Poštnina plačana v gotovini ženskiSvet 193 8 LETO XVI DECEMBER m. g. o.: božic se bliža • b. levstik: naša vas • Češke žene ženam vsega sveta 1. oktobra 1938 • m.n.: žena v boju za našo svobodo • b. levstik: poldan • capek-šiška: zadeva z detetom • iva brešcak: odmev • e. muser: ob romanih o prešernu • a. černej: naše mladinsko slovstvo ■ v. i. r.: francka ornikova • il balkanski kongres unije za zaščito dece • porocila in kritike ■ obzornik • priloge: naš dom, 2 modni prilogi C Zabavni družabnik, instruktor, informator je radio aparat HonmPHON zmaguje! Prepričajte se o tem pri „RADIO PEGAN".u v Ljubljani, Tyrseva cesta 12 LinoleJ y Teliki izbiri priporoča tvrdita A. & E. Skaberne, Ljubljana Ženski Svet khaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročnina za list z gospodinjsko priloffo «NaS dom», modno prilogo in krojno polo z ročnimi deli znaSa din 64'—, polletna din 33— četrtletna din 17'— Tosamezna številka din 6'—. Sam list s prilogo «Na5 dom» din 40'—, same priloge din 4S—. Za Italijo Lit. 24'—, posamezna številka Lit 2'SO; za ostalo inozemstvo din HS—. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 14004, Uredništvo in uprava v Tavčarjevi ulici štev. 12/11. Telefon štev. 33-80. Izdaja Konzorcij Ženski Svet v Ljubljani. Za konzorcij in uredništvo odgovorna Milka Martelanc. Tiska tiskarna Veit in drug, družba z o. z., Vir, pošta Domžale. (Predstavnik Peter Veit, Vir.) SUka na naslovni strani: Miha Maleš: Božična pesem \/IIIIEll Ljubljana • leto xvi.Vdecember i9 38 Božič se'bliža . ■ M. o. Š .. Tišina snega. Pod večer toplota zakurjeno sobe-, na mizi darovi ljubezni ' na smreko-«h vejah sveče miru. - juuezni, Pa so -Vse to same - besede; misd ji-li j e .priklicala, lepo zvenijo, mehkih čustev pa ne morejo..vzbuditi. I.etos ne. ' - - «m^iu cusiev lučke ™blbvn"l zakadijo, spremenijo v v e od tisffl? v Uadm josenski.sap,. Ker. je letos vseh mrtvih dan neskončno doig, b eda lu if? ' - natisnjena in v radiu govorjena- ntseda planila v nase domove nj vrgla vajije nemir. .- . Nešteto svežih grobov.'Vedeli smo .zanje. Toda bili so daleč; na Španskem' na Kitajskem Vcasi nas je morda streslo, če smo gledali v kinu-CarmenT n» brSl ' : o čudežih starega, kitajskega cesarstva: danes razmrcvagena^i^lHa^S^ " daleč, naša telesa pa.zdrava, naša polja zelena pred^^e^o T-petajočih rok smo tipali piedmrte po sobi: -so res že tu, ali so le sanje? Bomo bežali, živeli ali padli? SI načrti presekani, vsi-'življenjski' cilji splalmeli ' ■ Umetnost? Filozofija? -Vera v človeštvo?. ' ' - Za vse samo trud.en,'grenak nasmeh. to iP^nb^Jr -f™' ude, zagrabiti grižljaj in ga-stlačiti v usta!- Samo o je ohi-ani o svoj smisel. Potem so prišli Vsi sveti. .Nismo bih "zapustili svojih omov: na videz jo ostalo življenje tako, kot je bilo-.poprej. Kakor letola letom smo a"' v' ' rl"^™' oživljali z-gorečimi svečami: In vendar ni bi^^ druga leta. V moh -ev za rajne se je na-lahno tiliotapilo skoraj zavistno blagrovanje -da ti pred nami mirno spe,' a nas še.čaka nekaj velikega, strahotnega- šTvsI boli strahotnega, kot so kedaj doživeli oni. . . - se vse bolj Nemirno plapolarije drolinih lučk nas' je stresalo, ko da stojimo ob lastnih grobovih in smo svečke le sebi v pokoj -prižgali. Misel pa je rila v tisto neznanf kar ' je med zivljenjeiu m s-mrtjo. Iskala je poti v nepregledno, smrtonosno gZ; H prezr ne^dna pred.nann, ki-smo davno vedeli zanjo..in nas je vendar do moT^f^re-tiesla, ko se je v zadnjih dneh razkrinkala, in pokazala satansko se-režeč obraz ' ^ Vse dotlej smo z žejnimi očmi iskali krepkih.besednikov.in tolažnikov, da'bi oči-,, zamašit ušesa Nobena^gorece verujoča beseda ne.more več jirekričati nemega trpljenja ki - zadelo nase brate, res.brez krvi, a'z. grožnjo smodnika in'jekla. ' ^ bolon ^ ^ " -"«""i' lioteli verjeti v ladost življenja^in -se^misel : bolno upu-a: saj.m mogoče, .saj je prehladno,, prefccutol Sddovi neštetih visokih ■ stremljenj, m borb m žrtev v nič,, padec, v temno 'barbarstvo'? ' - ^ : " ' ' ■'' ' . ■■ ■'' . L-...- ■ 257 ' Kaj je res že prepozno? Ker nisva ničesar storila, chi bt sočloveku pomagala do pravega spoznanja, ti in jaz in mi vsi? Kaj je res vse zaman, ker smo sebični, izmučeni, polni nevere? Ne, ne, tisočkrat ne! Ni še prepozno, saj ni nikoli prepozno. Će se predamo obupu, smo vsi izgubljeni. Zidaj tik pred božičem, iie glejmo v DeLe s solzami v oJeh, ker mislimo na to, da se je rodilo kakor tisoči, samo za trpljenje in ponižanje, tndi ne pričakujmo od božiča le ure prijetne pozabe. Verujmo! Olejmo Dele na slami in pomislimo na njegovo veliko Vstajenje. Saj je toliko detel na slami, otrok rudarjev, delavcev, kmetov in vseh malih ljudi, ki v klanju ne morejo nič pridobiti, pač pa izgubiti edino imetje :— še to svoje bedno življenje. Vsem leni preprostim dnšani, ki jim kultura ni dala 'drugega kakor lakoto, bolezen in neprestano pomanjkanje, ni za orožje; stisnejo jim ga v roke, eni ga prijemajo z nerazumevanjem in z grozo v očeh, drugi zaslepljeni od ccnenih lažnivih krilatic in — gredo. Pride pa Veliki dan, pra%' gotovo pride — le reži se. Satan, in kaži pesti, da, pest zdaj vlada človeštvu, le veseli se svojih mogočnih zmag, tvoje ure so vendar preštete — tedaj kiihura ne bo več bedna dekla v rokah maloštevilnih tisočev, za-ničevanili idealistov, vsem množicam bo odprla oči, obsodila bo Satana na smrt in Tsi narodi bodo osvobojeni zapeli na ves glas pesem ljubezni, kakor jo je oznanjal oni, ki se je rodil v skromnem betlehemskom hlevcu. Niliče ne bo tedaj več klel vedno novih strojev, saj ne bo več človek njihov suženj, temveč bodo oni sužnji človeku, liodo lajšali uro dela, postoterjali sado^'e zemlje. In glej, vsa zemlja bo dovolj prostrana za vse in otroci vsakega naroda, tudi najmanjšega, liodo našli košček poštenega krulia in varno streho. O, še bo borbe na svetu in trenj in žrtev in zmag — brez njih bi življenje nehalo bili življenje — toda to bo le borba duha za napredek človeštva. Ves napor, da bi iznašli vedno strašnejše stroje in strupe za smrt ljudi, in ogromne -ssole, ki jih požira njih izdelava, bo umno človeštvo uporabljalo le sebi v korist. Brezsmiselna klavnica nedolžnih zaslepljencev in sužnjev bo .samo strahotna bajka iz teinnih dni. Ne bodi nestrpna, sestra, če \'elikega dne ne boš doživela ne ti, ne morda tvoji otroci in če bo vmes še vendar morala leči kri! Delo človeštva je delo neštetih rodov in mi smo le nevidjia zrnca v uri večnep Časa. Veruj pa trdno — pride Veliki dan. Samo hoteti je treba, iskati poti, se pripravljati nanj v najtišjih urah dneva, učiti v tej ven najmanjše in pride gotovo Veliki praznik miru. Majhna, oj majhna naša je vas. pod lipo sedimo in pređemo čas. IVaša vas Beta I, e v s t i k Sosedje že orjejo in še kako, široke tri brazde že v našo zemljo. Mi pa molčimo in predemo čas, majhna, vse manjša naša je vas. ,258 CeškosloTaške žene |ženain Tsega sreta 1. okt. 193S Danes izgublja Češkoslovaška svoje tisočletne meje, poškropljene s krvjo in življenjem^ dane od Hoga in prirode. Stara kraljevina Češka, ena najkulturnejših držav srednjega veka- katere naslednica je bila Češkoslovaška, izginja. Morali smo popustiti pred združenim diktatom svojih prijateljev in sovražnikov, ki .so jiam diktirali na način, ki bi bil nečloveški celo nasproti premagani državi. Češkoslovaška. I}inhra in urejena, najzdravejši državni organizem Srednje Evrope, je morala v interesu svetovnega miru dovoliti svoje razkosanje. Ve žene ste se veselile s prirodno ra/lostjo, da je. ohranjen mir. Le malo se vas je spomnilo, da smo me. Češkoslovaške žene, v času. ko ste ve pozdravljale one, ki so nam zadali najtežji udarec v na.H zgodovini, stale združene v svoji bolesti, gleda.-joč solznih oči našega prezidenta, velikega Ei^ropca. ki je bil zavoljo .svojega dela za državo in svoje horhe za mir globoko žaljen. Ko ste ve dvigale zastavo zmage, smo skušale me zdraviti rane tisočev; a solze dece, celih družin, ki so pregnane s svojih domov, so bile ono cvetje, katero se je vsipalo na nas na bole.stni Kalvariji našega naroda. Bile smo in smo še danes pripravljene, da hranimo svojo domovino, toda prepričane smo, da hi mogli rešiti mir na trajneši način, kakor pa se je zgodilo sedaj. :\'i.imo od vas zahtevale krvi sebično in lahkomüelno. kakor tudi nismo pošiljale svojih mož in sinov v boj za kake sebične cilje. Ni šlo zato, da sinovi vsega sveta, umirajo za nekatere kraje Češkoslovaške, v katerih bivajo Nemci. 2iveli smo -v Češki skozi tisoč let v miru z Nemci in samo današnji diktatorji so onemogočili, da se z njimi sporazumemo sedaj, v času pretiranega nemškega nacionalizma. Prepričane smo, da bi lahko ohranili mir brez naših žrtev, ko bi naši zavezniki na vse pretnje z nasiljem odgovorili z odločnim «NE». Ni -šlo za narodne manjšine: Češkoslovaške mejne utrdbe so branik Fyvrope, z njihovim osvojenjem je odprta pot proti vzhodu. Bojimo se. da človeštvo, katerega najodgovornejši čuvarji reda, pravice in prava so se uklonili nasilju in pretnjam, z našo žrtvijo ne bo rešeno grozot svetovne vojne. Češkoslovaške žene ne plakajn dolgo. Obubožana domovina jih klice, svoje enakopravne sodržavljanke, na delo. Pozdrave in izraze hvaležnosti pošiljajo onim brezštevilnim ženam vseh narodov brez razlike, ki so -v teh težkih dneh našle zanje besede prijateljstva in ljubezni. Zavestne brezmejnih žrtev, ki so jim vsiljene z razbitjem njihove tisočletne države, kličejo žene vsega sveta na pomoč: Ne dovolite, da bodo naše žrtve brez konca! Naj bo dovolj teritorialnega odstopanja, naj se izpolnjujejo obveze in obljube! Naj dela mednarodna komisija pošteno in objektivno! Naj se plebistijf izvrši brez surovega pritiska, a izmenjava prebivalstva naj se izvede brez ustvarjanja novih manjšin. Naj dobe naše meje stvarno, mednarodno garancijo. Uničili ste v njenem cvetu našo zdravo državo, ki je bila prava domovina vseh svojih narodov. Pomagajte nam politično, gospodarsko in moralno zgraditi novo državo. Sprejmite našo prošnjo in naše opozorilo: ne dovolite, da sila premaga pra vico! Potem naša pretežka žrtev ne bo tako enostranska in nepotrebna, kakor se nam dozdeva danes. 'La češkoslovaške žene: Ženska narodni rada. ,269 žena t boju za našo STobodo : I. š. ■ - Avgusta 1914 so zatrobile.tojne tromhe; podtaknjen' je bü svetovni požar, ki je preobrazil lice EvrQpe.,Ker se jo proti onim, Iti So zanetili vojno, uprl skoraj ves svet je bilo vidno naprej, da bodo inorali plačali vojni ples povzročitelji. In kdo ga je äe pla-■Cal? Cvet naroda! Mlada, sveža, živa, kipeča kriV Sredi krvi in solza se-je vpraše^la . takrat mati, žena, sestra, nevesta: čemu? V straänih bolečinah je našla rešilno besedo-svoboda! Za brazdo, ki jo je vrezala v. zemljo njena žiiljava roka, je. vzhajalo novo sonce. ■Ni SE več vpraševala: čemu? Globoko, nepremakljivo in neizpodbitno je bilo njeno spoznanje: za svobodo! ...... :,..., Da, svoboda je dobrina, ki jo išče človek in jo skuša doseči, iz. zavesti svoje dolžnosti do sebo in drugih. Baš svobodna izbira kaže, da gredo vsa pota poštenih, ljudi v isti smeri, da.svoboda ne-loči, ampak zbližuje. ■ Svetovna vojna! Vojne sHe .osrednjih držav so stale povsod globoko'v zemlji nasprotnikov. Srbija je bila -okupirana. Proti^-niki Slovanov so račnnaU z imago. Toda razširjene fronte sp slabile moč centralnih šil. Avstrijski parlament je bil julija 1914 razpušCen; o zopetnem sklicanju držamega zbora ni hotela'vlada ničesar slišati. Šele .po padcu predsednika grofa Stürgha se je vlada streznila ter sklicala'piarlament. Sedaj je bil .ras za slovanske rodove. Tudi južnim Slovanom je bila odločilna ura.'Dr.. Jan E.Krek je sestavil osnovo za majniško deklaracijo, ki jo je. predložil Jugoslovanskemu klubu v pretres m v končno-redakcijo. 30. maja 1917 jo je prečital v državnem zboru predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec. Dr. Žeijav nam pripoveduje v enemu svojih ,«sejey,- -da je- bila majniška .deklaracija v tedanjih razmerah. p.ogumen in velik korak naprej. Na -znotraj je bilo Ireba očistiti deklaracijo «habsburškega okvirja,»': Vobče pa so jo razumeli prav in v neizmernem zanosu, ki ga daje le ideja nacionalne svobode, so SI ljudje po-še.petovali-od ust-do iist, da se bliža-volila čas.. ., ..' ' "' Keumorno je' deloval naš nacionalni pokret. na iiotranji' fronti. Najskrimejše . stezice v pokrep.tev in poglobitev velike narodove volje pa .je našla -žena. Saj vemo ' kakršna mati in žena, takšen narod. Globoko so pojmile naše žene svoje duhovno'poslanstvo v času, ko se je ustvarjal z žrtvijo, odpovedjo ter s tihim',-nesebičnim delom iiov čas.. " . : Navdušenje za .zedinjenje in svobodo-se je vsadilo-po za.slugi slovenskega žeiistva v ■sleherno srce-našega človeka: vzplajutel je ogenj ljubezni do skupne jugoslovanske^ domovine. Ta plameneči ogenj je sežgal vse ovire, ki so se stavile nasproti. V mesta trge m. vasice so romale pole v podpis. Nad dve sto tisoč žena in deklet se je izjavilo za ..narodno osamosvojitev. .Ta zbirka podpisov jo bila -zgodovinsko dejanje. Važnost dnevnega dogodka n, odvisna od lega, kako ga ocenjujemo sami, ampak od tega, kako deluje .na^čas m okolico. Ce promotrimo našo veliko zgodovinsko uro iz tega vidika,- moramo ' reu,^ da ni minila brez uspeha. Tuja .-javnost se-je v zrieinirila tc-r js zaä'clü računati i. nami. Najpomembnejše pa.je dejstvo, da je bilo politično delo žena dokaz njihove uspešne politične samoizolirazbe. -Maja 19-f.7 so .slovenske žone slovesno izjavUe- -«V-slrašni vojni krv-avijo :naša srca iz tisočerih'ran, na bojišču nain padajo možje' očetje - bratje, smovi, zaročenci, doma nam nalagata beda'in trpljenje naših-družin neznosna bremena. Naše solze, naša tuga, našo trpljenje ne morejo in ne smejo biti zaman. Svoje' . gor,e polagamo lia oltar svojega naroda. Solze in'.bol matere. Žene, hčere, neveste morajo' -biti s krvjo moz m mladeničev odkupnina za ljubljeni narod, da mu zašije sonce svobode -Zavedajoč se. svojih dolžnosti .kot varuhinje domačega ognjišča, zahtevamo v svojem kakor v .imenu svojih - dragih na-bojiščih, v imenu svoje nedorasle dece:' zedinjenje, samostojnost, -neodvisnost. Hočemo, da bodo naši otroci srečni in svobodni državljani svobodne Jugoslavije;» Tsko govori samo .'žena, ki ve, kaj hočej in-ki si je-v svesti nra--v]c.e svoje zahteve; . . - . - . ■ ■' . - . .-- 260 '- Dvajset let in več je od tega časa minilo, ko je bil vsak, vsaka kovaC nove dobe, klicar novega časa. Pod vaSko lipo so se shajale na večer žene in dekleta, kjer so tešile v skiipnem razmotrivanjn svoje zanimanje za politične dogodke. Pogumne in nesebične so bile. Organizirale so svoje delavce za narodne sbode. Kaj omenjam tn ženo obmejne Mislinjske doline, ki je rodila od nekdaj kremenite in bojevite ženo. Močne po zunanjosti, iskrene po čustvovanju, mehke po srcu, ognjevite po svobodoljubju so organizirale pohorske drvarje, ves močen kader delavstva za narodne shode, na katerih so govorile ter sebe in di-uge navduševale za «staro pravdo». Ker pa je svoboda predvsem dobrina notranjega sveta, zato se žena ni samo darovala za državno samostojnost, ampak tudi za samostojnost duhovnega življenja in narodovega značaja. Žena čuva besedo, polaga jo detelu v sladki materinščini v nsta. Župančič pravi, da je «beseda luč, ki jasno hodi med narodi, dušo k duši tajno vodi». Beseda nas spaja ob Dravi in Savi pa tudi ob Soči in Žili, spaja nas z rojaki v v*'est{alskih, belgijskih in francozkih rudnikih, z onimi na brazilijanskih plaiitažah in v kanadskih gozdovih. Beseda je vez, beseda je duh; last je vsega naroda; odvrnitev od besede pomeni zatajitev naroda, zatajitev duha. Z našo besedo, z našim duhom smo stopili v krog velike slovanske dmžine. Še preden je napisal Trabar pred 400 leti našo besedo, je klila in poganjala korenine iz kmečke koče in raztrgane bajte, kjer so naše babice užigale besede, luč duha. Dolga, nešteta vrsta mater, žena, mučenic, je dvigala in dvignila bakljo našega duha, ohranjala in ohrtiila je našo hesedo, ko jo je polagala z vero in z zaupanjem in z ljubeznijo v srca svojih otrok, ki so jo čuvali dalje po plavžih in rudnikih, po poljih in šumah. pri delu, trpljenju, v veselju, žalosti in molitvi. Skromna mati je davno spoznala, da je beseda moč, da je duh sila; vzgojila je vrsto klicarjev besede, ki so širili njene zvoke daleč preko mej naše zemlje. «Več ne zaidi nam! Sedaj in vekomaj beseda, v molka noč zabresti nam ne daj! Zanos nain in obup, radost in bol obsevaj z žarki svojih avreol, da vsak naš sen bo v tebi zlat, vsak duh bo nosil tvoj pečat!» (O. Župančič) Različen je stavbni material, različno je delo na dograditvi narodne in državne stavbe, na dograditvi od vekov zasanjanega Narodnega doma. Povsod je treba žemne velike vere, njenega trdnega upanja in njeno požrtvovalne ljubezni. Njena naloga še ni dokončana, še je treba njenih daritev in žrtev. Slovenska žena se tudi danes zaveda, kje je njeno mesto, in je tudi danes pripravljena žrtvovati se vsa za svoj narod in za svobodo. Leta miru in narodnostnega podviga je niso uspavala, da ne hi še nadalje skrbela za usodo svojega naroda, enega onih malih narodov, ki mu od dmgod snujejo bodočnost. Poldan Beta Levstik Poldan zvoni. Pri meni si ti. Le v časopisih grozno stoji Zibelka bela pred nama stoji, in v kleti dekle že ves dan i'''^'-— tiho se sanjam otroček smeji. Glej, helc srajčke se v soncu suše, 7. mize po belem kruhu diši; a v vrtu že krizantema cvete. ^ ko dobri gost v izbi sreča sloni. Skozi smehljaj li v^naročjc ihtmi; Poldan zvoni. Ves moj si ti . . . tako se nečesa slrašno bojim. ,261 Zadeva z detetom K a r e 1, Ć a p e ]t . . «Ko se ie ravno pogovarjamo o konüsnrjü Bartošku,» je rekel gospod Krato-clivil, «se spominjam zadeve, o kateri Javnost tudi ni nič zvedela; gre za tisto zadevo z detetom. Nekoč je .tako rekoč prihežala na komisariat k' temu Bartošku mlađa gospa, žena nekega svetnika državnih imetij,. nekega gospoda Lande, gro-70vito objokana, komaj da je sapo lovila. Bartošku se je smilila, čeprav".je iniela špičast nos in je l)ila od milega jokanja vsa lisasta; tolažil jo je, kolikor tak star fant m, še pohcaj povrh zmore. «Jezus Marija, ljuba gospa, ji je prigovarjal, tak nehajte že, saj vam ne.bo glave odtrgal, prespi se pa bo spet dobro; če pa preveč razgraja, pa pojde z vami onile Hocliman in nui jih pp potrebi primaže po gobcu; vi pa, preljuba gospa, ne smete svojemu možu dajati vzroka za ljubosumje; no. pa bo.» — Da boste namreč vedeli: na ta način poravnajo na policiji večino takih rodbinskih . Iragedij.» " : ■ Toda gospa je samo stresla z glavo in-tako" jokala, dajo je bilo groza pogledati. ■ ^.«No. prmojduš,» je poskušal gospod Bartušek drugače, «potemtakem varii je ■ zbežal, ^kajne! Čujte, saj se vrne-.-lump potepins'ki;'splača se vani, za loga zlomka take počenjati!» ; ' ■ . - «Cro-gospod,»--jc -zÄ.vtofcala mlada gospa,- «saj-"so mi na ha ulid ukradU' dete!» ■.--■.■-;-.- - V . - - "" «Bežite.no,»-je-re.kel komisar-neverno, «kaj pa naj počnejci z otrokom? Zašlo je kam.» . ■ «Ni zaš.lo.» je ihtela nesrečna mamica, <;saj je šele tri nresece stara Rožica!»" . - «Aha,» je dejal gospod Bartošek,- ki ni imel pojma, -kdaj deca sho-dijo. «Pa kako vendar; prosim vas, so vam jo mogli ukrasti ?» ■ • Po malem je iz nje izvlekcl. ko ji> najprej s'eve. da "bi jo pomiril, z.vsemi.pri-segami prisegel, cla dete zanesljivo najde. Zgodilo pa „se je bilo takole: Gospod Landa ■ je bil takrat na službeni poli po" državnih imetjih, gospa pa je hotela obzankati "Ro- ■ . z,ci lep shnček; medtem ko je v trgovini z ročnimi deli izbirala za slinček svileiio nit, je pustila,voziček 7, Rožico zunaj; ko je stopial iz prodajalne, ni bilo o Rožici m o vozičku ne duha ne sluha.-To je bilo vse. kar je mogel dobre pol ure izvedeti . -iz jadikujoče matere. «No tak. gospa l.aiidova.» je rekel" končno" komisar BartoŠek," «to pa ne bo •tako hudo; čujte, kdo vam pa krade deco? Rajši kdo kdaj kakegairičača odloži tak primer sem-že imel. Mislim, da" laka cmera nima nobene.cene, saj se večinoma ne "" da prodati; voziček, ta jia- ima ceno, blazinice-- saj " ste jih' imeli, kajne'J — imajo tudi ceno; tako je že vredno kraje. Mislim, da je nekdo ukradel samo voziček . in blazinico-; rekel hi. da. je bila ženska, kajti mož z "vftzičkom bi bil morda "malo preoč.ten.Ta ženska ,se otroka kmalu nekje odkriža,» je rekel Bartošek tolažilno -. «prosim vas, kaj pa naj z njim počne? Mislim, da vara to nehogljenko še danes pri-^nesemo,-brž ko jo kje staknemo.» " ".."-"-, «Toda Rožica je že tako hudo lačna,» je stokala mlada mamica, «zdaj bi že morala piti I» , , «To bomo že mi poskrbeli,» ji je obljubljal komisar, «kar domov poj-ditel»- — in je pokhcal enega izmed civilnih, da bi revico .spremil domov.- Popoldne je zazvonil pri gospe sam komisar. «Tak, gospa .Landova, voziček že 'imamo; zdaj nam manjka samo še oirok. Voziček smo našli prazen v veži v neki liiši, kjer .sploh hi otrok. K, hišnici je prišla neka gospa, češ da hoče nadojiti dete- -no m potem jo odšla. — Vražja reč.» je rekel in majal z glavo, «torej je ta oseba vendarle bolela ukrasti otroče in nič drugega. Toda če je bilo tej osebi toliko do 262 -tega dojenčka,-draga gospa, mislim, da mu ne bo niti lasu skrivila; lahko ste kratko in malo brez strabu in skrbi,», . ' «Jaž pa bočem Rožioo nazaj», je obupana kričala gospa Landova. , «Potem, gospa, nam morate dati fotografijo ali pa opis tega otroka», je rekel komisar uradno. ' ■ ■ «Todar," gospod komisar,» je jokala nesrečna mama, «saj "veste, da. se dete v" prvem letu ne srne fotografirati! To baje ni dobro, baje potem noče rasti «Hm,» je rekel komisar, «nam pa to cmero vsaj natančno popišite.» ' To je ševe naredila.mamica zelo obširno: da ima Rožica tako lepe laske in nosek in take krasne očke, da telita 4490 gramov, da ima tako krasen brbtek in . gubi.ce na nožičkali — ■ ■ «Kake.gubice?» j.e \'prasal-komisar. - «Take, da bi fib kar poljubovala,» je jokala mamica, «in take sladke prstke ih tako se je mami smejala —» ' . «TVdajka božja, ljuba gospa,» se je razgrel g.ospod Bartbšek, «saj. po tem' jo ■\-endar ne moremo spoznati! Ima kako posebno znamenje?» • «Na kapici ima rožnata trakca,» jo stokala mlada gospa. «Saj ima vendar vsaka punčka rožnate trakce! Ljubi Bog, gospod, najdite mi mojo Rožico!» «Kake ima pa zobe?» je "vprasakgospod Bartošek. ■ «Nič, saj i.e šele tri mesece- stara! Ko.bi vedeli, kako se.mi je smehljala!» Gospa I.andova je padla na.kolena: «Gospod komisar, recite, da mi jo najdete!» «No, bomo že .poskrbeli,» je mrmrar gospod Bartošek v zadregi. «Prosim vas, vs-1-.anite! Čujte, vprašanje je, zakaj jo je ta oseba ukradla. Mi morete povedati, čemu ' služi takle dojenček?» . - ' ' ' ■ Gospa Landova ga jo debelo pogledala. «Saj to . je veiidar iiajlepše na .svetu,» je pojasnjevala. «Gospod, kaj v vas ni nikakih rnaterinskih čustev?» Gospod Bartošek te pomanjkljivosti ni hotel priznati in je rekel naglo: «Mislim, da bi takega kričačka mogla ukrasti samo mati. ki je prišla ob lastno dete in hoče imeti drugo..Veste, to je tako. kakor če vam kdo v gostilni vzame klobuk; izberete si drugega in odidete. Sicer sem pa to"že uredil: dal sem si prijaviti, kje je komii v Pragi umrlo. trimesečno revŠB; in naši ljudje pojdejo tja pogledat, razumete? Ali prosim vas, po vašem opisii je ne spoznamo.» ' ■ «Jo pa jaz poznam,» je ihtela gospa Landova. Gospod komisar je zmignil z rameni. «Toda kljub temu,» je rekel zamišljeno, «stavim glavo, da je tista ženska ukradla vašega pamža zaradi kakega gmotnega dobička. Draga gospa, zelo,- zelo malo se krade iz ljubezni; večinoma zaradi de-" riarja. Za božjo voljo,.tak nfe jbčite toliko! Mi bomo storili vse, kar zmoremo.» Ko se je gospod Bartošek vrnil na koinisariat, je rekel svojim ljudem: « Čujte, ■ kdo izmed vas ima trimesečno drožo? Naj mi jo pošlje sem.» —^^ Tako mu je žena nekega stražnika prinesla svoje najmlajše; komisar si je dal dete razviti in je rekel: «Saj je mokro. Glej no, puh ima na. glavi in gubice tudi ima — tole je nos, ne? - ' zob pa- tudi nima. — Gospa, prosim vas, po čem spoznate takole dojenče?» Stražnikova je stisnila svoje najmanjše k nedrom. «To je vendar moja Ma-njica,» je rekla ponosno: «kaj ne vidite, gospod komisar, da je cel očka?» Komisar se je malo v zadregi ozrl na stražnika Ilochmana, ki se je z naježenimi brki in z našobljenimi ustnicami spakoval svojemu potomcu in mu z debelim, prstom delal ,tititi' in mu pravil ,hav, hav, havček'. — «No, -jaz, prav za prav ne vem,», je- godrnjal komisar, «nos se mi zdi nekoliko drugačen, toda mogoče ji še zraste. Čujte, v park si jili pojdem ogledat, te dojenčke. Vsakega žeparja in s-vedrovca si policaj takoj ogleda, ali črvičke v pernicah, saj z njimi nimamo posla!» Čez uro se je.Bartošek \Tnil potrt. «Čujte, Ilochman,» je rekel, «saj to je za vraga, vsi ti otročički so si enaki! Kako jo naj potemtakem opišem? Iščemo tri- ,263 nieseč[ieg:i olročička, ženskega spola, Ima laske, nosek, očke, na ritki pa gubice; posebno znannonjc: tehta 4490 gramov. Zadošča?» ^«Gospod^ komisar,» je rekel Hochnian resno, «tiste grame bi izpnst.il; takle pamž tehta včasih več, drugič manj, kakor ima stolico.» «Jezus Kristus.» je jadikoval komisar, «kako naj jaz vse to vem? Saj dojenčki vendar niso naš referal! Čujte,» se je hipoma oddalmil, «kaj ko bi zadevo obesili komu drugemu, recimo Zaščiti mater in dojenčkov!» «Toda nam je prijavljena kraja», je ugovarjal .stražnik. «Res je», je zagodel komisar. «Moj Bog, če bi šlo za ukradeno uro ali za kako drugo pametno reč, bi hrž vedel kako in kaj; kida človek božji, nimam pojma, kako iskati ukradeno dete!» Ta hip so se odprla vrala in eden od stražnikov je privedel jokajočo gospo Landovo. «Gospod komisar,» je javil, «ta gospa je hotela neki dmgi na ulici iztrgati 1Z naročja dojenčka in je s tem povzročila velik vik in krik ter nered. Zalo sem jo prijel.» «Jezus Kristus, gospa I.andova.» jo osupnil komisar, «kaj nam uganjate?» «Saj je bila moja Rožica», je tarnala mlada gospa. «Kaka Rožica», jo je zavrnil stražnik. «Tista gospa je gospa Ronbalova iz Ru-der,ske ulicc. dete pa njen trimesečni fantek.» «Tak torej vidite, vi nesrečna oseba», je začel grmeti gospod Bartošek. «Če se nam še enkrat vmešate v stvar, jo vržemo v koš. pa amen! Razumete? — Čakajte.» se je la hip spomnil, «na katero ime sliši to vaše dete?» «Rožica jo kličemo,» je ihtola mati. «Dudica, Dididi, srček, dušica, srakica. angelček, očkova, mamina, kakana; ljubica, vcankica, hihica. tuljček, tičkk. zlato.» «\a vse to sliši?» je vprašal komisar osuplo. «Vse razume», je zatrjevala jokajoča mamica, «In tako se vam sraejčka, kadar ji pravimo hav-hav, liuhubu, gligligli ali tititi.» «a tem si bomo slaho pomagali», je menil komisar. «Gospa Landova. reči vam moram žahhog. da se nam ni posrečilo. V rodbinah, ki so prijavile smrt dojenčka vaše Rožice ni. naši ljudje so že vse prevohali.» Gospa Landova je buljila pred sebe. «Gospod komisar,» je hipoma privrelo iz njo v blisku upa, «10.000 kron dam tistemu, ki mi najde Rožico! Razpišite nagrado, da ta. ki najde sled za mojim otrokom, prejme 10.000!» «Jaz bi tega ne delal, draga gospa», je rekel s pomislekom Bartošek. «Vi sploh nimate srca», je izbruhnilo iz mlade gospe. «Jaz hi dala ves svet za svojo Rožico!» «No, kakor hočete», je zamrmral gospod Bartošek zlovoljno. «Razglasim, ali bogme da se nam nikakor več ne pletete v zadevo!» «Težek primer», je vzdihnil, komaj so se za ujo zaprla vrata. «Čakajte, vem vem. kaj se zdaj zgodi.» In se je zares zgodilo i naslednji dan so mu trije tajni prinesli vsak eno kričeče trimesečno diddelce, eden pa, tisti Pištora. je pomolil med vrata samo glavo in se zarezal: «Gospod komisar, sme bit fantek? Fantka bi imel, še poceni!» «Tole imamo od te nagrade», je klel gospod Rartošek. «Sčasoma bomo imeli tu kar najdišnico. Vi-ažja zadeva!» Vražja zadeva, si je ponavljal razgret, ko se je vračal v svoje fantovsko stanovanje. Radoveden sem, kako lo cmero zdaj najdemo. ; Na stanovanju je našel svojo postrežnico, grčavo klepetuljo, žarečo od navdušenja. «Tak pojdite gledat, gospod komisar,» je rekla namesto pozdrava, «vašo Barino!» Da boste vedeh, gospod Bartošek je imel od gospoda .Tnstitza čistokrvno psico hokserko, Barino, ki se je spozabila z nekim ^■oIčjakom. Moram reči, da se čudim, ,264 da se razne vrste psov med sabo sploli priznavajo za pse; ne raznniem, po čem vam doga spozna, da je jazbecarček tudi pes. Ljudje se razlikujemo le po jeziku ali veri. pa smo se vendar zmožni med seboj požreti. Barina lorej je imela s tistim volJjakom devet ščenet; in zdaj je ležala pri njih, mahljala z repkom in se blaženo smehljala. «Le poglejte jo,» je jaskala postrežnica, «kako je na ta šceneta ponosna, kako se -z njimi košati, mrha! No, kakor vsaka mama!» Gospod Bartošek sc je zamislil in vprašal: «MaLi, je Ln res? So matere zares take ?» «Kakopak», je potrdila postrežnica. «Kar poskusite pohvaliti kaki njeno dete!» «Zanimivo», je mrmal gosjiod Bartošek. «čakajte, to pa poskusimo.» Drugi dan so bile vse matere v veliki Pragi navdušene. Komaj sc je katera prikazala na ulici z oLrokom v vozičku ali v naročju, že je bil pri njej uniformiran policaj ali pa kak zgovoren gospod, že se jc pačil njenemu ljubljenčku in ga žgečkal po podbradku. Kako srčkano detece imate, gospa, so govorili prijazno, koliko pa jc staro? — Skratka, za vse mamice jc bil ta dan dan radosti in ponosa. Že ob enajstih dopoldne jc privedel eden izmed tajnih h komisarju Bartošku bledo, trepetajočo žensko. «Jo že imamo, gospod komisar», je javil službeno. «Srečal sem jo z vozičkom in ko sem ji rekel, jej, jej. kako srčkano detece imate, koliko pa je staro? — nie je tako osLro in črno ošinila. dete pa skrila za zastorček. Malo sem ji pa rekel, pojdite z menoj, draga gospa, pa brez krika!» «Skočite po gospo Landovo», je rekel komisar. «Vi pa, vi oseba, mi za Boga povejte, zakaj sle to dete ukradla!» Ni niti dolgo tajila, kmalu se je zmcrlla. Bila je še punca in je imela z nekim gospodom dekletce. Zadnje dni ji je nekaj bolehalo na želodčku in dvo noči kričalo. Tretjo noč je med dojenjem zaspala; in ko se je zjutraj zbudila, je bilo baje dete modro in mrtvo. Ne vem siccr, Itako je lo možno,» je podvomil gospod Kratochvil. «Možno je», mu je segel v besedo doktor Vitasek. «Predvsem, mali je bila nenaspana; flrngič, dete je verjetno imelo katar in je nekaj dni prsa odklanjalo. Bila so •zato prepolna in ko je mali zaspala, je dojka zdrknila na nosek in dete se je zadušilo. To se končno lahko zgodi. Torej dalje.» «Morda je polejntakem zares tako bilo», je nadaljeval .gospod Kratochvil. «Ko ja zjutraj punca videla, da je njeno dete mrtvo, je šla to javit v župnišče; spotoma pa je zagledala voziček gospe Landove, pa ji je šinilo v glavo, da ji bo, če bo imela drugo dete, tisti gospod plačeval alinienle še naprej. Kazen tega jo je baje,» je v zadregi in zardel rekel gospod Kratochvil, «grozno tiščalo mleko.» Doktor Vitasek je prikimal. «Da, tudi res», je rekel. «Veste,» se je opravičeval gospod Kratochvil, «v leb rečeh se jaz ne spoznam. Torej zalo je ukradla dete z vozičkom in nato pustila voziček v tuji veži; Rožico pa si je odnesla domov namesto svoje Zdenkice. Morala iia je bili malo blazna in čudaška ženska, ker je svoje mrtvo dete oh vsem tem dala v hladilno omaro; češ da ga je hotela ponoči kje zakopati, ali odložiti, pa ni imela poguma.» Medtem je prišla gospa Landova. «Tak, nuamica,» ji jc rekel gospod Bartošek. «tule imate zdaj to svojo cmero.» Gospo Landovo so oblile solze. «Saj to vendar ni moja Kožica.» je kriknila. «Rožica je imela drugo kapico!« «Strela,» se je zadri komisar, «razvijte jo!» In ko je ležala na njegovi pisalni mizi, jo je dvignil za nožice in rekel; «Zdaj pa poglejte kake gubice ima na ritki!» — Ali gospa Landova jo že klečala ua tleh in poljubovala otročičku ročice in nožice. «Rožica moja,» je jokaje vzklikala, «črviček li. ptiček! Uididi. ti kakana. ti srček mamin, ti moje zlato -—» «Prosim vas, gOspa,» je rekel gospod Barlošek nevoljno, «nehajte, sicer se, prmojdnš, še oženim. Tistih deset tisoč pa dajte za nezakonske matere, razumete?» ,265 «Gospod komisar,», je rekla slovesne gospa Landova, »pokopljite tisto dete in Mftgoslovite-ga!»- ■ ■ ' : ■ «Mora_ to biti?» j.e mrmral gospod Baitošek. «Kako to gre? Aha. Ali glejte, se že začenja emeriti! Nate", vzemite jo brž!» ' ' " . No, in to je konce zadeve z detetom. Iz. zbirke «Povesti iz drugega žepa» prevedel .Tanko -Šiška. Odmev IvaB.reš&ak Bilo je danes zjutraj. Služkinja je potrkala na vrata moje šobe in mi v svojem pojočem toskanskem i-me ,Sketwen' je komaj izgovorila!» Ta nepotrebna opazka služkinje me je ujezila. Jezilo pa me je pred vsenj to, da me kdo moti v jutranjih urah, kadar najbolj mirno delam. Potem ta ženska, ta «Sketwen»! — kdo je ta ženska? Vraga, kako naj.se vendar spomnimo imen, ki jih nismo še nikoli ali morda le enkrat slišali! Trudila sem se, da -bi v spominu našla to ime; v tem so se vrata odprla in že je stala v sobi. Srednje velika, šibka, povsem moderna silhueta; suh," podolgast obraz, •na katerem je mladost že docela zamrla, za jutranje ure pretirano našminkani platinasto barvani, kuštravo frizirani lasje'so dajali vsemu obrazu neko svetlo bleščečo luč. Oko opazovalca, neprijetno, dirnjeno od. umetnih barv, je'.zdrknilo z obraza na obleko. Ta je bila sive, ugasle barve: ves kostim — lüiko in ozko krilo ier jopič s staro ovratnico iz.krzna — je seveda kazal, da je bil iiekdaj model; toda fedaj že oguljen in tako lahek je bil gotovo, neprimeren za mrzlo novembersko jutro. Kajti četudi se je ženska trudila: da hi dfila obrazu prijeten izgled, se je dobro videlo, da je bil pod šminko ves zasinel od mraza. Posebno pa mo je dirnilo, ko mi je podala roko — bila je v resnici sam led. Vse njeno obnašanje pa je v prvih trenutkih ka-zaro^voljo;.da bi izgledala čim bolj živalma in bi s tem zakrila vso svojo skromno ti-peco m. obenem tako kričečo zunanjost. Sedla je v naslanjač ob pisalni mizi, pre-knzala noge m mo gledala naravnost v obraz. Govoreč se je smejala in opazila sem da ji manjkata na oheh straneh po dva zgornja zoba. Zdaj mi je bilo vse, kar je bilo na nji, neprijetno. Gledala sem na pplo papirja pred seboj in poslušala obiskovalko N]eno narečje je bilo beiiečansko: govorila je hitro, z malo hripavim, neprijetnim glasom, površno in lahkomiselno: . ■ «Gotovo se me ne spominjate več! Saj vem, da ne. Ime ,Sketwen' vam sicer ne ■ pove prav ničesar, to je. moj psevdonim, gledališko ime prav za prav. V resnici sem jaz Lory Farani; hči gimnazijskega in licejskega sluge.iz P. . . sem. Saj zdaj .se spominjate, kaj ne?» Zdrznila sem se in se ozrla nanjo — nekaj kakor pojoča, vesela pomlad je ob^ stalo pred menoj ob teh besedah; en sam trenutek — in že je bilo vse mimo. Tam pred iBcMoj ob mizi je sedela ženska s suhini, pobarvanim, ostarelim obrazom in prevaranim pogledom. . Pogledala sem spet na belo polo, papirja. ' «Vi ste Lory . . . .Lory Farani? . . . Seveda se spominjam . . . Gotovo . Dobro se vas spominjam ...» Ženska je gotovo opazila začudenje, ki se je skrivalo v mojih očeh in ki ga se v glasu nisem mogla prikriti: sklonila se je v hipni zadregi in skrila pod torbico 266 svoje zakiiJane in tu jm tam raztrgane rokavice. Da l)i ivipolnila zadnšljivi molk, M je nastal'ob.teli besedah, je spet začela govoriti" s prejšnjo .nenavadno hitro, enakomerno go.vorico. - . ■ ■ «ČeUh .deset let je že .od. takrat, kaj ne? Ni mogoče, da.bi. se tako hitro domislili. ; Tn potem, takrat . . . takrat mi je bilo-komaj devetnajst leH in Vi ste bili še skoraj-otrok. To pa je res, da za vas ni čas potekel zastonj; medtem ko zame . . . Sicer vam je že takrat direktor prerokoval, kaj ,vse bo z vami! (Te .besede je izrekla z medeno sladkim, a hkrati pi.-ikrini iirzaničljivim' glasom.) Vaše haloge so .bile kakor prav- . Ijice . . . Tn sedaj tudi pišete!? To seyeda vem. Hotela sem vas poseliti že pred nekaj leti; takrat v Parizu. Takšno kološ'alno mesto iii vendar se. zgodi,- da srečamo, znance. Videla-sem vas; neki. prijatelj mi' je povedal, da študirate: da stanujete v S..Cloud. Sicer takrat sem bila jaz velika dama: bogatega prijatelja sem imela — in predvsem radodarnega: kar v samem zlalu bi me bil rad Icopal. Žal pa je umrl. kmalu potem, I-.o sva se spoznala! A da ne zaidem.v nepotrebne- potankosti . . . Veste, zakaj sem prišla k vam? Seveda nisem prišla le slučajno, takole mimogrede. Iskala .sem vaš naslov v telefonski knjigi, šla.scrri fod mimo in našla sem vas. A vem,' da ne uganete, kaj me-je gnal« k vam! No, poizkusite .. .» ... Njena površna, telegrafsko hitra, banalna, a obenem živahna govorica me je .r:r/.vedrila. Mlada, črnolasa, kodrasta, služkinja nama.je prinesla kavo. -Lory .«Sket^ wen» je vanjo prav z največjim, navdušenjem namakala sveže in še tople zemlje. Nato si je prižgala drugo cigareto, in ker je na njenem obrazu začela odsevati ne-..kakšna notranja prijetna udobnost, me njena prisotnost ni.'več tako odbijala. Vse- kako pa sem si želela, da bi bil ta obisk čimprej pri" kraju - ■ ' «Gotovo bi nekam težko uganila, kaj vas je prav za prav privedlo k meni! Upam, da ne bo to nikakršna Skrivnost, kaj?» .sem se pošalila in jo vprašujoče pogledala. «V, resnici, veseli me, da ste prišla-; znanci iz prve mladosti .so vedno dobra- . došli; prinašajo nam novic iz krajev, kjer smo bili nekdaj srečni!» . . Ženska je elegantno puhnila iz ust kolobarčke dima "in otresla pepel cigarete. Zadnje moje besede so jo spravile v zadrego "in za trenutek ni vedela, kaj naj reče; vendar se ji ni zdelo ijrav, .da bi mi skrivala resnico: ali je sploh ni mogla skrivati. Ne, ni je mogla skrivati. «Lahko uganete, da ne prihajam iz P . . ,» je rekla z zamolklim .glasom. «Deset let je že, odkar nisem bila več tam. Mati je med tem umrla — —.oče me dosti ne zanima; jaz tudi njega nc; in brale še manj! iMoje .življenje . . ...evo, prišla sem prav za prav k vam, da vam povem o svojem življenju. Vi ne veste, kako je zam- -mivo! Niti predstavljati si ne morete tega, četudi, priznam; imate fantazijo. Fanta-zija je eno. realnost je drugo; in moje življenje je vseskozi ,Tealna stvar'.» Njen - glas je postal ob-teh besedah sila zamišljen. «Enkrat. je veselo. in drugič nadvse žalostno in tragično.» - . Te besede so me zopet spravile v slabo voljo. Saj .je bilo vse to že na vsem njenem .obrazu zapisano. In ta njena teatralnost! Ali m.isli morda, da je, na odru, ali celo v kabaretu I . - - «No, poslušajte. Lory,» sem hitro posegla v besedo: «čisto lahko si predstavljam, kakšno je vaše življenje. Česar ne vem in kar me v resnici zanima, je to. kaku je z vami danes. Zakaj ste prišli v,M?. . . Kaj đelate^Zakaj ste me olnskah? Co i-ščete kakšno pošteno delo in vam lahko pomorem, vam gotovo ne bom odrekla.» Pogledala me je in bušnila v prisiljen smeh: .... - - «Ha. ha! če iščem ,pbšteno delo'?!» besedo «pošteno» .je nalašč močno poudarila. «Zame je vsako delo in vse, kar naredim v življenju, pošteno, ker drugače ne more biti.» ' . - Hipoma je ntilmila, se zamislila in na obraz ji je leglo nekaj nadvse trudnega in obupanega. Videla sem, da je užaljena. ,267 «No nič slabega nisem mislila o vas, če sem ^'am tako rekla,» sem jo skušala potolažiti. «Le rađa bi vam pomogla, če je le mogoče. Kaj si želite, Lory? Lc govorite; rada vas poslušam.» Prižgala si je tretjo cigareto; umevno je bilo, da jo kajenje privede do sproščenosti, ki j« sicer ni imela. «Svoje življenje od začetka do konca bi vam ."ada povedala;-seveda ne prav natanko, samo bolj zanimive odlomke,» je povzela z zamolklim teatralnim glasom. «Izvanredno zanimive odlomke! Rada bi, da bi vi potem opisali moje življenje v povesti aH romanu. Gotovo, kar za ,roman' vam bo labko služilo; in zagotavljam vam, da bo vzbndilo zanimanje. S tem boste lahko dosti zaslužili; seveda v tem slučaju, razumljivo, ne boste pozabili name . . .» in pogledala me je za trenutek s priprtimi vprašujočimi očmi. ^Tolče sem ji prikimala, nakar se je ona zadovoljno oddalmila in pričela s svojim pripovedovanjem, v katerem je mrgolelo inien'mož različnih narodnosti, imen različnih mest: Berlin, Rim, Pariz, Rio de Janeiro. Niča, Santiago; z nenavadno naučenim glasom je tu pa tam izgovarjala imena največjih hotelov iz dotičnih mest; iz enega ekstrema je nenadoma zašla v drugega in začela neverjetno podrobno in z največjim navđnšcnjeni opisovati nekatere Ijolj razigrano pariške in braziljanske lokale. Ko pa je opazila, đa se je s tem začelo moje zanimanje za njeno zgodbo manjšati, jc omenila, da so to le glavni obrisi iz njenega življenja: vse bolj natanko da mi bo pisala, ali o prihki drugega obiska razjasnila; kajti namen ima, da me še obišče, če ji bo le mogoče; «Za zdaj. prav za prav danes moram odpotovati v .Švico, in sicer v Luzern,» je nenadoma dostavila in vstala. Pogledala je okoli sebe, kakor da bi iskala opore v nečem, česar ni nikjer našla in česar ni nikjer bilo. «Zakaj greste v Luzern? Kaj počnete tam?» senl jo vprašala, povsem naveličana in trudna od njenega pripovedovanja in nje same. Videla je zanimanje v mojih vprašanjih, zato se je namah vzradostila:, «Angažirana sem! Ekvihbristične' plese v lokalu Mayfair bom izvajala in .šlagerje bom pola! Vse najboljše si obetam iz te turneje. A'če bi sama plesala, bi bilo to mnogo laže; kolegice imam: ß'Iargaret, Odo, Ketty, Ljubo, Sorbowo, Lotte, ATaly, Greto in še nekaj drugih; one so tudi ,girls' — a nevoščljive so mi vse! Vi ne veste kako! Vedno me skušajo spraviti v ozadje. Na vse načine bi me rade prepričale, da nisem več za ples; da postajam stara, ... da ... da ... ne vem še kaj drugega vse. Kaj se vam zdi: je to res?!» Naslonila se je ob vogal omare; kokelno je držala v roki okroglo škatljico iz želvovine s pudrom in z desno roko se je hitro, a nekam nerodno pudrala; gledala se je v zrcalce na okrogli šatnlji in ob zadnjih besedah se je zazrla vprašujoče vame: «Vi mi lahko najbolj odkritosrčno poveste; poznali ste me, ko mi je bilo devetnajst let. . . Seveda, življenje je bilo naporno . . . vendar... vendar...» in njene oči so me motrile, navidezno mirne, a na dnu vse zbegane in vprašujoče. Ozrla sem se nanjo — in spet se je tam ipred menoj, kakor na sami cvetoči pomladni trati nasmehnil rosno mlad obraz; na svetlih kostanjevih laseh, z zlatom prepletenih, se je pozibaval bel florentinski slamnik; usta, bujna in rdeča, so se radostno smehljala in izpod slamnika je zrlo tja v topli pomladni svet dvoje ljubečih oči — kakor dvoje pravkar razcvclih plavic, utrganih na sončnatih tratah. A namah je nekaj težkega zdrknilo preko oči, udarilo v obraz in v dušo. - - Tisti podolgasti obraz tanile pred mano?! Tisti podolgasti obraz? ... in kakor da je šlo mimo neskončno laži, prevar, smeha in joka polno življenje . . . nič več radosti ni bilo v očeh: obup in strah pred nečem silnim je bil v njih; lica, nekdaj okrogla,, so splahnela in ugašala; krog oči, na čelu, na sencih in krog usten so se risale tanke, ozke in globoko gube, ovenele, nategnjene, z ružom pobarvane ustnice so se nakremžile v jokav otroški smehljaj. Joj! — kakšno življenje je bilo to? Kam ,268 ste zapravili svojo mladost, to najslajšo? Kdo vam jo je ukradel, kar tako mimogrede? . . . «Ne, niste se postarala, Lory; čisto mlada še izgledate. Srečo boste šc laliko našla v svuji karieri . . .» take in slične so mi šle besede in laži iz ust; in v njenih očeli se je za trenutek iižgalo nekaj toplim mrzličnim upom podobnega. Veselo se je nasmehnila: «Saj sem vedela, da mi porečete tako!» je vsa navdušena vzkliknila in nadaljevala; «Sama vem, da mi kolegice le iz nevoščljivosti nagajajo; publika me zna ceniti. To sem tudi gospođu Vajo povedala, ko me je preteklo poletje angažiral v Parizu za nek kabaret. Tako silno neodločen je bil: prav prositi sem ga morala; veste, na kolenih sem ga morala prositi, nesramneža! Potem pa se je ves zadovoljen gugal, ko so mi na večer ploskali. Veste, pela sem tisto pesem «Pour-quoi jeunesse»? Saj vam je znana? Refren je še posebno lep!» in medtem ko se je pudrala, je z zamolklim glasom kar prešla iz pogovora na pesem: «Oh jeunesse, oh jeunesse! pourquoi tu t'echappes?! et tu m'as seul laisse au millieu de la vie!»*) Nato je nadaljevala: «Ne vem, kako je to, a tej pesmi znam dati posebno in markantno lepo interpretacijo! Morda prav zato, ker res postajam stara?!!» Bušnila je v brupen in razposajen smeh, kakor da bi hotela s tem udušiti vso žalostno resnico. S toplim glasom sem ji ponavljala trapasto laži in jo z njimi potolažila; spremila sem jo do vrat — tam jo obotavljaje se postala: zagledala se je naenkrat v oguljeno torbico v roki in s hitrim, a negotovim glasom, kakor bi se nenadoma nečesa domislila, je dejala; «Skoraj bi bila pozabila, po kaj sem prav za prav prišla k vam! Ah, jaz ne-uiiuiioa! Glejte — nekaj odlomkov iz s^■ojega življenja sem vam že povedala; to seveda ne bo zadoslovalo za roman; a pisala vam bom še; prav za gotovo. Vendar mi za to, kar sem vam povedala, lahko naredite malo uslugo in mi daste nekaj denarja . . . Brez vinarja sem . . . Mislila sem koga ustaviti — sinoči! K sreči pa sem videla tisto telefonsko knjigo in sera našla vaš naslov; tako sem se spomnila vašega dobrega srca. . . Danes moram na vsak način odpotovati; vozni listek že imam; a če ne pridem nocoj, me gotovo ne spremejo več ... In kam naj se ohrnem polem? jaz reva, kam naj so obrnem? . . .» Njen glas je spel postal teatralno jokav; ner-^■ozno SI je oblačila in slačila desno rokavico in na vsem njenem obrazu je ležala bedasta, morda celo prisiljena bojazen. Nagnila_^sem se nad miznico: v listnici je počival zadnji petdeselak . . . Ženska fe potisnila denar v mali desni žep jopiča. Ni me več pogledala, kakor da bi se vsega in sebe same sramovala. V nervozni zmedeni go\ orici mi je zagola\-Ijnla, kdaj, kako in od kje mi bo pisala. Ko je 7,e bila pri vratih, je za trenutek postala: pogledala me je, stisnila mi je roko še enkrat ter sama zaprla vrata. Nato je bilo v sobi vse mirno. Prisluškovala sem odmevu njenih stopinj jjo stopnicah; odmevu vrat, ki jih je zaprla. Pogledala sem skozi šipo in jo videla na ulici. Krzneno ovratnico si je bila ovila okrog vratu: a ker je bila ozka in ji ni segala do ušes, je držala glavo vso nekam potuhnjeno, trdo iu naprej visečo; hrbet se je zdel skrivljen: roke, ali bolje konce prstov je skrivala v ozke rokave jopiča ob zapestju. S trudnim korakom je prekoračila ulico; dva mlada fanta sto postala na trotoarju; ozrla sta se za njo; nato +) «O mladost, zakaj bežiš?! — pustila si me samega sredi življenja!» ,269 se je eden nagnil k" drugemu, mu nekaj rekel in oba sta se smejala. Ni ju videla: stopla je med množico; mimo trgovin, izložb, kavarn, hotelov, hiš: dalje, dalje, dalje... Se dalje sem zasledovala njeno sklonjeno, šibko postavo;, sivo marogasto čepico, izpod katere se je svetilo nekaj platinastih kuštravo friziranih kodrov ---A nenadoma šipa iii bila yeč prozorna in svetla "-^ dih se je strnil na nji in skozi motno steklo se je kakor v najčistejšem zrcalu. Odsevajoč v svetli luči prikazakpodolgasti obraz — eden, dva, tri . ... sto in sto obrazov . . . Lory, Ljuba, Trotte, Maly, Oda, Kelty, Greta . . . splahnela lica, senca in čela z gubami zarezana; ustnice ovele in na jok zategnjene, oči prevarane, od solz in strahu motne so zrle z grozo na beli list Wirja, la je ležal na mizi in čakal na žalostno povest,, ki je ne bom nikoli napi- Öb romanih o Prešernu R rn a .M u s e r Prerada, mala, čmooka Netka, do konca bi razbrala tvojo zgodbo, vse se mi zdi, da bi drugačno sodbo krojila ti ;i2 drugega zapletka-. Ob lebi stal je .pesnik, naš-največji, ,, in zdaj te-merit z .vehkim merilom prihaja svet in slika te z berilom - -spremnico slabo pesniku v nesreči. K človeku le človeka je vodilo," ' ni pesnik se na pesnika oslanjal in mož je ženo ljubil, ženo žalik - Ne, niso ti pravični, nebogljeni,..... otroku, ki o sreči ni dosanjal ... - in ga je že življenje prebudilo; iVaše mladinsko slovstvo A n i e a Č e r n e j Otrok'je svet" zase, je življenje, ki klije in raste,.ki ijčfi v sebi in. okoli sebe, česa naj se oprime, v kaj naj veruje, kam naj posLavi svojo mladost. Vse v mladem bitju je v nastajanju m valovanju, vse se gradi, spreminja in obhkuje. Vsak vtis, vsak bežen dotik ■ lahko preusmeri mlado rast in postane za končno obliko človeka usoden. ' Otrok doživlja drugače od odraslega: reagira hitreje iri močneje od njega, je mnogo bolj zun-anji, neurejen in nepreračunljiv v svojih doživljanjih, živi v čustvenih skrajnostih, sprejema nianj stvarno in kritično ter veruje globlje. Rad .pooseblja in konkretizira dogodbice, ki jih čuje ali čita, nagnjen je k živemu in nazornemu predstavljanju m fantazijskemu oživljanju vsega, k živahnemu uživljanju v čtivo. Zato dobiva vsaka .knjiga, ki je zadela v pravo struno .njegove diiže, v njej življenje, dobiva povsem osebni čustveni ton in življenjsko plastičnost, skoraj resničnost. Otrokova duša je pač še «nepopisan list», ki sprejema v jasnih črkah prve zapiske. Vzgojna misel je vprav zaradi tega mladinskemu delu bistvena in vprašanje mladinske knjige je v enaki meri pedagoško in.literarno; Toda .najčistejši vzgojni namen ali najpopohiejša literarna oblika še ne ustvarja dobre mladinske knjige, saj je dragocena in 270 '- vredna literarna umetnina, ki ne spregovori otrokxi v njegovi besedi, zanj mrtvo boga stvo.-Le to, kar otrok ob knjigi dožitn. in začuti, se dotakne mladega življenja. Le otrok odobri mladinsko delo .ali pa mu odreče odobritev. Otrok pa živi in doživlja iz sebe. Zate rodi samo poziiavanje mladosti, razumevanje njenih'potreb, doživljanj in lepot, živ čut in-smisel za, otroka, ljubezen do sveta malih in najmanjših lahko res dobro, otrokova mladinsko knjigo. ■ ' ' ' Naä narod je .razmeroma kmalu dobil otroku-primerno in drkgp, obenem pa literarno vredno mladinsko knjigo. Že Levstik in Stritar sta začutila zdrav odpor proti tisti äablonski in namenski, neživljenjski, mladinski literaturi, ki je v slabi-, neliterarni-obliki vsiljevala' otroku vsebino s preočito vzgojno tendenco in z nu'tvimi moralnimi nauki, da jo je zdrav otrok že po svoji priro,dni živahnosti odklanjal. Litera-ma kritika; ki,sta jo Levstik in Stritar začela', je 'izra,zala misel, ki, jo je uveljavila ob ,prehodu v naSe stoletje umetnostno-peciagoška smer in ki jo dobro označuje navidezno protislovje: ako hoče,§ pisali otroku, ne ,smeä pisati za otroka . . . Levstik je dal ikratu svojemu prijateljčku Najdihojci klasično mladinsko pesem v zbirki «Otroške igre v-ppsencah», njegovega znamenitega Martina Krpana z Vrlia pri Sveti Trojici pa smemo smatrati za klasično mladinsko povest. Levstiku je sledil Zupančič, mladinski pesnik po volji božji.' Zp s svojo prvo mladinsko pesniško zbirko, «Pisanice» jo, obdaroval naše male, z njimi pa nas vse ,s pesmijo, kaki-šne, nimajo .otroci velikih narodov. Nedosegljive pa so umetnine v zbirki Ciciban, ki je intimno topel, -prisrčen dnevnik doživetij,-s kakrinimi spremlja velik-pesnik rast svojega otroka. Po Ji-i'etovni vojni se je skrb in ljubezen našega naroda posvetila s podvojeno silo, skoraj se zdi: z upanjem in vero v bodočnost mladini. O razvoju .in napredku slovenske mladinske knjige je spregovorila razstava slovenske knjige, ki jo je v kulturno manifestacijo ob dvajsetletnici osvobojenja priredilo Društvo slovenskih književnikov. Pokazala je, da se današnja mladinska književnost .uvršča kot polnoVredou element v celotno narodno književnost in kulturp.- Današnja slovenska mladinska knjiga ni pisana z višine odraslega človeka, ki je lastno mladost že davno pozabil,,-za otrok a, temveč raste iz njega, -iz življenja in doživljanja našega mlađega i-odu. Zato ni nasilno otroška, a je tembolj otrokova; mladina jo rada sprejme in čita kot svojo knjigo, kot zgodbo svojega življenja. Vzgojna tendenca no sili v ospredje, saj prava mladinska literatura ne nastaja iz vzgojnih potreb teniveč iz resnične potrebe ustvarjanja in sožitja z mladino. Ob, taksni knjigi otrok no čuti odraslega in njegovih naukov, ob njej se sprosti in zaživi po svoje. V drobni knjigi najde sebe samega, svojega tovariša, dogodke in dejanja svoje domačijo, dolO in življenje'doma in soseščine, vsakdanje skrbi in borbe kraja in zemlje, ki ju pozna. Zato ga čitanje, ki je po.stalo res njegova.stvar, mnogo bolj zadene, globlje obliküje. Mladinsko slovstvo je postalo tako- tudi bolj realistično in življenjsko, bolj odkrito -srčno in resničnejše, V njem ni več izmišljenih in nezivljenjskih situacij in papirnatih vzorov, ni več zlaganega idealizma, ki otroka odtujuje stvarnim življenjskim razme'ram in odnosom. V njej je življenje: tis.to naše življenje, v katerem raste in dozoreva otrok hitreje kot kdaj koli. Celo naša pravljica je postala sodobnejša, preprostejša in stvamejsa. Socialni motivi, ki so v skladu z življenjem zajeli vse leposlo-mo slo-^'stvo, prevladujejo močno tudi v mladinski knjigi. Iskrena čustva sočutja in čiste ljubezni jo prevevajo, po njej raste otrok, v živo občestvo naroda in človeštva. Sploh je po vsebini in idejnem bogastvu današnja mladinska literatura širša, resnejša in zrelejša, prav kakor je. povojni otrok sam zrelej.ši, skoraj starejši od svojega predvojnega vrstnika. Redko začutimo danes v.mladinskem delu namen, da bi so, otrok ob njem samo zabaval. " Slovensko mladinsko slovstvo je našlo svojstven slog pravega mladinskega čtiva. Označuje ga živahnost dogajanj in dejanj, pestrost vsebine, slikovitost in sočnost, konkretnost pripovedovanja, preprostost skladnje, prirodnost in enostavnost izraza. Ilustracije v knjigah se vso bolj prilagajajo temu slogu. , , . ,271 Mnogo zaslug za razvoj našo mladinske knjige ima mladinski list «Novi rod», ki se je rodil T noA-ih razmerah povojnega Trsta. Zbral je okoli seie naäe najboljäe pesnike in pisatelje ter odlične innetnike-slikarje. Ko je moral prenehati izhajati, je zapustil svojo Se mlado kulturno dediščino Mladinski Matici, naši najmoänejäi založnici mladinske knjige. RTatica izdaja poleg rednih letnih publikacij, t. j. poleg mladinskega lista «Naš rod» in treh knjižic na leto. ki jih prejema okoli 23 tisoS slovenskih otrok, ob raznih prilikah-in mladinskih praznikih skrbno opremljene posebne publikacijo. Z vsakoletnim razpisom literarnih nagrad za najboljša dela mladinske književnosti je vzbudila med slovenskimi tvorci lepe knjige mnogo zanimanja za mladinsko leposlovje. Pridobila je tudi že precej umetnikov-slikarjev za svojevrstne ilustracije mladinske knjige. Naravno je namreč, da želi otrok v .s^-oji knjigi čim več življenja v sliki, da zazveni v njem listo njegovo pravo pestro in živo. nazorno življenje. «Vrtec», naš naj.starejši mladinski list, v katerem so nekoč javljali svoje prvence ?.upančič, Kette in drugi veliki pesniki in pisatelji, je dobil ob dvajsetletnici osvobojenja novo upravo in novega urednika, «Zvonček», ki ima tudi že dolgo in lepo tradicijo med nami. se posveča zdaj predvsem obmejnemu in zamejnemu slovenskemu otroku. «Mentor» in «Razori», lista" za našo starejšo mladino, vzgajata zlasti dijaka srednjih in meščanskih .šol k lepi knjigi, sproščajoč objavljanjem dijaških literarnih poskusov v njem mlade tvorne sile. Poleg omenjenih mladinskih revij izhaja pri nas še več manjših listov za otroka z različnimi vzgojnimi nameni in smotri. Slovenski dnevniki pa posvečajo mladini posebne nedeljske priloge. Skoraj vse naše založbe tekmujejo v izdajaju res dobrih mladinskih del, tako da nudi naš književni trg staršem in prijateljem mladosti bogato izbiro vrednega in dragocenega mladinskega slovstva. Tako je Ifčiteljska tiskarna založila izbore slovenskih pi sateljev in pesnikov ter razne zbirke naših narodnih pripovedk, .Tugoslovanska tiskarna pa je oskrbela našemu otroku mod drugim res dognane prevode klasičnih del svetovne mladinske literature. «Cvetje» Mohorjeve družbe in «Mala knjižica» založbe Merkur dajeta študirajoči mladini v vestni izbiri ter v skrbno prirejenih in opremljenih izdajah mnogo primernega čtiva za študij slovstvene zgodovine. Tisko^ma zadruga v Ljubljani ima kar dvoje vrst izdaj za mladino, založila je n.pr. priljubljena Milčinskijeva dela za mladino. Belo-modra knjižnica, ki je Izdala sama prav tako več lepih del mladinske literature, je ustanovila v T.jubljani prvo javno knjižnico za mladino, kakršne imajo vsa večja kulturna središča. Naša mladina danes mnogo čita in inui povečini zdrav čut za dobro knjigo. Dom vse bolj razumeva težnjo otroka po čitanju in ji rad ugodi, obratno pa vzgaja otrok s čitanjem tndi dom in starše h knjigi. Prehitra in preostra, često neosnovana in samo osebna ali spet prešablonska kritika odraslih pa često spravi otroka ob doživetje dela ter vpliva kvarno na njegovo prirodno rast k lepi knjigi. Francka Ornik v. I. R. Po ljubljanskih ulicah hiti vsak dan vedro, sveže mlado dekle z violino v roki. Vsak glasbenik pozna Francko Ornikovo, ostali pa so jo morda že malo zgrešili, odkar ne nastopa več na produkcijah ljubljanskega konser^'atorija. ZaLo je pa postalo njeno ime tem bolj znano poslušalcem našega radia, pri katerem službuje že tretje leto kot prva violinistka radijskega orkestra. Seveda — pred vsem jo poznajo poslušalci resne glasbo, kajti Francka ima vodilni glas v komornem triu: Ornikova (violina) Hilda Folger-Lobejeva (cello) in Silva Kraševčeva (klavir), pa tudi v drugih sestavah komornega značaja. ,272 Tale drobna Francka Ornikova, ki že nekaj let deluje v Ljubljani, je rodom Mariborčanka. Poteka iz rodbine, ki se je že od nekdaj resiio in z vso ljubeznijo bavila z glasbo. Njen ded Martin, organist v Sv. Petru pri Mariboru, je s svojimi sedmimi otroki, ki so bili vsi izborni pevci, vodil vso cerkveno glasbo. Njegov sin Anton, Franckin oče, je dovršil celjsko orglarsko šolo in tečaj za gradbo klavirjev; igral je skoraj vse instrumente in bil vedno in povsod za vsako glasbeno prireditev z navdušenjem na razpolago. V njegovem domu so muzicirali vsak večer — še na dan svoje smrti je ljubeznivi in za vso lepo navdušeni mož igral do devetih zvečer. V tem z glasbo prenasičenem ozračju je doraščala mala Francka. Kaj čuda, da je iz nje nastalo pravo «čudežno dete» — otrok, ki mu je bila glasba življenjska potreba kakor zrak in hrana — otrok, ki ni vpraševal za otroške igre in otroško tovarišijo, če je le slišal glasbo. Skrbni očka, ki jc izredno glasbeno nadarjenost svoje male punčko seveda takoj prepoznal, je postal Francki prvi učitelj. In boljšega, prisrčnejšega in vestnejšega bi bilo težko dobiti. Božiček je triletni Francki prinesel tako vroče zaželjene drobne, kot so bile drobne ročice, ki so jib objemale —- pa vendar pravilno in izvrstno zgrajene. Za četrti rojstni dan si je mala že lopo zaigrala in ko je v jeseni prišla v otroški vrtec, je ves drobiž zaplesal na Franckine melodije. Pn'otno je seveda igrala le op posluhu, toda že po dveh mesecih jo je oče naučil spoznavati strune in je izdelal za svojo malo posebno notacijo na štiričrtni sistem, od katerega je pomenila vsaka črta struno, številke na njej pa prst; prazna struna je bila označena z ničlo in po potrebi je bil postavljen pred številko višaj, nižaj ali razveznik Skrbno shranjuje Francka Ornikova več drobnih, ličnih zvez'kov, iz katerih je igrala svoje prve na-pcve in iz katerih ji bo klila vedno živa ljubezen njenega očeta, katerega je morala tako ranu izgubili. V otroškem vrLcu so se šolske sestre z nadarjenim otrokom seveda rade postavljale in Mariborčani ne bodo tako kmalu pozabili lepih bo-žičnic v Tiijhovem zavodu, kjer je mala Francka kot angelček ali kot Jeziišček igrab na violino. Z ozirom na njeno dejstvo, da je Jezusček v božični noči prav za prav šele prišel na svet, je predstavljala tako kar dvojni čudež. Ob tistem času, leta devetnajstsLopetnajsLega, se je m^idil v Mariboru nadvojvoda Evgen in pot ga je slučajno zanesla v otroški vrtec. Naravno, da so se sestre hotele izkazati in mala Francka je morala zaigrati. Nadvojvoda je nekaj časa začudeno gledal, nato pa jo vzel otroka v naročje in je bil šele sedaj prepričan, da je ta igračka živo dete in ne le umetno zgrajena lutka, Iznenađen in prevzet njene nadarjenosti je obljubil starkem za Francko, čim malo dorasle, prosto mesto na dunajski glasbeni akademiji. Seveda pa se ta načrt nikdar ni izvedel, kajti ob pesmi lopov in strojnic je več ali manj utihnila vsaka druga glasba, a po dsvobojenju jc izginil iz Dunaja cesarski dvor in z njim vsi cesarski nadvojvode. š No, mala Francka in njeni vStarši si radi tega niso nikdar delali skrbi. Vajeni smotrnega dela so bili prepričani, da si bo, čeprav navezana le sama nase, prava nadarjenost v zvezi z marljivostjo končno le priborila mesto, katero ji pripada. Ko je hodila Francka v osnovno šolo, je poleg črk že znala pisati note in si je doma sama notirala pesmice, katere se je naučila v šoli. Takrat, koj po prevratu, so se vržili v mariborskem Narodnem domu stalni prosvetni večeri, katerim jc tudi redno prisostvoval pokojni ,273 . general Majster s svojo'nedavno preminulo' soprogo, gospo Marijo. Na teh'veöerili so-seveda vedno muzicirali in tudi gospoda Grnika so naprosili za sodelovanje. Rad se je odzval, pa ne sam ^ s seboj je pripeljal tudi. svojo malo hčertico, da sta'sktipno pokazala, kaj znata. Ker pa je'hila.Francka tak drobiž, da bi je ljudje z najboljšo voljo ne mogli videti, če .bi stala na tlel,.'so jo postavili kar na glasovir, za-katerega se ie vsedel o£;ka. Pa sta jo vrezala! To je bilo-začudenja, občudovan ja-,. vzklikan ja, in odobravanja'! Pa malo vsi ti prvi nastopi v javnosti niso prav nič razburjali, vse se ji je zdelo kar lepo in prav m ravno-tako mirno kot v-domači družbi je gori na klavii-ju'naredila Svoj po-kloncek m potem nastavila goslice pod okroglo otroško bradico, 'Sploh je bila «tota- mala ' hrancka» zelo resen otrok in je 'dan na dan, medtem ko so- se drugi otroci podili po soncu, zatopljena sama vase in.v svoje melodije, po več ur neumorno in vztrajno igrala vse melodije, ki jih je sliäala v äcüi..ali pri rednih glasbenih sestankih v. domači hiäi. V letih, ko je bil-ravnatelj mariborske Glasbene Matice prof-, Fran Topič, ki je pred neka, leti umrl v Sarajevu, je bila Francka njegova največ obetajoča gojenka. Nastopala . )e zelo uspesno na matičinih produkcijah in obenem tudi že pri. simfoničnih koncertih. ■ Bik je brez dvoma najmlajša in najmanjša violmistka, ki je kdaj pri nas igrala v simfo. ničnem orkestru in še do daijes niso Mariborčani pozabili ganljive slike otroka! ki je tako-vneto m resno .igral Med Samimi' odraslimi. — medtem ko mu "drobne nožice že niso segale s stola do tal. Pozneje je-bila Francka-goj-enka znane virtuozinje in izborne-peda-. goginje ge. Fanike.Rrandl-Jevdjenijevid in je postala njena najholjža učenka.-kar pričajo številne kritike. V kvartetu odraslih,' kjer je igrala;ga. Brandlova I. violino, je igrala hrancka Ornikova TT, violino. Stara je bila takralt devet let. Poleg tega je bila tudi solistka m prva moč otroškega kvarteta in koncertni mojster otroškega orkestra - ki je štel oMil™"' " vsega-glasbo ljubečega mariborskega . Pri teh različnih.nastopih jo je tudi slišal pokojni skladatelj Oskar Dev- in koj iz- ' previdel kaj tiči v dekliču. Zato se je toplo zavzel zdnjo ter jo takrat, .to je bdšla na •ljubljanski konzervatorij, še posebej priporočil pokojnemu ravnatelj.u Hubadu,.-To vse zvfini tako lepo m preprosto, kakor bi bila potekla Franckina otroška doba kakor en sam sončen dan, poln lahkih^ uspehov iVprijetnega zadoSčenja. Pa vsakdo: kdor se resno bavi z glasbo ve, da talent ni vse,' da je treba mnogo vztrajnosti', samözata-je'vanjä in mnogo, : - mnogo dela, predno dosežeš vsaj prilično to, kar si si stavil za cilj. Tudi pri Francki ni bi o drugače:.že kot otrok je neumorno pilila svojo igro-, bila sama sebi najstrožji Icritik, nikdar do kraja zadovoljna sama s-seboj. In taka je ostala: . Idilo njenih otroških let pa je prekinil trd udare'c usode: komaj desetletna je izgu- ' bila nad v.se ljubljenega, skrbnega očeta in najholjšega>ovari,ša. Umetniške kariere, kakor' sl.jo-je bila zasanjala je bilo s tem konec. Mati, ki je ob skromni penziji morala pr skrbeti dve nedoletni hčeri, je želela, -da pride čim prej do kruha. Zato je Francka vstopila - .„..riborsko učiteljsko šolo. Ko je-še hodila v III, letnik je bila sprejeta na Ijublj-ansk konze^atorij in tako 'se je za tri leta pričelo vozarenje med Ljubljano in Mariborom, kar ji tudi m baš olajšalo pouka m študija. Ko je bila v IV. letniku učiteljišča, je na mariborskih akademijah že nastopala kot-učenka prof. glajsa. Sele po maturi se'je'za-stalno jiresel.la v Ljubljano, /e pri prvi konzervatorijski produkciji je tako jäsno izpričala svojo darovuost da jo je prof. Osterc v kritiki imenoval na prvem mestu poleg' absolventov. N -b rJ T' '' rf" " produkciji 1932.- leta. .Najboljše, kar ,e nudila ta prireditev, je bilo igranje Francke Ornikovd».' Pozornost ki .JO je zbudila s svojo igro, je še več vredna, če pomislimo, da je dobila od doma le pičlo podporo m s. je morala zato z instrukcijami zaslužiti Svoj študij in Je bila poleg tega angažirana kot članica opernega orkestra. Seveda je sodelovala tndi v konzervLorfiskem ter v orkesti-u Glasbene Matice in .bila članica komornega tria- Or^^Z u^ŽT Jerajeva (cello) in Menardijeva (klavir).- Kritika je splošno hvalila njeno globoko poj- ,274 inovanje, izredno muzikalnost, lep ton in smisel za slog. Že eno leto po svojem prihodu je z odličnim uspehom diplomirala na pedagoškem oddelku "ljubljanskega konzor\'atorija. Ko je prišla na prve počitnice doniov v .Maribor, jo je na kolodvoru tudi pričakoval skladatelj Oskar Dev. Ponosen na svojo mlado rojakinjo ji je žareč prožil obe roki in veselo vzkliknil: «To je Lista mala Francka Ornikova, ki ji je treba vedno če- ' stitati». Bila je sicer že cela gospodična — pa majbiia je ostala do .danes. Šestintridesetega leta je sprejela službo violinistke v Radiu in od takrat.se — v kolikor ji dopuščajo-dohodki — redno vozi v Zagreb, kjer se pri znamciiitcan pedagogu prof. llummlu želi čim bolj izpopolniti v svoji umetnosti. Prof. Hummel jo je spoznal že kot otroka — že takrat, ko je gospa Brändlova svoje gojence predstavila zagrebškemu občinstvu in svojemu bix^šemu učitelju, ki je izjavil.-da malo Mariborčanko z.veseljem pri-, čakuje. Zato je p-rvotno po maturi hotela takoj v' Zagreb — toda očetova smrt in druge okoliščine so ji to preprečile..-Toda Francka radi tega ne kloni glave in,ne izgubi dobre; voljo; danes-namreč — hvala Bogu! ni -več tako strašansko resna, ka:kor je bila kot-otrok. To -vemo ,vsi, ki smo z njo veselo preživeli Študijska leta pa tudi vsi, ki jp poznajo v poklicu in družbi. - - . . ' ^ • •• Gotovo je., da ni dosegla vsega, kar. je zasanjala in želje ji hite včasih čez iiiejo tja v. Italijo "in kdo ve — mogoče še 'delj. Vendar pa je zadovoljna v svojem poklicu in v življenju p'olncm glasbe plava vedi-o iti naravno "kakor ribica v vodi. Včasih, seveda.-se kar-zasa-n.ja —. rccimo, kadar brska po svojih «relik-vijah» in poleg svojih prvih notnih zvezkov ogleduje sliko -znamenitega španskega;-violinista Joan Maüen-a; sliko z lastnoročnim podpisom ji je bil slavni' umetnik daroval, ko jd je slišal igrati pri prof! Tripiču. Od tedaj jc preteklo dökaj let in življenje je zaigralo .drugačno melodijo, ko.t sta si jo v .ravnateljski sobici mariborske Glasbe;ne Matic^ zamislila" dva umetnika.— in mala punčka. Oba moža sta svoje poslanstvo že končala. Ornikova pa je komaj dorasla.^.pot pred njo je'še odprta. . • . - Francka Ornik, sreČo na poti ■ • . . ' II. balkanski kongres Unije za zaščito dece (Konec.) ' • . Mednarodna razstava ob priliki kongresa je bila urejena na beograjskem vele-sejmskem prostoru v dveh velikih. paviljonih; v Spasičevem pa-viljoilu in v narodnih paviljonih Češkoslovaške in-Italije. Italijanski- paviljon je bil napolnjen predvse.m z velikimi lepimi fotografijami raznih. ustanov, otrok in mater, otrok v kolonijah itd. Razstavljene so bile-tudi knjige, brošure in periodična literatura, ki se bkvi z otroško ziažčito. V nekaj velildh.tabelah so bile številke: otrok, ki gredo letno v kolonije (4500 — kar se zdi prav za prav zelo malo za-veliko državo), raznih zavodov organizacije za zaščito otrok in mater, umrljivosti od 1926/35, itd. (n. pr. 1926: umrljivost dojenčkov 12,6%, 1935: 9,92%).. — Zelo zanimiv je bil Spasicev paviljon, imenovan pp svojem ustanovitelju, znanem beograjskem filantropu Nikoli Spasicu, katerega vdova, prav tako. ena največjih dobrotnic Beograda, je bila predsednica kongresa. V Spasicevem paviljonu so bili veliki plastični grafikoni zemljevida balkanskih držav s posebnimi označbami umrljivosti, rodnosti in naravnega prirastka, vse primerjano tudi z izven-balkanskimi državami. Nek drugi grafikon-je^ kazal zavode za zaščito otrok, prav tako za vse balkanske države. V polkrogu okrog osrednjega dela paviljona so bili -prav taki, manjši, podrobni plastični grafikoni, za Jugoslavijo in Bolgarijo, ki so kazali za Jugo-.slavijo: rodnost, umrljivost in naravni prirastek po banovinah, število otrok na en zakon, umrljivost dojenčkov, majhnih otrok in šolskih otrok, razne higienske ustanove itd. V teh grafikonih je ogromno temeljitega dela, ki bi zahtevalo za točno proučavanje mnogo več časa, kakor ga ima povprečni obiskovalec pri enem obisku. Prav lepo bi bilo, . ,275 ako bi ta razstava šla tuđi po dragih mestih Jugoslavije. Tudi Bolgarija je imela — kot edina druga balkanska država — razstavljenega prav mnogo materiala. Imela je tudi razstavljene otroške knjige, umetniške slike in velik model vzornega zavoda za varstvo otrok, ki ga je v Sofiji ustanovila Near East Foundation. — V Spasićevem paviljonu je bil le splošni del jugoslovanske razstave. Najveö materiala je bilo v drugem' velesejm-skem paviljonu. Tam je bil razstavljen material Beograda, Zagreba, Ljubljane, dravske in savske banovine (druge banovine niso bile zastopane) in države v celoti. V posebnem oddelku so razstavila svoje statistike, slike in izdelke razna beograjska dobrodelna dru štva. Skavti, treznostni pokret, protitriberkulozna liga itd., včlanjena v Uniji za zaščito dece. Ta oddelek je bil premajhen, zato prenatrpan in nepregleden. Žal čisto v kotu so bile statistike Zdravstvenih in Kmečkih zadrug, ki imajo tako važno nalogo v zdravstveni oskrbi dežele. Iz njih je bilo razvidno, da je sedaj 127 zdravstvenih zadrug, ki obsegajo 60.000 rodbin z 250.000 člani — lep pokret, ki se bo moral še zelo razširiti. Svoj majhen oddelek zase so imela ruska emigrantska dobrodelna društva. Zelo okusno urejena je bila razstava mesta Beograda. V sredini sta bila dva velika modela: Doma zapuščene dece in nove zgradbe Doma dečje zaščite, ki bo središče otroškega .skrbstva v Beogradu in kot tak nekaj novega v naši državi — za vzor drugim mestom. Žal še ni do kraja' urejen, da bi ga mogli pokazati kongresistom. V ostalem je razstavil Beograd spretne fotomonlaže in lepake, vmes pa znanstveni .material: plastične grafikone, fotografije, statistike umrljivosti otrok, zakonskih in nezakonskih rojstev, število javnih in privatnih ustanov za zaščito matere in otroka in podobno. Beograd je imel 1957 pod svojo zaščito f)64,5 otrok in dal od svojega budžeta 54,544.266 din — 10,424.600 din za dečjo za ši.ilo, V kolonije je šlo iz Beograda samega 1S56 otrok. To so čisto lepe številke, a seveda je vse to le drobec dela, ki je še potrebno. Poseben, precej velik oddelek je inuda dravska banovina, ki je od banovin poslala največ materiala. Razstavila je modele mladinskih domov na Pohorju, v Martuljku, v oddelku Ljubljane novo bežigrajsko šolo. Svoj material so objavile habižka šola ter šola za zaščitne sestre. Običajni grafikoni so kazali rodnost, umrljivost, mrtve porode, zakonska in nezakonska rojstva, itd. Zanimivi so delo in publikacije pedagoške centrale. Ravno glede šolskih otrok je imela edino dravska banovina podrobne, zanimive podatke. Tako kaže velika tabela, da je še vedno relativna večina šolskih otrok (53,37 %) v naši banovini v učilnicah ljudske šole s 50—69 učenci, desetina (10,45 %) pa v rarzedih z ,md sto otroki. Slike in stastistike prikazujejo, koliko otrok stanuje v prenapolnjenih stanovanjih, koliko pri tujih ljudeh, koliko jih je zaposlenih v pretežkih, zdravju nevarnih poklicih in podobno. Tudi protituberkulozna liga razstavlja tu, kakor v beograjskem oddelku, s\'0je delo, razstavljene so slike in številčni podatki Klenovnika. Brestovca, Golnika. Kraljevice. Zanimiv je zemljevid občin, ki kakor koli prispevajo k mladinskemu skrbstvu, /al je še precej praznega. Tudi Slovenija je razstavila svojo mladinsko literaturo doma izdelane igrače. I.jubljana je imela na razstavi svoje posebne statistike in zemljevid. Iz teh je razvidno, da daje Ljubljana iz svojega proračuna en milijon dinarjev za socialno skrbstvo. Vsa razstava bo prikazana tudi v Ljubljani, tako da bomo imele še priliko, si jo ogledati in jo podrobneje proučiti. — Savska banovina je razstavila malo materiala — nekaj slik in modelov ustanov ter statistik — največji oddelek pa je odpadel tu na Zagreb, ki ima res lepo skrbstvo, za katerega izdaja letno sedem milijonov dmarjev. Tudi tu so seveda bili razstavljeni podatki o rodnosti, umrijivosti, slike in modeli raznih ustanov, itd. — V istem paviljonu je razstavila tudi država svoj material ~ seveda ne v celoti. Slovenca prijetno pozdravita takoj ob vhodu dve skromni fotografiji: prvi dom za zaščito matere in otroka v državi — v Ljubljani, in prva jugoslovanska zaščitna sestra — Slovenka sestra Bo.škinova, pionirka našega socialnega dela, ki sedaj deluje v Trbovljah. Poleg velikih grafičnih prikazov državnega skrbstva za dojenčke niajhne otroke, šolske otroke in Jjolne otroke, ki so lepo pregledno razvrščeni ob stenah' sta zanimiva dva oddelka te splošne razstave: material potujoče razstave, ki jo imajo na ,276 razpolago -higienski zavodi,, in razstava zibelk iz'raznih krajev, države. Iz Slovenije je ' lepa stara zibelka.z Visokega in stara kmejka zibelka iz Dobr.epolja. Še bolj zanimive za nas, so zibelke iz južnih- banovin, nizke, s prečno palico, da mati lahko nese taka zibelko . -z otrokom vred s seboj na" polje, ali pa za vse ätirr konce privezan ko.s preproge, v ka-■Icrem leži otrok. Razstavljeni šo bili. tudi primitivni,- doma izdelani pripomočki, da se nauči oli-ok hoditi: Zelo'zanimiva je bila-razstava izdelkov in učnih pripomočkov Sole , Kralja Aleksandra za-šlepce v Zemimu in izdelki- šole za gluhoneme. .Nekaj materiala iz ' .higoslavije je bilo tudi äe v paviljonu i —..nekakšna majhna higienska razstava; z modeli posteljic, previjalnih mizic, obleke, kopalnih kadi, itd. ter slike in statistike dveh glavnih sanatorijev.v državi —Topolščice in Kraljevice. V ostalem je bil ta paviljon rezen'irän. tujim državam. .Anglija in USA sta poslali le'brošuro, letake, lepake, H so prav poučni ■ in. kažejo marsikaj posnemanja vrednega-: kratki. listki'n. pr. z navodili".za-noseče, za nego dojenčka,'za nego'bolnika, nekaj receptov ,za"bolnike, itd... listin, ki'jih'-fnimogrede Stisnejo-v roke ženam v posvetovalnicah. Vcč miiteriala sta razstavili'Neničija in Fran- -cija: Nemčija pregledno v slikah in številkah skrbstvo po zdravnikih, babicah, zaščitnih sestrah, privatnih" društvih, potem vzgojne lepake z navadili za itoseSo, za" "mlade matere, itd. in precej -literature. Francozi pa sp razstavili modele igrač, skavtsko taborišče, mladinsko literaturo,-drugega materiala malo. — Svoj posebeii.paV.iljon je imela Češko slovaška. Zaradi znanih dogodkov je prišel material prekasno in- je bil paviljon posebej svečano, otvor jen šele 6. oktobra. Razstava je-še isto dopoldne obiskala tudi Nj. V. kraljica Marija. Češkoslovaška je-nemara najbolje združila -razstavo statistik in števil z razstayo praktičnega materialaob stenah so bili grafični zemljevidi CeiSkoslovaškc z dobrodelnimi organizacijami po narodnosti,'.umrijivost. in. rodnost, posvetovalnic za noseče in otrgka (nekako 1 na 5"00 otrok "--- v'Jugoslaviji 1 na 200."000 preb.") in." skrljstvp mesta. Prage. Nekaj kar. v naših mestih'skoraj manjka, prav gotovo vsaj v T.,jubljani:" Praga ima 305.400 m= igrišč! Velik del sd z,avzele statistike in. slike, telovadnih .-organi-za'eij, predvsem Sokola,-fl tudi Delavske telovadne "organizacije.^ V kotih pa so hili modeli m.izic," stolčkov in posteljic otroškega vrtca,. igrilče s peskorti in igračami ža' pes'ek. igrače- za-šobo, figure lutkovnega gledališča, itd- Razstavljen- je bil tudi-velik .model Masarykovih domov v Krči--' . ■ ' ' ' ' ' ■ , ■ ' Nemogoče je-pač" v poročilu, ki naj ho kratko, podati le približno sliko hogatcga razstavljenega materiala. Veliko je že storjenega, a še več je treba storiti.. Prazni prostori . . na. z;emljevidih, plastični 'modeli majlmih krst, kličejo ja.snejc in razumljiveje kakor tiskana in govorjena beseda, da je treba in kje" je treba poprijeti. Razstava kot taka je vsekakor uspela. Njene plodove, njen'nauk. bo morala pokazati bodočnost. O. G. Poročila in kritike Občni zbor Jugoslovanske ženske zveze. V dneh .13,. do 15.-novembra se je vršil Beogradu 12.. -redni občni zbor .Tugoslovanske ženske zveze, ki se ga je udeležila tudi delegacija iz Slovenije. Pričel :se. je 13, novembra dopoldne s, slavnostno otvoritvijo v dvorani Kolarčeve ljudske "itniverze, zr riagovorom presednice ge. I^eposave. Petkovićevc., ki -je v prvi vrsti pozdravila prisotne, goste, kneginjo Olgo iii 'miiiislra Cvetkoviča" tot zastopnike vseh naših veroizpovedi. Sledila so poročila tajnic ,in blagajničarke'ter poročilo s "kongresa MŽZ v Edinburgu. Spregovoril je. tudi minister Cvetković, ki .je zlasti iiaglasil, da se nič nc dobiva brez neprestaiiib ter "odločnih zahtev in nas. s tem pozval, da še vnaprej neprestano in odločno zahtevamo vse pravice, ki nam gredo in .še vse ono, kar bi morali neprestano in odločno zalitevati ne samo me, ampak .vsi. in vse.-. Popoldne istega dne. se je v dvorani Kola srbskih sester pričelo redno .delo. ki se je nadaljevalo . vsako predpoldnq in popoldne, še oba naslednja, dneva, Po poročilih banovinskih sekcij-(za naio-banovino je poročala naša predsednica ga- Mira Engelman) -in po poročilih k. Selm, o lilera sdsk. Akade nje m dale celo vrsto :d njimi — Selmo TOjo osemdcsetlet-■ja. Lagerlofova spada nedvomno •I pisatelje sploh. Njena'dela — 11 prevodu) in krasna mladinska gosmi» So svetovno znana in' so m prevodu so izšL ; žela obilo , prizna postala je častna d nosti in umetnosti st ^ in najstarejšo r vala Selma Lagerliif delov; !, tem ivenski divjimi J sloven.sk. agerlfif j nagrado, ; tudi njä za ..^k .ri ijene svoje polni- duševni moči. Prejela jt živela Je čestitke sta Političen uspeh .Angležinje. X' kr, -A.ngleškem W. M. .\damso nasprptniliom. stranka večino angleške vlade agala ka Dr „gla le tem b. • : gla. pa idida tudi ika diko 3 ponu ■eliko ; iino (4.' :er je p li sevec anpanje .'olitvah mke, "gf 38.glas( zadnjih za parlament J. L. Adamso] ,-) -nad svojin- V Da: žen kons ■Ifordu . posla^ ;da mlad rojen Tree-. Btaki v npi držav ki sta : t znaiic ii^ralke. Sredi novembra je v. m. n-,-znana, igralka, 'gledališka -ravnatelji .donu kot hčerka slavnega ij . 188t. 1-. ■ L. Končala je Kraljevsko akademij speare-ovih igrah, odlična enako v iii^o Aldvvvch gledališče v London .h..NapisfrLT je igro «Lastovka»-in ni, .in 1926.-leti dramsko tragedijah ii a. 1930.' leta olitvah laraščajoč odpor pr zastopnico delavski reki londonski bol ;a .iri pisateljica V dja idnesla ko proti polil iki seda stranke. -alci bili. obe : O Boženi roman '^''iadimi Osrednja posta majhen ne le 'j: Knjiga je izšla . Božičnica izobraženih žen vati v' njem'. Ni lulenja .in zbliže prodajami, da j: d i je za štndij letna, prodaja .pirati mnogi Nem, r-Dr va ro o pol'iiri C. zalci-iii Crosb , kar ve' id ■\-liodc vanju že: 5 fako d( AH, menda i k p.pd nasi nana je prs '.N.iT. temve ,bj ijbolj kup: -■ila ič t ,1; Mi 1 prav Idi po Hall-i Evropskega litera i. Crosby Hall, ikatera JugosJo osby.Hall'je k ao s Sir G. dl svoje spomin, ivni'češki pii nžcl slavne , n-iož 'Božene du.ši in -srcu. farnega klubi Li :nost ir ledijah, aredila Mauri nišnici iola T: . Sira H. Be nastopala predi 1919. leta je-pi turnejo po Zdr cr-om igro «Ple merOma . Bila je :boh,m-sem v evzela rženih alka». iatelji ieny ■Nen ■ k: ,- je napi (Soprog je ženi gri lal. biografski slavne žene). len uradnik, nil. življenje.- ndon, je anka, ki' je atko označ m v CrosJ^y t-iaii je kratko označen njego^ 1 vseh narodov».'Pred mnogimi .leti že'je Zvezi ibila denar za svoj «Mednärodiij fond», iz- katf akjidemsldm ženam-^'seli narodnosti. Letos IĐ.-novembra Zadnja leta je Fond imel poseb.no veliko nujnih izđ-atko akademsko izobražene žene, ki so bile zaradi"svojega pi ijih 'služb in rriorale bežati, v in čanja ali podobnih vzrokov orop; Smrt zdravniške pionirke. Pi angleških zdravnic, dr. Jano Walk zenske še niso mogle dobiti doktora svoje vrste v Angliji: poiskala je za ustanoviti sanatorij v:NaYlondu. .Z; -ysero_ za ptdiliko (bila je zavedna'bi :i-n slikarstvo.' Delala je.-do -zadnjega, kljub visoki starosti zapustila občutn ,280 n Britskc zveze akademsko oln kot .ätipendistka prebi-linen.: «Spodbudi L- začela z letnimi rega daje-Stipe se je spet ' ker ilitičsega Jžemstv -ršila ipod-preprir id kratkim jc r. Doktorirala nrla v osemdesetem letu ena prvih 2 .v Bnisselu, ker takrat v Angliji sanatorij v No'-'olku, ki je bil' prvi ' Lm'eri-io zaposlitev. Pomagala je tudi nnogo stvari razen' medicine, pred-pravice),. zanimala.se za--literaturo ■ a pri vseh-znancih, pri-katerih . bp DARILA za Miklavža in Božič iepa, l stalnih in lieramičalli predmetov Priporočam se za cenjeni nakupi St. Miklavž kupuje letos pri tvrdki S. REBOLJ & DRUG, LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 18 TELEFON ŠT. 35-85 Za male; Velika zaloga punčk, vozičkov, živalic, železnic, avtomobilov in drugih modernih igračk vsakovrstnih cen. Za velike: Šivalni stroji „Nauman", damska in moška kolesa „Nauman" in ,.Resta", otroški vozički. Ugodni plačilni pogoji. ' Dekliški poltev-Iji ns j'. lahkega usnja, lepo okraSeni — ^ licu. MoCnl usnjeni podplati .in - DTonšsejo vsak ätrapac. Ženski Jevlji za zimo iz topleje sukha z u.->n]sii)n zbitiai podplatom. Zepe-njajo se 2 zaponke», ob straoeh so ob-usnjem, Nogi dajejo toploto in io OkusQi dekli Ski lak asu ieiid; lepim belim pt&šfHm romoaj — P-idplat in peta sta is moćžega u-3:ija. S*ane«i Din 79^. ; Lahki pa vejidar toph i&nski-čcvlji-{z; žtnega sükna, o k raženi: z krimerjein in Jakasto, kapico. Zapenjajosezzapbnko." Pfiktidni dekliški ^ polčevlji iz riavega boksa, kombifiirani 2 navim se-/ ^ - -Nojisem. Imajo usnjen podplat,^ ' • -■«Äy^peto Primerni.^ soio "' Eioganini deklläki fevHl iTdifii-na Dkraleni a lakom. Zapcnjsjo ,se 2 zDptHikD. . Topli i«nski «evUi moteesa sukna pujaSeni na nstu in opetnikih z us- 44061 r Okuisi .iti-rTiüderni-t ■•V Iti i? J- Bveps- usn;fa.'- imajo" ■pi ^ p^to ^Tj^n wedfi/^t rfSi^rö pn-rtolajr» k ■9678S Modna ^ barval ' Elegantni sportDi cevlji na zavezo iz modrega- telečjega boksa z njzko peto; Deklicam finega okusa k vsaki, pa tudi K športni obleki.