo: »14 dni navadnega zapora.«2e enkrat popreje na je dobit zaradi nje en mesec. Obsojenec: »Gspud svetnik! Mejhen, mejhen manj mi naj dajo!« ... »Ne gre!« .. . Po dolgem preudarku: »Gspud! NeJ mi daia takuj »cegetc«, grem not!«. Komedija se je končala tako. da je Cimerman ginjen z Miciko odhajal iz sobe. Micika je rdečelično dekle, pozno cvetoče starosti. Poizvedbe. Izgabfla se le pred 14 dnevi v opernem gledališču aH v bližini Istega zaponka (broža) v obliki častniške sablje, zlata s platino. Ročaj je Izpopolnjen z briljantnim! drobci in zelenim saflrjem. Pošten najditelj naj jo odda v upravnlštvn tega lista proti dcbrl nagradi. i - - niiM i^ m^——ti wam» ~r-----■"—------- —~ ■ r~ —mpm—r Vremensko poroBlo. ■Sjaj saj snajsn Sj»j______gajj aaSd Saj tss — \ " 655 ] P& I 1^!^ k Vetwi ■*• A raaja.lT War' »g | _________ 20 2. pop 731"*] 4 0 brezvet | oblačne . 9. zv. 7320 M ! 21 7. zj. 737 3 j —20 si. svr. j jasno _____________Obir_____________ 19 9. zv. 593 2 0 si. jgz jasno 20 7. zj. 586*9 —H sr. Jgz. | megla Paei?iaa r Ljsbllial vMaraa # aaOtlrfat ons — srednja včeiaJSna temperatura 3v, normalna —2*3° Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. !■■■■■ ■ ■'■ — , Poslano.") Na dopis odbora Sokola I. z dne 17. t, m pošljem sledeče Javnosti v pojasnilo: Jaz nisem v interesu kot trgovec ne glede na politiko, ampak kot hiini posestnik oddal lastnoročni podpis proti prodaji stavbne parcele na trgu Tabor. V desetih letih, odkar sem zgradit svojo vilo na Taboru, sem oddal 2e tretji podpis proti različnim projektiranim zgradbam na tej parceli. Ker nam le hišnim posestnikom na Taboru bivši župan g. Hribar obljubil na tej parceli park, kar bi bilo tudi najbolj prav, zato sem bil vedno prod zgradbam na tem prostoru. Tudi sem prepričan, da omenjeni odbor nima natančnih pojasnil, ako sem v tej zadevi tangiran aH ne. Ker ml je odbor 5okola I. radi tega zdravega gospodarskega mišljenja odrekel članstvo, pripomnim, da nisem bfl nikdar nasprotnik sokolske misli in da sem bit ie leta 1893. redni član ljubljanskega telovadnega društva Sokol. M. SPRE1TZER, veletrgovec In posestnik, Ljubljana, _------------------ ' } • Za vsebino te?a apisa ie uredni itvo odgovorno, kolikor določa sakon. Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice In živci Vam odrovedujejo? Poizkusite pravi Fetter-jev Eiza - Uuldl Bodete se čudili! 6 dvojnatih alt 2 veliki steklenici 24 K. AH trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagalo prave Peflerjeve Clza - krot> Ijtcc! 6 škatljic 12 K. Prava, želodee okrepčui^a švedska tinktura, I stekle* alca 12 K. — Omot In poštnina posebej a najceneje. — Eugrn V. rciter, felsmjoa do*X Oza-tr* K, 2J6\ HrvaJslte, Stran 6. „SLOVENSKI NAROD" dne :0. januarja 1920. itcv. 15, 1 fcfhm * *no posteljo išče gospod, — pvDO Naslov na uTav. Slov Naroda pilili LeacK. te^S stropje, from 12 to 1, or 4 to 5 p. m. m «kBjtsoTBdla, K^TSJt govodstva in b;!ance. Plača po dogo for*. Nastop takoj. Ponudbe na dfu? ;fco .Uapei" Ljubljana. 494 »------------------------------------------------------------1____________________________________________________________ firUdam ll!?n v Gorici, nepoškodovano riuUC J lllaU v centri mi legi oziroma jo znmenjam za hiln v Liuulianl. Po-inu^be pod .M K 480' na uprav. S'ov Naroda._____________________________48Q $mm \\wM BtinfiBD spretnega železninana, samosto no, ; starejšo moč rod ugodnimi pogoji, — A, SoSnfk, Ljubljana, Zafcška cesta. 467 ^tojSaSi plovni koledar. trdo vezana knjiga 18X^4 cm, za ura-*de, pisarne, obrtnike itd. se dobi v knjigarnah in trgovinah s rapirjeirv ^aložniStvo, Ljubljana, na Bregu št. 20 ttretk in rdeče febatoe blaže. .Išče se dobro ohranjen iovski oziroma domobranski Častniški VVaffenrock in .rdeče hlače. Ponudbe pod .Waffen-I ,'ročk/481" na uprav. S!ov. Naroda 48 I stalno sitim ^^Z^T imel vsaj dve hčeri za lahko delo (starost vsaj 16 let). Plača po dogovoru in stanovanje zastonj. VpraSa se rr i. d. .Triglav" v Šmarci pri Kamnika Hnaii mtfiiie. ki mora znati samostojno kuhati in opravljati vsa k gosoodinjstvu spadajoča dea. Plača dobra. Naslov po* e uprav. Slov. Naroda. 484 Timskip nlnti: sprejme Norb. Isnier & sla. trgo- , vina z mešanim blagom, Št« Peter v Savinjski dolini! Štajersko. M I _ j Proda se nekaj vagonov že rabljenega, a Se j lolrega lesatjij; kakor desk in morelov. Kje, rove uprav. I , Slov. Naroda- 440 j ■»in 11Tirririirn;' liče se za takojšnji nastop i dobra kuharica; kakor tudi :-: dobra sobarici!; :-: 11 plača mesečno 150 do 200 K. Prvovrstna I brana in dobro stanovanje. Pismene j ponudbe s sliko na gospo E:ta 2im- - mermann, Osijek !, Preradovlčevo še- . tališče broj 41, Slavonija. 473 f r M R il.N0 itt u TptiHw - Davorin Fraacič Ljaotjaaa, Gosposka nI. 4- 1 fiftffriftri želi Pri»»t"l oonk ? francoščini i. UUojNftl Išče tod meblirano sobo v sredini mesta Ljnbtjaoe. — Nasioi pove uprava I Slovenskega Naroda" * 439 Hanrrifoi Id kotT>P!«*ni žitni Spiti in ' ! noPlLIIOi ]l Schelt stroj. Poizve se iz ' 4 prijaznosti o;i J. Klana trgovca v Kot- raavas! - Karošao. " 492 Dfjla f& krf> 800m3,^!hsuliihbuko-1 kilu iL vih drv Ponudb- samo za i \ so množ o Cena po doeovoru. Več se izve on Oroden Štefan, Kregirjevo U pii Kamnika. 43 n 1 mm w tn ^r;io 1 r ploščami pripr .vna sta tu.l« za go* p ilin3nintfrni'za lro d015° žarnic pfi- UltialtlUoliU] raven, napetost toka 4 [ 110 ali 220 vo!t, kakor tudi potrebno I opremn kani oskrbnistvo Podgrad ^ri Vranskem (Štajersko). 117 p Kina Zeleznate rin "ThmSP l Duoaska cesta krerča sank krvne, ner- s| vozne, oslabele odiasle in ottoke. N to- ,| čila proti povzetju. 1080 s Mjt ^ n «n* z ma'hnim otrokom, l. lilldUO vjvi-JC vešča Šivania, kuhania vezenja, z lepo pisavo in trgov>ko prakso, rrosi primarnega mesta, da ^| oreži11 sebe in otroka. Ponudbe pod «POViOC NUJNA 47U na imrav S'ov. . Naroda. 47 i J Popolnoma siaiDsli]n fcostoniiiie, g zmožna slovenske, nemške po možno- p, •sti tudi raš ;e in francoske kore:»pin- i-, dence se sprejme t?koj v ve'jem mestu - na Gorenjskem. Ponudbe prosim pod 1 S (:o .Kontoristinja'47S* na upr,iv. Slov. Naroda. 475 j Sprejmeta se tako! ta detajlno trgovinti velikega podfet'a na ^ ===== Koroškem 1.......■ |e l mtium mm ■ mešane stroke. Kje, pove uprava pC ♦ S'ovenskeza Nareda«. 442 va ----- — Lji l mm UM l j se iščeta. Mesečna rlača K 60-) — 700,1 \u i prva samostojna moč tudi K 800. Po j I ;udbe pod ~S:>retna moč'478* na upr^v ™ j SI v. Naredi. 4TR tri Trsovski jiOtnikj ki je zn^n po Srbiji in ie prepotoval tudi Francijo, želi primernega zastopstva kateroko!*' stroke. Ponudbe poc , fi .POTNIK" na Anončno eksned'Ciio Al, \ M^teliČ, Liubiiana, Kongresni trg 3. ** ve Večja msožina SteMtnftov 4- ;e naprodaj. Poizve se: Jeranova ul jjj Številka It._____________________' 1042^ g T..OKAL ^ pripraven za manjšo trgovin , ae IMc in sa tanoj. Ponudbe pod .Haajia tršo J2 *lns4*S" na upravo .Slov. Nar." 449 I Hejeflio sio :a »če -o. f| a m stalen gosood za tako; ■č nV poaneje Pomrdbe pod SOBA 4 2 na uprav Sov Nar. 472 Kupim - - - k d*v n, otroško po-tel ico, zavese k e i-knom ter več letnikov lista .Ji geni' ' Ponudbe na t. pravo lista pod •Dlm/486" 1. __________ 4 6 ;: 6ospod]ica, kv 7 podpuno v jesta srbo-rivatskof ieklka - u cirilici kao o latinic , razumije podpu- * no sifven^ki, niemački kao 1 strofepis lina 2 godint prakse u pisarni. Tta*i službu u pisjrni jedne tvroke, tvornice '* li tiskare. Pnmila bi i svaku drugu službu. Ciieniene ponudbe na uprav* ovoea lista pod naslovom .Nerervaa sa 466*. 466 t ____________________________________________________________________________________________________________________________ 4u ^^^a^^kam^^aao^^*^^^^^^ rva i gosiov n>ka zlatarska deiav- * niča Alofsij Pnch«i Selenburgova ul iem staro zlato in srebra & etnan priporočam vel ko zalogo zlatnine, sre- ■ hrnine, ur, briliantov i. t. d. vsa pu-' pravila in nova dela se izvršujejo v ■ listni d-3i?*vn c? očno in solidno. 7§J8 a -^oa> aVI ao^ ^k ; SirokovniaH lesne iaUie ie takoj sprejme v tovarni leonth iz de kov. Biti m »ra diber poznava ec s le a v gozdu, na i-agi in pri sortiranu, dalje poznati mora vse sttoe in žage i ?a obdelovanjn lesa, ve§č mora biti j tudi umetneg i sušenja in p3rcnia les?. s^loh strokovnjaii te stroke. Le resne ' ponudoe pismen > a'i ustmeno na To-! varne tesnih izdelkov Zg. Gameljne, nad Ljabljaao. 405 vsako množino hrastovih hlodov I od 25 c m debeline naprej, kakor j tudi hrastove deske 25 do 30 j m m debele oziroma nažagane ; frize za parketne deščice. Ponud-I be s ceno franko vagon Ljubljana ali cdpošiljalna postaja na [ Ivan Šiška, tovarna parketov in i jama ža?a Lhiblftna, Metelkovi ulica 4. 10938 Za vodstvo lepite indastrije v Jugoslaviji spreten vodja. j Reflektanti krScanske veroizpovedi, ne čez 35 let stari, popolnoma zdravi In energičnega ra«topa, ki so z uspehom ob:skovali kako viSjo obrtno šolo, strojno-tehniške smtrt la ki obv'adaio slovenski m nemški iezik v govoru in pisavi, naj po*1! ejo lastnoročno nemSko ms^ne ronud:3e z zahtevkom place, ?ivl enskim popiiom fotof>nffio in : preuisisi soficevai pod ,H. C/4f»l* na upravništvo Slovenskega Naroda. 49 nMHBnooVsnoaaooananaonoVaooaa^ Dobrodelna efektna lateriia drnstva „Dot rad o In os« v Ltvbliaai I o kestisf sHiit, slepcev, H#a- | Ktfm hi fefralcra. !!?? 4o^H- . kM» V SkHfNll aats^aaaMsI 80.000 K. mami iMMttfc v miBMfi | 20.000 kron. Srečka 2 Kroni. Srafta 2 krooi. , Srečke se bi rotijo ? loterijski sit trni v 1 LJubljani. Psltisski aasip št. 10 ! žrebanje oo 3. febr « stnrej5e, pr\Tuvisr.ne mf>vi sprefnie takaf trgovina z ieieiatno Breznik A Prifsch, t'atol »rj Bsnksrfevo nmbrvdie et. 1. Is teta m se spretne tati krenak neaaad. 421 lsce aa sa trgovino s s»eceri!skici In kof*»nlialnisa klagooa, dat. «ri 'siki l*d. zaatsljiv ta ie iz Mirnih čase popolnoma izvefhs* - poslovodja - (z večletno prakse) s Ia referencemi. — Ponudbe pod . Poslovodja/377" na upravo .Slov. Naioda" 377 TBBBtsstk Ia đaleorater M. Zor IdMin. UMmAa alka H. 3). se priporoča v napravo žimnic, vzmetnih žimnte, divanov, otoman, dekoracij, zastorov in tapeciranja sob, katera dela izvršuje priznano solidno in po nizkih cenah. 6835 PrtBf MafBko.nik nt\:o>e41 JIDRIJA" Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin. ljuljan, fetaiopa nI. i. Barvila za obleke „TEKLA". Praln nralkl. Čistila za slamnike „STR0-BIN4*. Nadomestilo tobaka. Nadomestilo toaletnega mila. „R01N1 PRAŠEK" najboljše sredstvo za negovanje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti moljem. — Parit mi in dišave. Sredstva ia konzerviranj« Jajc. — — KoncesijoniraiUi taloga stropovi ffaroelte si In korita :: Kontoristinja :: s prakso, prvovrstna samostojna moč, popolnoma vešča slovenskega, nemlkegi n vsaj d loma bivaškrea jezika v govoru in pisavi, stenografije, strojeptsji krt vseh p sarn ških del mm ped ngodntas! nogott takol sprat me. -Ponudbe pod .Itslno 4S7 « na upravništvo Slovenskega Naroda 487 Hidi itii v najrazličnejših izdelavah in velikostih se dobe po zmernih cenah pri tvrdki SVETLA, Ljubljana, Mestni trg 25. 11047 Josip Javornik mesar Julka Knezova poročena 20. januarja 1920. Ljubljana Vojni dol Ivan Mihelčič naduč'telj Stanka Mešek učiteljica poročena. Selca nad Skofjo Loko, 19 januarja 1920. Licitacija za kožo. Uprava Stalnog profijantnog slagališta Dravske divizijske oblasti v Ljubljani bode potom javne dražbe na dan 24. januarja 1920 ob 10. uri predpoldne razprodala sledeče število kož; 197 komadov govejih surovih osoljenih kož. 463 „ „ suhih nesoljenih kož. 180 „ „ „ osoljenih kož. 446 10 „ konjskih suhih nesoljenih kož. Licitacija se vrši na licu mes*a v mestni klavnici in v Stalnem profijantnem slagalištu Dravske divizijske oblasti. Kavcija se položi takoj in sicer 10 V© od licitirane vsote. Uprava Stalnog prof. slagališta Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. ZDRAVILNI VRELEC najobilnej?! vseh poznatih natron-lition vrelcev. Kot zdravilna voda od zdravniških avtoritet radi svojega jako raztvarjajočega in kisline zatirajočega učinka posebno priporočena proti mehumlm, ledvičnim želodčnim boleznim, protinu in nahoda. Najboljše zdravilno sred-stavi proti pesku in kamenčku. OIZELA iRElfl S £ato vsebino ogljične kisiino. Naj-prikladnejše za mešanje s starim belim kakor tudi rdečim vinom in sadnim sokom ■ m m -t^i i namizna voda, posebno priljub-:Sanje s kiselkastim vinom, sad' Q17 Radenski-* ilililllillilll wm&, tum um Mram. wa u kraljev na srr z levcem in sadnim sokom. *% Jeklarna na Ravnah. 3? (Seorg 6raf v. Diirn9sches Shh(werk Strcitebea) — ust*- novliena 1774. lela. Qoltasi| BtTBO Koroško (Jugoslavija). Poštna postaja Ga- Manj, železniška postaja Prevalje. Brzojavni naslov; Jeklarna Ouštanj. rroizvafai Aisclonavo in braaalanako laklo v zabojih, s idrom kot varstveno znamko. La-niraaw lat nelogiraaa toptlzslSka Okla za vsakovrstno orodje na\večje trajnosti. Jakla sa orooljo, drnnovrstaa. za kladiva, Žlebe, matr ce. za dleta in nože za obda- ovanse železa; za svedre za rudo, premo* In kamen ; za pile, rezila, vitalna dleta i. t d Leplraaa 1» nalaglraoia snartlaova fakla za •ozovne in vasonske V2meti; za konstrukcijske dele posebne trajnosti v svtomoblini in letalni industriji; za kolesna obroCja; za kose, srpe, sekire, motike, lopate itd Iaa*soovl|a s Vozovne osi s pušami m nakončnfki; transmisijske va<ar. 10841 KUPUJE 1 PRODAJEi l are vrsti robe na vlastiti račun kao što i u komisiju. 1 a ■laaaaa In tisk »Narodno tlMkmm*«. Za taerottai cM odgovorio VoatetsmK#plUa%