St. 57 tttiiu iltiu i Htiitri dan turan (■ UJKU) V Trstu, v MrM li' marca 1923. rtMURdui številka 20 cent. Letnik XLVIII (shaja ' semli ponde!Jek, vuk dan Aslfike* št 20, L nadstropje, plazi se ne sprejemajo, rokopisi Anton Oerbec. — Lastni zn*£a sa meaer L 7.—, 8 mi 2a inozemstvo mesečno 4 Ure nttci ,— in celo leto L 60.—w oprave it 11-57- EDIN ST Posamezne Številke v Trsta In okolici po 20 cent — Oglasi se ačunajo^v Hrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev ln obrtnikov «m po 40 ceftt. osmrtnice zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L % — Mali oglasi po 20 ccnt beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka Asiškcga Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprav« 11-57. Povodom volitevv Jugoslaviji Valovje volilnega gibanja v Jugoslaviji jali do vedno večje avtonomije, da gre visoko. Iz poplave vesti po listih sij tem postali povsem neodvisni ter se zdru-človek, ki od daleč motri razvoj tega boja, žili s Slovani, živečimi izven avstro-ogr- . • • 4_____!i!__l! »_ _ ! rvi A« /1 Al« na< na e UUV xv* l/u utubv luvrvti uuju, — > —-----> A i rt . i • I u> » ^m«.*«!« —" » — nikakor ne more ustvariti niti približno skih mej?! Ali pa: da se v Avstr^-Ugrski ^^ finančni minister, dr. Stojadinović vo- , f ..... C1----: —« nom^irv Srlrne ter ^ shjod y Murski sdbotL Shod je bil dokaj številno posečenJ Shodu je predsedo- prave slike o položaju, o nadah, ki jih morejo stranke opravičeno goj;ti, in o bodočem razvoju političnega življenja v Jugoslaviji, Zato utegnejo našo javnost zanimati izvajanja, ki jih podaja belgrajski dopisni «Prager Presse», kajti prihajajo od strani, ki ji ne kali vida strankarska pripadnost. V mesecu marcu dobi prebivalstvo ujedinjene kraljevine nov parlament. Z istočasno odločitvijo glede ustavnega vprašanja zadobi ta parlament svobodno pot za ustvarjajoče zakonodajno delo. Vnanji odnošaji se razvijajo v ravni črti slLtnega boljšanja in mirnega razvoja. ° Napredek je očiten. Isto se more ugotoviti glede notranjih razmer. Mislečemu človeku je bilo jasno že v naprej, da spojitev tako različnih ozemelj se ne more izvršiti brez težkoč. Dežele, ki niso nikdar imele skupne zgodovine in ki so se od začetka razvijale pod povsem različnimi vplivi, se ne dajo lahko zvariti v skupnost. Treba je velike politične prevdarnosti na krmUu države, ako naj se doseže cilj, ne da bi ladja butnila ob kako pečino. Notranji razvoj se vrsi v boju med različnimi idejami. Je to boj med federalizmom in avtonomizmcKm, ki pa je precej istoveien s federalizmom, na eni in med idejo državne enotnosti na drugi strani. Unitaristična misel (nagon k skupnosti) je tako silna, da je federalizem ni mogel zrušiti. Za bodočnost pa deluje čas, ki neprestano snuje in prede ter uedinjuje duhove. Federalizem, ki se hrani od ostankov starih fevdalnih časov, se ne bo mogel upirati duhu sedanjega časa. Vzporedno s tem idejnim bojem gre boj med dvema idejama, ki se povsem nepravilno označata: ena kot «jugoslovea-ska», druga pa kot «velikosrbska». To so nasledne boli prejšnjega vprašanja: po kateii poti naj bi prišlo do osvoboditve in ujedinjenja? Ali naj se stremi najprej po uje)iinjenju \fceh Jugcslovenov v okvirju Avstrije, na kar naj bi po etapah priha- Slovani osvobodijo s pomočjo Srbije ter se združijo z njo?! Zgodovina svetovne vojne je rešila to vprašanje v tem drugem zmislu. Proti ideji razvoja in bolj polit č-nega in kulturelnega boja je zmagala re-volucijnarna ideja krvavih bitk. Toda ona prva ideja, ki je mnoga desetletja oživljala duhove, se ni mogla kar naenkrat potopiti v ki vi bojevnikov na solunski fronti. Nad eno stoletje sta se razvijali in živeli med Jugoslovani dve ideji: avstrijsko-jugoslo-venska in srbsko-jugoslovenska. Ta poslednja je zmagala, duhovi pa se ne morejo kar naenkrat zavedeti tega. To nasprotstvo še nekaj časa dalje živelo, dokler se ne bo vedno bolj potapljalo v podzavesti ljudstva . Tudi v tem volilnem boju prihaja to nasprotstvo med idejami še vedno do izraza. Uspeh volitev ne bo govoril zadnje besede, pomenil bo pa etapo do razjasnitve. , _ V nekako zadoščenje mi je — naglasa dopisnik —, da morem tu ugotoviti, da se — jn sicer veliko hitreje, nego se je moglo pričakovati — izpolnjuje, kar sem napovedoval že pred meseci: da nanu'eč Radić uniči hrvatsko intelegenco!! »Hrvatska zajednica*, stranka hrvatske inteligence, je izdihnila. Radić jo je s cinično kretnjo poslal na drugi svet, kakor ni zau služila tega. To je gotovo tragično, je pa tudi korak do ozdravljenja. In sedaj stoji Radić s svojimi strnjenimi trumami kot še edini nredstavnik hrvatske federalistične misli. Spravil pa je idejo na nezmiselno polje, da mora izumreti sama od sebe! S kako človekoljubno nevtralno kmetsko republiko — brez vojaštva, brez davkov, brez oblastev — se ne more nič opraviti. Polagoma pride streznjenje. In potem se bo z opozicijo, ki po boljšem spoznanju pride iz-Radićevih vrst, moglo govoriti Za sedaj je postal Radić absoluten diktator hrvatskih ljudskih mas in treba prepustiti času, kdaj se ta diktatura zruši na kup. Jasnitev idej je na sedanjih volitvah veliko večja in gesla so določnejša, nego so bila pri prejšnjih volitvah. Avstrije in Bavarske. Za Avstrijo prispe | Ostali komunistični poslanci so pričeli na konferenco zastopstvo državnih želez- peti pesem o «Rdeči zastavi* ter so nato nic iz Beljaka in iz Gradca. zapustili dvorano. Pri tem so preko glav Fi-ačtf -^^S^diBOTić j^te^T metaU ,e,ake Pr0ti mfai- , !!rvS ji. ,i Ko se j® seja zopet pričela, je zbornica I^JUBLJANA, 6a V j ob protestu slovaške ljudske stranke, ki je ~ " "" edina od opozicije ostala v dvorani, odobrila kazen, naloženo komunistom. Ko je poročevalec nadaljeval svoje poročilo, so poslanci slovačke ljudske stranke pričeli razgrajati kot prej komunisti. Ob splošnem hrupu je bilo poročilo naposled odobreno ter otvorjena specialna debata. V tem trenotku so prišli v dvorano poslanci nemških socialnih demokratov in nemških meščanskih strak. Kot prvi je govoril nemiški komunist, potem vodja . nemšk h socialnih demokratov Czeh, ki sta pa oba ostro nastopila proti zakonu. Czeh je bil zaradi svojega govora večkrat poklican k redu. Izjavil je, da ni le parUgnentarna opozic ja proti temu zakonu, temveč da se je proti njemu izjavila cela vrsta učenjakov in novinarjev. Končal je svoj govor z izjavo, da se nemški socialni demokrati ne bodo udeleževali nadaljne debate, ker je to brez pomena. Isto so izjavile tudi ostale opozicijske stranke, nakar je vsa opozicija zapustila dvorano in so koalicijske stranke same nadaljevale debato. Italija Seja ministrskega sveta — Važni sklepi glede preuredbe šolstva — Osemdeset pi'csfib mest za slovanske dijake v zavodu v Pazinu — Pi s uredba nabornih komisij RIM, 7. Včeraj popoldne se je VTŠila seja ministrskega sveta pod predsedstvom g. Mussolinija. Seja, katere so se udeležili vsi ministri, se je začela ob 15. uri ter je trajala do 20. Ministrski predsednik Mus> "olini je po kratkem otvoritvenem govoru dal besedo naučnemu ministru Gentile, kateri je predlagal in obrazlagal več odlokov, ki predvidevajo važne preuredbe v ustroju italijanskega šolstva. Predvsem bo popolnima preurejena telesna vzgoja. V ta namen je pripravil naučni minister odlok, ki ga je ministrski svet odobril in ki določa, da bo v bodoče telesna vzgoja neodvisna od šole, tako da bo stala na popolnoma izvenšolski podlagi. V ta namen 6e ustanovi poseben urad za telesno vzgojo, ki bo imel svoj sedež v Milanu in ki mu bo poverjena skrb za to panogo splošne vzgoje mladine. Vsi učenci srednjih šol se bodo morali ob prost'1 dnevih udeleževati vaj v telovadbi Tozadevni odlok določa dalje, da se morajo v vsakem mestu s srednjo šolo zgraditi primerna telovadi-šča in igrališča, na katerih se bodo vršile omenjene telovadne in druge vaje, ki se nanašajo na telesno vzgojo mladine. Ministrski svet je nadalje odobril odlok, s katerim se ustanavlja v pazinskemi zavodu 80 prost;h mest za dijake slovanske narodnosti, ki bi se "hoteli posvetiti srednješolskim študijem. Z drugim ^ sličnim odlokom se ustanavlja 40 isto-tako prostih mest v ženskem zavodu sv. Demetrija v Zadru, katera so namenjena za deklice hčere vojakov, ki so padli v zadnji vojni. Nadalje je bilo sprejetih več načrtov-odlokov, s katerimi se preurejujejo natečaji za učiteljska mesta na ljudskih šoiah. Ti natečaji se v bodoče ne bodo vršili, kakor do sedaj, samo na podlagi izpričeval, temveč bo z natečajem združen tudi poseben natečajni izpit, ki bo obsegal pismene in ustmene izkušnje. Pri imenovanju bodo prihajali v poštev le tisti, ki z uspehom prestanejo ta izpit. Nadalje je ministrski svet odobril par odlokov, ki se tičejo šolskih knjig in pa rešitve vprašanja prekoštevilnih učnih moči. Važne preuredbe so bile sklenjene tudi glede srednjih šol. Višji učiteljišči v Firencah in Rimu se povzdigneta na stopnjo visokih šol in vanje se bodo sprejemali moški in ženske. Kar se tiče preuredbe srednjih šol, naj se omeni, da se bodo odpravili takosmenovani moderni oddelki ▼ licealnih gimnazijah. S prihodnjih šolskim letom se preuredi tudi matematično-fizičoi oddelek tehničnih zavodov, v katerih bo oouk trajal 8 let kakor v licealnih gimnazijah. Tehnični zavodi in licealne gimnazije bodo po tej preuredbi edina srednješolska učilišča. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bilu tudi rešeno vprašanje priznanja pro- fesorskih diplom, ki so bile izdane od bivših avstrijskih vseučilišč po 3. novembra 1918. in ne pozneje kot do 31. decembra 1. 1923. Naučno ministrstvo lahko prizna te diplome pod pogojem, da napravijo njih imetniki gotove dopolnilne izpite na vseučilišču v Padovi. Ministrski svet se je nadalje bavil z vprašanjem akademije «Crusca», o kateri so se širile v zadnjem času razne vznemirljive vesti. Sklenjeno je bilo, da akademija preneha z izdajanjem svojega slovarja, kateri bi zahteval še dolgo vrsto let dela m ogromne stroške. Število članov te akademije se bo znatno znižalo in v bodoče bo imela nalogo, da preskrbuje kritična izdanja del italijanskih p:sateljev iz prvih dob italijnske književnosti ter izdanja slovarjev italijanskega jezika. Za izvrševanje te naloge bo dobivala «Crusca» 24.000 lir državne podpore na leto. Po naučnem ndinistru je dobil besedo vojni minister general Diaz, ki je predložil ministrskemu svetu načrt odloka za preu-uredbo nabornih komisij. Njih število se skrči od 275 na 72, t. j. vsaka pokrajina bo imela po eno tako komisijo, razen Zadra, kjer bo opravljala nabore jakinska naborna komisija. O b času naborov bo vsaka izmed teh 72 glavnih komisij poslala v posamezne sodne okraje posebne leteče podkomisije, katere bodo opravljale nabore. Vlada upa, da bo na ta način zahtevalo to opravilo manj stroškov in da bo obenem bolje preskrbljeno za udobnost nabornikov in županov, ki jih morajo spremljati v naborno mesto. Nato je ministrski svet odobril načrt odloka, s katerim se priznava učiteljem obrtn:h šol pravica do draginjskih doklad. Važen je odlok, ki je bfl sprejet na predlog ministra za socialno skrbstvo Cavaz-zonija in ki se tiče podpor za brezposelne delavce novih pokrajin. Državna sredstva, ki so bila namenjena za podporo tem delavcem, so pošla in vsled tega so se podpore ustavile. Bilo je sklenjeno, da se dovoli za te podpore poraba preostankov svot, ki so bile v proračunu dovoljene za podporo brezpselnim delavcem starih pokrajin a niso bile vse porabljene v ta namen. Seja je bila zaključena ob 20. Prihodnja seja se bo vršila v soboto 10. t. m. Izmenjava ratifikacij RIM, 7. Danes predpoldne so bile izmenjane ratifikacije pogodbe med Italijo in Braz'lijo o izseljevanju od 8. oktobra 1921. in trgovinske pogodbe med Italijo in Poljsko od 1. maja 1922. JusoslaviJa Železniška konferenca t Ljubljani LJUBLJANA, 7. Današnji «Slov. Narod» objavlja sledečo brzojavko iz Bel grada: Kakor je izvedel vaš dopisnik, se dne 15. t. m. sestane specijalna mednarodna železniška konferenca v Ljubljani. Ta konferenca ima določiti letni vozni red na železnicah. Konference se udeleže železniški strokovnjaki iz Jugoslavije, Italije. val odvetn k dr. Čern*. Prvi je govoril minister dr. Stojadinović. V svojem govoru je na kratko orisal program radikalne stranke, povdarjal njene zasluge za osvo-bojenje in ujedinjenje ter nato govoril o raznih gospodarskih vprašanjih. Obljubil je, da se bo vlada z vso vnemo zavzela za to, da se zboljšajo-prometne razmere v Frekmurju, predvsem pa, da se čim preje dogradi železnica Murska Sobota -Ormož in Murska Sobota - Loljnja Lendava. Za ministrom je govoril pokrajinski namestnik Ivan Hribar, ki je takisto v svojem govoru razpravljal ponajveč o gospodarskih vprašanjih. Končno sta še govorila okrajni kandidat Benko in njegov namestnik Vogler. Po shodu je finančni minister sprejel deputacijo domačinov in uradni-štva. Uradnikom je obljubil, da se bo radikalna stranka zavzela za to, da se v narodni skupščini kot ena prvih točk reši uradniška službena pragmatika. Zvečer so priredili v hotelu pri «Kroni* na čast ministru dr. Stojadinoviću in namestn ku Hribarju banket. Z banketa so poslali udanostne brzojavke kralju Aleksandru in brzojavni pozdrav ministrskemu predsedniku PašićtL Krvav Radičev volilni shod ZAGREB, 7. Iz Otočca prihajajo obširna poroč'la o nedeljskem krvavem volilnem shodu, ki ga je tja sklical vodja hrvatskih kmetskih republikancev Radić za nedeljo na mestni trg pred okrajnim glavarstvom. Na isti dan je sklicala volilni shod tud: demokratska stranka. Prepovedan je bil shod demokratom, a dovoljen shod Radi-ćevcem. Radićevci so izjavili, da bodo na shodu mirno razpravljali o političnih in gospodarskih vprašanjih. V'svrho vzdrževanja javnega reda in mira je bilo orožoi-štvo pomnoženo. Zanimivo pa -je bilo, da so Radičevi agentje in frankovci po bližnjih selih okrog kmetov agitirali za ta shod s tem, da se na njem svečano in sveto proglasi samostojna kmečka republika- Radi tega se je v nedelj dopoldne zbrala v Otočcu velikanska masa kmetov in kmetic. Na hišah so vihrale samo hrvatske zastave in tudi na cerkvenem zvoniku je bila razobešena velika hrvatska zastava. V gostih vrstah in trumah so moški, ženske, otroci, dekleta in fantje korakali na zboro- Franciia Prošnja u sodetjsko postopanje proti poslancu ^ Leonu Daudet. PARIZ, 7. Danas je bila zbornici predložena prošnja za dovoljenje sodnijskega postopanja proti poslancu Leonu Dandet. Omenjena prošnja je bila predložena vsled ovadbe s strani Gustava Jerry, ravnatelj lista «Quenore». v katerem je Dandet grozil s smrtjo. Nadaljevanje kcmgresa latinskega časnikarstva LYON, 7. Pod predsedstvom g. Mer-a, načelnika španskega odseka, se je delo kongresa latinskega časnikarstva danes zjutraj nadaljevalo. Popoldne je prevzel predsedstvo g. Croci, načelnik italijanskega odseka. Proučevalo se je vprašanje spoznavanja vzklikajoč -------- publika!» Javni vočlni shod se je vršil pred poslopjem mestne občine. Pred otvoritvijo shoda je bilo z javnega poslopja dano znamenje za manifestacijo v prilog hrvatski republiki Zavihrala je hrvatska republikanska zastava in nahujskana množica je začela kričati «Živela hrvatska republika! Doli Jugoslavija, doli kralj!* Začel je govoriti Radičev kandidat Marko Došen. Njegov govor je bil zelo hujskajoč. Na shod je prišlo tudi več demokratov, ki so začeli proti izauvajočim vzklikom ogorčeno demonstrirati. Naenkrat se je z neke hiše začul revolverski strel. Orožniki, ki so z vel kim naporom vzdrževali mir, so bili prisiljeni, da so z orožjem v roki raz-gnali Radičev shod. Pri spopadih med demokrati in Radićevci je bilo več oseb ranjenih. Kakor je sedaj ugotovljeno, so bili trije kmetje ranjeni, od katerih je eden poezneje podlegel težki poškodbi. Uvedena je preiskava. ČehoslovaSka Viharni primi v češkem parlamentu PRAGA, 7. Včeraj popoldne je poslanska zbornica začela debato o zakonu za zaščito republike. Pri tem je prišlo do burnih scen, ki jih je vprizorila opozicija, predvsem pa komunisti. Vlada, ki je bila že preje opozorjena na to, je ojačila parlamentarno stražo z detektivi in redarji, ki so imeli znake parlamentarne straže. Vsi dohodi v zbornico so bili zastraženi. Kontrola vstopnic je bila zelo stroga. Galerija in lože pa so bile nabito polne. Začetkoma seje so bili sedeži nemških socialnih demokratov in nemških meščanskih strank prazni Ko je predsednik Tomašek ob 2.20 otvo-ril sejo ter sporočil, da je kot prva točka na dnevnem redu razprava zakona o zaščiti republike, so komunisti dvignili tak hrušč, da se ni slišala niti ena beseda poročevalca Medvickega. Ta je bil prisiljen, da narekuje svoje poročilo stenografom na uho. Predsednik Tomašek, ki je miril poslance, ni mogel doseči v tem viharju ničesar. Več komunističnih poslancev je poklical k redu. Ker pa so nadaljevali z razgrajanjem je nekaj komunističnih poslancev izključil od seje. Ker izključeni poslanci vsled hrupa niso čuli njegovih besed, jim je reditelj sporočil sklep predsednika, kateremu se pa niso hoteli pokoriti. Predsednik je sejo suspendiral ter poklical parlamentarno stražo, ki so jo komunisti sprejeli s klici, ali jim je znano, da stoje v službi najhujše reakcije. Izjavili so, da se bodo umaknili le sili Med neverjetnim hrupom je parlamentarna straža odnesla izključene poslance iz dvorane. Predsednik tih je izključil od deset sej. razmer v latinskih deželah na podlagi poučevanja s kinematografi, posebno pa medsebojne izmenjave vesti, tičočin se splošnih in literarnih interesov, potom tiska v latinskih deželah. Kot rezultat teh proučevanj je sledil sklep, da se za sedaj kvečjemu ustanovi udruženje latinskih novinarjev s sedežem v Parizu. To udruženje naj ima svoje poročevalce v vseh večjih latinskih mestih v Evropi in Ameriki. Nemški poslanik v Parizu nmii! BERLIN, 7. V Munchenu -je včeraj umrl nemški poslanik V Parizu Teodor von Me-yer. Pred kratkim je dobil dopust vsled bolezni, ter se je preselil v Miinchen, svoje rojstno mesto. Pozneje je bil sprejet na tamkajšnjo kliniko, kjer je bil operiran. Operacija pa ga ni rešila, temveč je le pospešila njegovo smrt. Francosko sožalje radi smrti nemškega poslanika dr. Mayerja. PARIZ, 7. Komaj se je izvedelo, da je v Mo-nakovem umrl dr. Mayer, nemški poslanik v Parizu, je fravcoska vlada -takoj naročila g. de Margerie, francoskemu poslaniku v Berlinu, da sporoči nemški vladi sožalje franooske vlade. Popoldne je napravil iste korake o. Fou-cuiers, ravnatelj protokola pri nemškem odpravniku p os krv v Parizu. Odgovor Poincare-ia na poziv švedskih škofov na kristjane. PARIZ, 7. Kakor je že znano, so švedski škofje svoječasao naslovili poziv na .kristjane vseh dežel Poslali so ga tudi Poincare-ju, Bo-nar Law-u in Hardingu. Na ta poziv je Poin-care, odgovoril nadškofu v Utrali. Poincare naglasa v svojem odgovoru med drugim, da sta Francija in Belgija pripravljeni uporabljati svojo pravico zmerno, brez vsakih nasilstev, posebno napram delavcem in nemškemu ljudstvu. Francija si goreče želi, da bi prišel oni dan, s katerim bi mogla odpustiti Nemčiji vse krivice, ki jih je storila. Francoska vlada podelila nemškemu mornarju svetinjo. PARIZ, 7. Nekemu nemškemu mornarju, ki je nedavno rešil francoskega vojaka iz reke Rena, kjer bi bil kmalu utonil, je francoska vlada podelila svetinjo za civilno hrabrost. Anslila Anglija in zasedba Poruhkfa — Važna izjava Bonar Lawa — Protifrancoska propaganda Lloyd Georgea LONDON, 7. Angleški ministrski predsednik je odgovarjal danes poslancema dela\ ske stranke, ki so predlagali resolucijo gli de postopanja Francije na ruhrskem ozemlju. Bonar Law je rekel, da zahteva vsaka resolucija, ki gre za tem, da bi izzvala posredovanje Anglije v ruhrskem vprašanju, nekaj takega, kar bi Francija smatrala za sovražno dejanje. Francozi sicer trpijo — je dodal — toda kljub temu bi jim bUo vsako posredovanje zelo zoprno. Mi se ne smemo — je rekel Bonar Law dalje — pridruž:ti francoski akciji, ali ako nekateri poslanci pozabljajo, da smo se v zadnji vojni borili ob strani Francozov kot zavezniki, večina angleškega naroda tega ni pozabila. Mi nočemo imeti sporov s Francijo. Bonar Law je zaključil: «Ne verjamem, da bi Francija hotela ustanoviti celinsko zvezo, da osami Anglijo. Francoski državniki so prepričani, da bo imel njihov pritisk uspeh. Dokler bodo tega mnenja, bo zastonj ponujati posredovanje. Francoski in belgijski parlament se popolnoma strinjata z vladama svojih dežel.» Medtem pa se nadaljuje protifrancoska propaganda, ki jo vodi prejšnji ministrski predsednik Lloyd George. Te dni je zopet objavil oster članek proti Franciji, v katerem dokazuje, da ima Pariz načrt obrazovati celinsko zvezo ter da hoče pritegniti v c-bmočje svojega vpliva peleg Italije in Poljske tudi Rusijo. V takem bloku bi Italija in Rusija delal?, a Francija bi uživala dobiček. Ko bi bil blok gotov, bi Francija postavila druge zaveznike pred gotovo dejstvo. Lloyd George Irdi, da se Rusija ne bo dala vjeli v mreže, ki ji jih nastavlja Francija, o čemer priča predvsem dejstvo, da razpravljajo ruski listi o francoskem načrtu v zelo nepovoljnem smislu. Prepoved komunističnega kongresa. LONDON, 7. Listi poročajo iz Berlina, da so angleške oblasti prepovedale komunistični kongres, ki se je imel sestati v Kolnu dr.e 17. marca. ____' Nemiaja Državni zbor — Važen političen govor kancelarja Cuna — «Odpor se bo nadaljeval do osvoboditve od tujega nasilja» BERLIN, 7. Vsled zasedbe novih mest v Poruhrju je bila za včeraj sklicana izredna seja državnega zbora. Predsednik Locbe je otvoril sejo s kratkim govorom, na kar je dobil besedo državni kancelar Cuno. Govornik je najprej omenil zadnje zasedbe. Ako bi se godilo kaj takega proti katerikoli drugi državi — je rekel — bi se vzdignil ves svet proti takemu početju. Sedaj pa, ko se taka kršitev miru zagreša proti Nemčiji, molči ves svet. Zato pa je naša dolžnost, da razglas mo pred vsem sveto-m francoski teror v Poruhrju, tem večia, in to tem bolj, ker francoski državniki nimajo poguma, da bi francoski narod natančno obvestili o pravem položaju na zasedenem ozemlju in o strahovladi, ki jo uganjajo zasedb ene čete. In kaj je Franc ja dosegla s tem? Uspeh je ta, da je od 11. januarja do 5. marca debila mesto 2,100.000 ton premoga samo 74.000 ton. Zraven tega je imela ogromne stroške za vzdrževanje zasedne armade. To je pasivna stran zasedbe, a njene aktivne strani ni nikjer. Ko bi bil Poincare sprejel reko, ki smo mu jo bili ponud li v decembru lanskega leta, bi imel danes francoski proračirin popolnoma drugačno lice. Zasedba ni prinesla Franciji nikake koristi in na ta način ne bo nikdar dosegla svojega namena. Edini uspeh, ki ga je dosegla, obstoji v tem, da je postal ■cdpor prebivalstva v Poruhrjis in drugod jekleno trd. Mi preglasamo danes — je rekel dalje Cuno — načelo pasivnega odpora in v tem odporu ne bomo odnehali, dokler ne bo zagotovljen pameten mir. Toda naš odpor ni nastal po naredbi vlade, temveč ima svoj koren v užaljeni narodni zavednosti nemškega ljudstva. Odpor se bo' nadaljeval, dokler se ne doseže osvoboditev od tujega nasilja. V nadaljevanju je rekel kancelar, da je Nemčija plačala do sedaj 75.6 miljard inark v zlatu na račun vojne odškodnine aJi, izraženo v papirju, 285 biljonov mark. Francija hoče unič ti naš kredit, hoče uničiti Nemčijo. Francoska politika je vzrok sedanji nesreči in sedanjemu nemiru v Evropi. Zadosti je fraz o pcrga]anj"h. Ni naša dolžnost staviti kake predloge. Vsled- zasedbe rulirskega ozemlja je naša sposobnost plačevanja negotova, vsled česar nam je sploh nemogoče staviti kakršnekoli ponudbe. Nemčija pa bo sprejela vsak pameten predlog, toda nikdar ne bo podpisala pegedb, ki bi jih pozneje ne megla držati. Na koncu je kancelar zopet naglašal, da je Nemčija v tej borbi osamljena in da svet mirno gleda na to, kar se godi ob Renu. Sedaj pa je hip — je zaključil — ko bi lahko svet zapisal veliko stran v knjigo svoje zgodovine s tem da bi odpravil sovraštvo in nasilje. Ker pa smo sami, računamo samo na moč našega ljudstva. Mi se borimo za svojo svobodo, toda cbenem tudi za pošten sporazum vseh narodov na podlagi enakosti, ki naj stopi na mesto vojaške diktature. Ruhrska kotlina Francozi zasedli policijske kasarne v Diissel-dorfu. — Brezposelnost narašča vedno bolj. — Električne centrale odpustile vse delavce. —Žilava delavnost za ustanovitev prostovoljnih oddelkov. PARIZ, 7. Listi poročajo iz Diisseldorfa, da so francoske čete zasedle kasarne varnostne policije agentov. Aretiran je bil tudi ravnatelj rudnika Hollander, češ da je prepovedal rudarjem posluževati se vlakov, da bi s>e tako zoperstavljali Francozom.. Župan v Bochuma in upravni tajniki, ki so se vračali v Agen • Konarejenima listinami, so bili tudi aretirani [a postaji v Bochtrnu so Francozi našli 3 za* boje, ki so bili polni železniških signalov. Med tem pa brezposelnost vidno narašča dan na dan; v Dusseldorfu je število brezposelnih naraslo na 25 tisoč, v Holnu pa preseda že 10 tisoč. Med tem ko v Hagnu in Velvertu delavnice delajo v presledkih, so električne centrale prekinile delo radi pomanfkanja oglja ter odpustile delavce. Mnogo teh odpuščene«v in brezposelnih bi hoteli delat« za Francoze ia Belgijce toda bojijo •• radi groženj. Ni opažat] med ljudstvom nikakih zn?^ov u«volje radi razpustitve varnostne policije. •EDINOST« V Trsi«, dn« 8. norcu i?23. V Essenu je skušalo par sto ljudi napasti in opustošiti neko sladščičarno, toda oddelek francoskih vojakov in agentov je množico raz-gnal ter vzpostavil red. Na meji ruhrske in renske kotline v mestih Barmenu in Dorn-ptadtu so razvila udruženja, ki so bila prepovedana v vseh mestih, žilavo delavnost za ustanovitev prostovoljnih oddelkov. Glede zaplenilve, ki je bila izvršena na postaji v Essenkreis-u, pravijo listi v Essenu, da 8o Francozi zaplenili posode za mleko, nahajajoče se v železniških vozovih. Vendar se je konstatiralo, da so Francozi v teh posodah pbvestili municipij v Essenu. Listi so bili potem pozvani, da zanikajo neresnične vesti. Francozi vrnili ploče za tiskanje bankovcev. Zasedba Wipper Fuertha — Novi izgoni. BERLIN, 7. *Wolff Bureau» javlja: Francosko vojaško poveljstvo je vrnilo podružnici nemške državne banke vse ploče za tiskanje denarja, katere so bili zaplenili Francozi dne 24. februarja. Nadaljujejo se premikanja čet proti jugu Herbelda. Danes zjutraj so francoski konjeniki zavzeli mesto Wipper Fuerth, posamezni -oddelki konjenice pa se približujejo Kummelba-chu. KOBLENC, 7. Višja medzavezniška komisra za porenske dežele je izgnala 129 furkcijonar-jev, od katerih 24 železniških uradnikov, 36 poštnih in 25 finančnih uradnikov. Turiija Pozdrav španskega kralja Mustali-Kemal paši. ANGORA, 7. Dospel je posebni odposlanec španskega .kralja, da izroči pozdrave Kemal paši. Narodna skupščina v Angori zavrnila mirovni dogovor v Laosani. PARIZ, 7. Agencija Havas je dobila iz Carigrada uradno brzojavko: Narodna skupščina v Angori je sklenila, da je načrt mirovnega dogovora v Losani nesprejemljiv, ker nasprotuje narodnemu paktu. Vendar je pooblastila turško vlado, da nadaljuje pogajanja, toda le v smislu teh le pogojev: Vprašanje Mossoula, ki je eno izmed najvažnejših, se mora rešiti v določenem času. Finančna, ekonomska in upravna vprašanja morajo biti rešena v smislu popolne neodvisnosti turškega naroda. Zasedeni kra^i morajo biti izpravlj&ni po podpisu mirovnega dogovora v čim krajši dobi. Avstrija Demonstracije nemških akademikov na Dunaju DUNAJ, 7. V torek ob 11. dopoldne je rnaia skupina nemskcnacionalnega akade-mičnega d jaštva priredila na univerzi in na tehniki demonstracije, naperjene v prvi vrsti proti židovskim slušateljem, dalje pa tudi proti inozemccm. Demonstrantje so zasedli vhcde predavaln h dvoran ter cd vsakega zahtevali legitimacijo. Židovske slušatelje in inozemce so skušali odstranili iz dvorane. Demonstracija ni popolnoma uspela in je tekom ene ure ponehala. Proti demonstrantom je akademični senat nastopil. DUNAJ, 7. Na črni deski tehnične visoke šole je nabit sklep rektorja, s katerimi se uvaja numerus clausus za nekatere inozemske slušatelje. Vpis inozemskih slušateljev je odvisen od gotovih sposobnosti in zrelosti, odvisen pa je tudi od gospodarskih odnošajev, ki vladajo v dotični državi. Glede vpisa inozemskih slušateljev semitskega plemena je uveden numerus clausus in ne sme presegati 10% vpisanih slušateljev. zakupno pogodbo, kakršno sklene občinski za-t nam, da je bil v starih pokrajinah marsikateri kupnik davkov z občinskimi zvezami, da bo.svobodni kmet izpremenjen na ta način v ko-na svoj rizik in na svoje stroške iztirjal od Iona! Italijanski sistem iztirjevanja davkov (Glej prvi članek v ih naloži pokrajina, plačati kazen v obsegu 4% zneskov, ki niso bili izročeni O pravem času. Finančna intendantura in pokrajinski odbor pa lahko odredita proti zamudnemu iztirjevalcu eksekucijo. Za plačila, ki jih zahtevajo od zakupnikov občine in pokrajina, se ne smejo dajali zneski, kateri so bili prejeti na račun izravnih državnih davkov.' Ako se iztirjevalci pregrešijo zoper to določilo, zapade« kazni, ki znaša desetkratni znesek svote, ki je bila izdana v nasprotju s tem predpisom. Eksekucija se odredi proti iztirjevalcem v slučaju, da se ne odzovejo opominu, s katerim se pozo vejo, da izvršijo zahtevana plačila v roku petih dni. Glede občinskih iztirjevalcev daja dovoljen:e za tozadevno dražbo prefekt, glede pokrajinskih iztirjevalcev pa finančno ministrstvo. Ob zaključku naj omenimo še nekatere slučaje, v katerih morajo država, pokrajina ali občina povrniti zakupniku obroke davkov, ki so jim bili -izročeni. To se zgodi, ako občinski ali pokrajinski zakupnik davkov dokaže, da proti davkoplačevalcem dolžnikom dotičnih rokov ni bila mogoča nikaka eksekucija radi neobstojanja nepremičnega in premičnega premoženja ali, ako se je eksekucija izvršila, da država, pokrajine in občine s to kupčijo občine in občinske davčne zveze na milost in nemilost zakupnikom davkov. In kakor vsaka kupčija, tako nudi tudi ta kupčija z davki in z davkoplačevalci široko torišče za razne Spekulacije brezvestnih izkoriščevalcev stisk in zadreg, v katere mora ta sistem spravljati davkoplačevalca. Zatrjuje se Naše šole. Gospod podprefekt goriški je v svoje mi znanem nagovoru na slovensko prebivalstvo povodom ustanovitve italijanske šole v Kanalu napravil še neko opazko, mimo katere ne moremo iti molče. Menil je: ako primerjamo tukajšnje slovenske šole z onimi onkraj meje, govori sodba le nam (sedanji upravi) v prilog. Kaj je mislil g. podprefekt 6 to svojo opazko? Najbrže so mu — ker šolstva onkraj meje on gotovo ne pozna — njegovi informatorji natvezili, da so se onkraj meje pod novo upravo šolske razmere poslabšale. Kolikor pa je nam znano, so se učni načrti tam celo pomodernizirali. Sicer pa je veljal tam isti učni sistem kakor na Goriškem s šolsko obveznostjo do 14. leta. Pri nas pa nismo v nobenem pogledu napredovali, marveč v marsičem nazadovali, kakor govorijo splošne pritožbe iz krogov učitelj-stva in občinstva. Edina reforma je v tem, da se poleg materinega jezika — kolikor se še milostno dopušča — otroci preko mere obremenjajo z učenjem drugega jezika. A kako da je bila naša šola doslej, priča dejstvo, da so po Goriškem in onstran meje analfabeti izginili! Če tega gospod podprefekt ne ve, bi ga bilo moglo poučiti uradno poročilo o uspehu naborov, ki je posebno naglašalo razveseljivo in za slovenske pokrajine častno dejstvo. Slovensko šolstvo sploh je bilo že od nekdaj na višini svoje naloge, izvzemši le kraje, kjer je upravljal šolstvo kak istrski deželni odbor, ali deželni, oz;roma krajni šolski svet, kjer je bilo mogotcem na tem, da ljudstvo ostane v duševni temi Kedaj se bodo mogle vse pokrajine Italije ponašati s takim uspehom na šolskem polju, posebno še, ker se govori, da se tudi tukaj — kakor je že v Italiji — skrči šolska obveznost za cela tri leta?! Gospod podprefekt je pač govoril o stvari, o kateri ni bil poučen. Dr. Josip Šilović. Dr. Josip Silović, znameniti jugoslovenski zgodovinar, profesor na vseučilišču v Zagrebu in član paritetne komisije v Opatiji, je Primorec, rodom iz sela Praputnjak nad Bakrom. Sam pa se označa tudi za Istrana, ker Ima v Dragi Moščeniški svojo hišico in barko. Ali ni morda ugoden znak za povoljno rešitev reškega vprašanja v naključju, da sodelujejo od jugoslovenske strani: Primorec. Istran dr. Josip Šikmč, Istran dr. Laginja in naš nekdanji tržaški voditelj, dr. Otokar Rybaf? Nekaj o društvenem pravu. Z ozirom na naznanilo pripravljalnega odbora novega •Prosvetnega društva* v Ajdovščini, objavljeno te dni v «Edinosti» in «Goriški 6traži» o prepovedi ustanovnega občnega zbora, si dovoljujem opozoriti, da govori odlok goriške pod-prefekture čisto nepravilno in nezakonito o neki še manjkajoči « potrditvi» pravil. Skoda, da je tudi v naši javnosti in celo v naših časopisih razširjen ta izraz in seveda žnjim združeni napačni pojem. Tudi to je znamenje ene najhujših pomanjkljivosti naše javne vzgoje, ki smo jo občutili že ob izbruhu vojne in jo moramo sedaj vedno bol; zapažati in obžalovati, da namreč najširši krogi niso poučeni o temeljnih javnopravnih pravicah. Društveni fzakon, na katerega se podprefektura izrecno sklicuje m ki je brez dvoma še v veljavi, ima svrho ščititi svobodo združevanja in društvenega delovanja. Bistveno jamstvo te svobode tiči ravno v tem, da je, kadar se vložijo pravila in naznani nameravana ustanovitev novega društva, oblastvu dana samo ta možnost, da prepove ustanovitev društva. Zakon dovoljuje za takšno prepoved rok štirih tednov in zahteva, da bodi pismena in obrazložena. Če ni v tem roku take prepovedi, sme društvo začeti delovati. Okupacijska zakonodaja nam je itak to temeljno svoboščino znatno prikrajšala s tem, da je z nekako okrožnico odredila, da se ima zakoniti rek štirih tednov šteti ne več od dneva vložitve pravil, marveč od dneva, kadar jih nižje oblastvo predloži višjemu oblastvu, tako da je v moči nižjega oblastva, da se zavleče začetek roka, kolikor je njega volja. Goriška podprefektura pa bi hotela iti še dalje m zabraniti društveno delovanje še potem, ko je očitno pretekel štiritedenski rok tudi po novem, značilno «liberalnem» Štetju. Tu gre naravnost zaodkrito kršenje zakona, za pravo nasilje, naperjeno proti temeljni svoboščini, ki jo je uživalo naše ljudstvo doslej ^nemoteno že od I. 1867. V tej zvezi in ravno tudi v ilustracijo nezadostnega pouka o javnopravnih pravicah bi opozoril še na to, da je tudi izraz «ustanovni občni zbor» napačen, ker je društvo ustanovljeno že takrat, kadar se več oseb, ki hočejo biti člani novega društva, združi ▼ trrho njegove vstanovitve, sestavi pravila, naznani pristojnemu oblastvu ustanovitev društva in pri-pripravi vse potrebno za njegovo bodoče delovanje. Saj tudi društveni zakon govori samo o tem, od kdaj sme društvo pričeti delovati, ne pa od kdaj se ima šteti za ustanovljeno. Na takozvanih ustanovnih občnih zborih ne gre torej za ustanovitev, nego samo za konstituiranje novega društva, to je za njegovo notranjo uredbo, zlasti za izvolitev njegovih organov. Želeti je, da nam prinese naš »Pravni vestnik* v bližnji bodočnosti obširnejšo razpravo o društvenem pravu, ki naj bi jo vsi naši javni delavci proučili. Država, h kateri pripadamo, žal sploh nima društvenega zakona. Morda nas tudi na tem polju doleti kmalu takozvano vedinjenje. Držimo se pridobljenih pravic vsaj toliko časa, dokler nam niso izrecno vzete, a za tisti bližnji ali dalnji čas, ko bomo ob nje, naj naše ljudstvo ve, kaj se mu ie vzelo in za kaj, med drugim, se mu bo, s tistimi sodržavljani italijanskega rodu vred, ki imajo smisel za resnično svobodo in za politično kulturo,- bojevati bodočnosti. Dr. Joein VOhi. Znaki našega sedanjega položaja. Iz Buzeta javljajo, kakor piše zadnja »Istarska Riječ®, da je pred nekoliko dnevi nekdo razbil par stekel na hiši nekega hrvatskega odpadnika. Ta nesrečni človek pa je hitro bežal k orožnikom in obtožil nekega naših iz zgolj osebne zavisti. Orožniki pa se niso nič zmenili, ali je obtoženi res razbil ona stekla, ali ne, marveč so ga kar prijeli in odvedli na orožniško postajo. Tu so ga držali zaprtega tri dni. Potem še le so ga izpustili, ko so videli, da je nedolžen. (Vesel naj bo, da je šk> še tako hitro, kakor ni v navadi sicer. Op. ur. «Ed».) S tem pa ni bilo še te ovaduške afere konec. Sledil je grd epilog. Dotični odpadnik je poslal mater po nedolžnem zaprtega k italijanskem duhovniku, «naj pogubi onega našega človeka!» Tega, seveda, ni mogel storiti tudi italijanski duhovnik, da bi komu še živemu prisodil večno pogubljenje! Človeku zastaja pamet spričo takih dogodkov, spričo take zlobe, s katero šikanirajo naše siromašno ljudstvo. To so res znaki obupnega položaja, v katerega nas je potisnilo — odrešenje! Zgražati se moramo tem boli, ker se nam vedno govori, da živimo v civilizirani Evropi! — Tolažljivo pa je, kar pišejo rečenemu listu z Boljunščine: Reči moramo, da je pokojna Avstrija «poitalijančila» več naših ljudi, nego jih sedaj Italija. Sedaj imamo tu več čistih in osvedočenih Slovanov, nego jih je bilo pred italijansko zasedbo, čeprav se je nekow liko naših ljudi vpisalo med fašiste — proti svoji volji in svojemu srcu! Pa tudi ti in taki ne bodo mnogo koristili italijanski stvari, ker iščejo le za-se korist in plačilo, ali umrli so tisti, ki so dafali, darovali in so bili usmiljeni... Umrli so, vendar jih/ je še nekaj naših, ki verujejo v to. Pa tudi tem ljudem «slabe pameti» Se morajo slednjič odpreti oči, kakor so že mnogi spregledali za časa vojne in italijanske zasedbe. Dopisnik ugotavlja, da se po vseh selih na Boluinščini — izvzemši po par italijanskih rodbin — povsod glasi le hrvatska govorica. — Moralična kakovost jedra našega ljudstva utrja vero, da nas znaki žalostnega položaja ne zagrnejo. Dvojna mera. Povodom imenovanja tržaškega župana dra. pitacco za člana italijanskega senata je prinesel «Piccolo» zopet svoj navadni neogibni in dolgovezni slavospev. Podal je obširen opis delovanja slavljenčevega kot borca za italijanstvo v našem domačem političnem življenju pod Avstrijo in sedaj pod Italijo, in ko>t tržaškega poslanca v parlamentu na Dunaju. Za danes nas zanima ta poslednji odlomek v «Piccoiorvem» slavospevu Pitacco je razvijal — tako pripoveduje «Piccolo» — na Dunaju delo, ki je bilo potrebnu za rešitev mnogih važnih vprašanj našega mesta, ki jih tržaško glasilo« imenoma označa. Celo dneve sej navaja, ko se je Pitacco oglašal v obrambo koristi in pravic Trsta. Mimogrede bodi omenjeno, da šteje «Piccolo» med «tržaške koristi® tudi Pitaccov nastop proti — slovenski šoli in proti pretveznim prevaram, ki da so jih za-grešali Slovenci povodom ljudskega štetja. Sporedno s to hvalo Pitaccu za njegovo parlamentarno delovanje na Dunaju pa ga slavi «Piccolo» tudi kot navdušenega borca za osvoboditev iz avstrijskega jarma. Zakaj omenjamo te reminiscence iz zgodovine prejšnjega javnega delovanja novega gospoda senatorja? Ne zato, ker ga hočemo grajati, ali mu kaj očitati radi tega dvojnega delovanja. Nič mu ne očitamo radi tega, da je bil v svo'em notranjem čustvovanju sovražnik propadle države in da je vendar hodil v avstrijski parlament zastopat koristi svojih volilcev. Vršil je svojo dolžnost na ob3 strani. V želji, da bi koristil mestu, se ni izogibal niti poti na Dunaj, kjer je bila italijanska delegacija — to zgodovinsko resnico moramo ugotoviti tu — najpohlevnefša parlamentarna skupina, kakor so nam često pripovedovali drugi člani poslanske zbornice. V svojih govorih so sicer — tu pa tam celo precej ostro — podčrtavali opozicionalno stališče, sicer pa so bili skupina, na katero je vlada vsekdar računala, če ji je huda predla za kako glasovanje. Mogli bi navesti mnogo konkretnih slučajev. Nič ne očitamo Pitaccu radi tega, da je na Dunaju zasledoval zdravo oportuni-stično politiko, ki ie bila upravičena tem bol', ker je donašala italijanski stvari velike koristi. Ugotavljamo to neutajljivo dejstvo kot dokaz, kako neosnovan je tisti večni krik, kako da je Avstrija vedno podpirala Slovane na škodo Italijanov. Še en razlog je, da se tu spominjamo" tozadevne hvale v «Piccolu». Ta razlog je v tem, da se vsakogar na naši strani danes označa kot avstriakanta, če je nekdaj v okviru Avstrije hotel koristiti svojemu narodu, če je računal z dejstvom, da smo tedaj živeli v Avstriji in da nam je Dunaj rezal kruh! V tem ravno je tista krivica, da se toisto, kar je Pitaccu v Čast in slavo, označa na naših ljudeh kot neizbrisen madež, ki jih politično diskvali-f i kuje v našem novem državništvu, in da ta «madež» tišči s svinčeno težo vse naše ljudstvo, ker je n. pr. poprej — pod moraš — pošiljalo svoje sinove v avstrijsko vojsko, čeprav .so iih istotako pošiljali tudi sedairi avstrijski Italijani! Ta dvojna mera in posledice, ki jih prinaša, pomenjajo za nas ljuto in nezasluženo krivico, ki nas razburja in žali. Gala - žalni voz in lak - čevljički. Naša «Edinost» se je doslej dosti uspešno branila teh in podobnih spak. Upam, da bo sreča njej in njenim zvestim bralcem tudi zanaprej mila. Le iz previdnosti in iz tiste posebne jezikovne občutljivosti, ki jo smatram zlasti v našem položaju ne za sitnost, nego za dolžnost, hočem svarilno zatrobiti, ker sem pred malo dnevi našel v nekem poročilu iz Ljubljane «gala -žalni voz», a v gledališki kritiki uglednega ljubljanskega dnevnika «lak - čevljičke». Ali ie kdaj Francozu ali Italijanu prišlo na misel, ali je kdaj Ie od daleč začutil potrebo, da bi v svojem jeziku posnemal nemške, kaksen-krat tako vratolomne, mnogokrat le malo precizne sestavljenke? Pri nas pa kar mrgoli gala-predstav, luksus-vlakov, auto-p rog, tenis-pro-storov in se nam je ponujala Union-banka, a sedaj smo se povzpeli celo do gala - žalnih vozov, do sestave samostalnika s samostalnikom, ki ima pa pred seboj še pridevnik! Ta spaka je pač zašla v našo časnikarsko slovenščino naravnost iz oglasa kakega zagrebškega, a ne pogrebnega« nego pompes-funebres-pod-ietja, a tudi one druge bodo no večini sorod- nega izvora. Drugačne znamke so pač «X-žarkia vendar komaj bolj pravilni. Četmd* jih je priznan strokovnjak še pred kratkim nn> žival tako ravno v « Edinosti«, n« moren verjeti, da ne bi ostali to, kar so, tudi ko If se nazivali narobe žarki X ali tudi Nerntfe slovar navaja x kot določilno besedo v p«, primerov, kakor xmal, X-Beine, xbelieb% xfach in X-Strahlen. Z zgolj slovniškega sta£* šča bi se po teh primerih drznil domnevati, da je Rontgen rabil za naziv žarkov, ki iih j« on odkril, veliko črko X, in ne male črke x4 samo radi tega, ker jo je rabil za določilno besedo v sestavi s samostalnikom, ki se, kakoe v nemščini vsi samostalniki, piše z veliko začetno črko; saj pišejo Nemci s takšno čoka tudi Abc, ker ima kakor naša "abeceda« sa-mostalniški pomen. Jezičnik« Druitveno vesli Šolsko društvo — podružnica Sv. Ivan priredi prih. nedeljo t. j. 11. t. m. v Narod, d-omu šaljivo trodejariko «Stari grehi». Kdor se hoče zopet enkrat prav pošteno nasmejati, naj ne zamudi te krasne prilike, Po»-drobnejše sledi! * Učiteljsko društvo za Trst in okolico vabi vse novoizvoljene odbornike k prvi seji, ki bo v soboto ob 16 in pol v svetivanski ljudski šoli. Vabljeni so tudi namestniki in pregledo-valci računov ter člana razsodišča, da podajat svoje naslove. Kdor bi se seje ne mogel udeležili, naj pošlje za ta dan po kakem družni odborniku svoj naslov. — Odbor. Akađ. fer. dr. «Balkan». Danes ob 20.30 sestanek. Uro prej odborova seja v navadnih prostorih. «Kolo». Danes zvečer ob 8. uri vaja za ženski zbor. Prosim da pridete vse! «Žensko dobrodelno udruženje» v Trsta. Prihodnja odborova seja, ki se je imela vršiti v sobotot 10. t. m., odpade ter se bo vršila drugo soboto, 17, t. m. — Predsednica. Iz tržaškega ^življenja Nevarnost, ki preti upokojencem bivše vladavine. Tukajšnje društvo državnih upokojencev je razposlalo vsem državnim poslancem naše pokrajine ter listom okrožnico, v kateri piše, da so se pojavili glasovi, da bodo ob priliki juridične asimilacije državnih uradnikov; bivše vladavine znižane za 20?« vse pokojnine prejšnje vladavine vštevši draginjsko doklado-Okrožnica nadaljuje, da bi ta okolnost, če bi se uresničila izzvala enoglasen klic bolesti pri prizadetih, ki se potom svojega društva celu borijo za zvišanje pokojnin, in nerazumljivo da je, kako bi mogla vlada na eni strani dovoliti, da se zvišajo najemnine na drugi strani pa pristriči dohodke najbolj potrebnim državljanom. Društvo prosi za posredovanje, da bi vlada opustila svoj namen. Ob enem je omenjeno društvo poslalo ministrskemu predsedniku Mussoliniju brzojavko, v kateri izraža isfc/ željo. Znano je, da so državni vpnkojenci na5e dežele eden najbolj revnih slojev in da so le redki tisti, ki zamorejo od svoje pokojnine tudi živeti, ne da bi bili navezani na pcmoč in milost svojih sorodnikov. Zato želimo, da bi se izkazala vest o nameravanem skrčenju pokojnin kot neresnična oziroma, če je kaj resnice na tem, da se posreči posredovanju poslancev in društva upokojencev, da dosežejo pri vladi opustitev tega namena. Presenečena tihotapska družba. Pred par dnevi je prišla tukajšnjemu finančnemu oblastvu na uho govorica, da se v nekem stanovanju v ulici Boccaccio shajajo gotovi sumljivi elementi. Najemniki omeniene hiše so celo domnevali, da gre za kako družbo ponarejevalcev denarja. Finančno- oblastvo se je začelo takoj zanimati za zadevo; Jalo je podrejenim agentom potrebna navodila, da pridejo stvari do dna. Zadnje dni preteklega tedna se je dvema agentoma, ki sta prežala na osumljence, posrečilo presenetiti celo družbo, ko se je bila ravno polnoštevilno zbrala v označenem stanovanju; izvršilai sta strogo preiskavo, tekom katere je prišlo na dan razno blago tihotapskega izvora, v prvi vrsti tobak in kokaina. Blago je bilo zaplenjeno, presenečeni tihotapci pa aretirani in ouvedeni na finančno postajo v ulici Udine. Tam so se aretrranci izkazali za Mateja Devesoovi, star 29 let, Gregorja Novak, star 32 let, Amalijo Cuder, stara 37 let, in Emila Masserotti,, star 25 let. Po kratkem zaslišanju so bili vsi odvedeni v zapor v ulici Coroneo. Zaplemba vojnega materiala* Na podlagi neke brezimne ovadbe je pol:cija izvedela, da se nekatere osebe pečajo s trgovanjem vojnega materiala. Sledeč podrobnostim, navedenih v omenjeni ovadbi, se jc posrečilo policklom priti na sled tem «trgo\-» cem». Včeraj je neki agent, ki je nadzoroval sklad:šče stare železnine v ulici Filippo Corridoni št. 13, zapazil, da so trije možakarji nakladali «na voz, ki je stal preti skladiščem, vreče polne odlomkov iz bakra in medi. Vsega skupaj Mlo naloženih 71 vreč. Ko je b i vez naložen, je eden izmed treh mož zaklenil skladišče ter se oddaljil, medtem ko sta ostala dva pognala konje. Agent, ki je opazoval to počenjanje, je stopil k vozniku ter ga vprašal po izvora materiala. Ker mu ia in; tudi njegov pomočnik nista znala podati zadostnih pojasnil, ju je povabil na kve-sturo, medtem ko je dal voz z materialom prepeljati v orožarnico pri Sv. Andreju. Na kvesturi je bil voznik zaslišan; povedal je, da je hotel prepeljati material, po nalogu lastnika skladišča Lucijana Fonda na kolodvor, odkoder bi ga imeli poslati v ino. zemstvo. Fonda je bil aretiran; pri zaslišanju je izjavil, da je kupil material od neznancev v dobri veri. Voznik in njegov drug sta bila izpuščena, medtem ko je bil Fonda pridržan v zaporu. Vrednost materiala se ceni na 25.000 lir. Hišna preiskava. — Zaplemba kokaine. Včeraj so izvršili policisti preiskavo v stanovanju zobozdravnika Maksimiljana Roscitza v ulicj della Ginnastica št. 7 ter zaplenili 130 gra mov oristne kokaine. Zobozdravnik ni vede! poved" !i k:e je dobil dragocen in nevarni struj zato končal v zaporu. NASI DIJAKI STRADAJO- — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DIJAŠKE MATICE! V Trstu, dne 8. maj'ca 1923. •EDINOST* UI. Razie$nlteo najemninskega odloka na nove pokrajine Kraljevi odlok - zakon z dne 7. januarja 1923 št. 8 je bil s potrebnimi dodatnimi določbami raztegnjen na nove pokrajine. Podajamo v naslednjem določbe tega odloka - zakona s pozivom na čitatelje, da si hranijo to številko za eventuelno poznej-So vporabo: Od 24. avgusta 1923 naprej stopijo iz veljave izjemne odredbe, s katerimi so se na bcdisikak način urejevali najemninski odnošaji. Od tega dneva do najkasneje 23. avgusta 1926 se bo lahko dovoljevalo podaljšanje najemninskih pogodb, katere so bile do sedaj urejevane potom zakona, pod sledečimi pogoji: Hišni gospodar, ki hcčc dati odp-oved ali povišati najemnino, mora naznaniti to do 31. marca 1923 najemniku potom priporočene dopisnice. Za letos velja edino gornji rok, 31. marca, in odpovedi dane, predno je stopil v veljavo ta odlok, so neveljavne; za poznejša leta t. j. od 24. 8. 1924 do 23. 8 1925 in od 24. 8. 1925 do 23. 8. 1926 stopijo zopet v veljavo pogodbeni ali običajni odpovedni roki. Najemnik, ki se hoče upreti odpovedi ali ki noče sprejeti poviška najemnine zahtevanega od gospodarja, se lahko zateče k razsedniški komisiji (cominissione arbi-tralc). Pri vsaki preturi bo ustanovljena taka komisija (v mestih, kjer se predvideva obilno dela eventuelno tudi več komisij), katera bo obstojala iz enega sodnika kot predsednika ter po enega zastopn:ka gospodarjev in najemnikov. Tekem petnajst dni vštevši od dneva, ko je prejel omenjeno priporočeno dopisnico, mora najemnik predložiti spor razsodniški konrsiji s spisom, v katerem, odgovarjajoče vsebini gospodarjeve dopisnice, zahteva dovoljenje podaljšanja pogedbe ali pa določitev pravične najemnine, katere višino ob enem predlaga. Dokler ta spor ni rešen, ostane najemnik v posesti najetih prostorov in rr.ora plačevati zanje dosedanjo najemnino-in eventuelni povišek, k' bi ga komisija začasno določila. Vsi spisi strank naslovljeni na razscaniško- komisijo kakor tudi spisi sestavljeni od komisije same so koleka prosti. Mesto tega je določena stalna pristojbina in sicer: Pri sporih, kjer sega dosedanja najemnina do 100 lir: 6 lir; cd 100 do 250 lir: 12 lir; v vseh drugih primerih: 24 lir. To prisiojb'no mora predujmiti stranka, katera se zateče k razsodniski komisiji, na način, da prilepi odgovarjajoče kolke na svojo prvo ulogo. Komisija pa izreče pri končni odločitvi spora, kdo ima nositi ta strošek in ostale pravdne stroške. Proti odločitvi razsodniške komisije ni priz'va ne upora. Odlok predpisuje komisiji icliko glede podaljšanja pogodbe kolikor glede odmere pravične najemnine, da mora vpostevati vse navedbe strank in njihov položaj, kakor tudi splošne in posebne razmere, ki vladajo v občini, • kjer prebivata stranki. Odlok izrecno omenja, da se mora posebno upoštevati pri odmeri najemnine položaj državnih in zasebnih uradnikov, vpokc-jencev, delavcev in drugih slojev, k: imajo skromen zaslužek. Upoštevati se morajo na drugi strani poprave hiše izvršene cd gospodarja ter posebno tudi okolnost, če ima najemnik dober dohodek s tem, da daja v podnajem del najetih prostorov. Ne more se dovoliti podaljšanje pogodbe v sledečih pnmerih: a) če lastnik hiše dokaže, da potrebuje lišo ali stanovanje zase, za svoje družino ali sorodnike do» drugega kolena; v primerih. pa, kjer gre za h še sezidane ali pose-dovane cd družb al' drugih ustanov z namenom, da bedo- služile za stanovanje njenim uradnikom ali nameščencem: če najemnik nima več te lastnosti. b) če je najemnik priredil hišo v drugo svrho kakor za stanovanje. c) če poseduje najemnik v isti občini drugo niro- za stanovanje bodisi iz naslova lastnine ali užitka pripadajočega njemu ali kaki drugi osebi, ki živi skupno ž njim in če je dotična hiša prosta, t. j. ni oddana v najem esebi, katera je dosegla podaljšanje najemninske pogodbe ali ima iz drugega naslova pravico, da ostane v hiši. d) če se najemnik ne poslužuje hiše na način primeren dobremu gospodarju; in ne plača pegejene najemnine. e) če najemnik ne stanuje v hiši in jo je oddal v pednajem izvzem&i če gre za začasno, potrebno odsotnost; v tem primeru se lahko dovoli podaljšanje podnajemniku ali podnajemnikom, ki stanujejo v hiši. Vse gornje odredbe ne veljajo za najemnike pogodbe, katere še tečejo. Če pa pogodbeni rok izteče pred 23. avgusta 1926, se najemnik lahko opira na odredbe tega cdloka. Razsodniške komisije ustanovljene ozi-roiri spremenjene z odlokom Gen. civ. kom. z dne 13. aprila 1921 št. 72 - 799 in kr. odlokom z dne 31. julija 1922 št. 1118 bodo imele pravico« da podaljšajo, enkrat ali večkrat, pogodbe tičoče se prostorov, ki ne služijo za stanovanje (obrtna podjetja, trgovine, pisarne, prenočišča, zdravilišča itd.) ne glede na dan, kedaj je bila sklenjena dotična pogodba, in na rok, do kedaj traja; podaljšanje ne more iti preko 23. avgusta 1926, le za industrijska podjetja z več nego 30 delavci, za prenočišča, zdravilišča in lekarne gre podaljšanje lahko do 23. avgusta 1928. Če se prostori vporabljajo za skupno svrho, t. j. za obrat, pisarno itd. in za stanovanje, tedaj se vpošteva pretežna raba. Če stranke v tem niso eoine, odločijo razsodniike komisije. Poslovanje političnih oblastev v najemninskih zadevah je -odpravljeno. O utokih, ki so vloženi proti ukrepom političnih oblastev, odločuje razsodniška komisija. Prekl ci izgona izdan od polit;čne oblasti ostanejo v veljavi še dva meseca potem, ko je stopil odlok v veljavo. Sodnik (pretor) pa bo, v pri-rrerih absolutne potrebe, lahko ovrgel izgone za dobo dveh mesecev. V krajih, kjer so običajni drugi roki kakor 23. oz'row nia 24. avgusta, stopi na mesto teh dveh rokov tisti, ki je najbližji pred ali za njima. Vesti * Goriškega Boj med bojevniki. V nedeljo se je vršil v Gorici občni zbor mestne »Zvez^ bojevnikov«, na katerem je prišlo do hudih nasprotstev med domačini na eni in med pripadniki starih pokrajin in fašisti, ki so pa tudi po večini iz starih pokrajin, na drugi strani. S posredovanem viceprefekta je bila že pr»d občnim zborom sestavljena in baje sporazumno sprejeta kandidatna lista za novi odbor, ki naj bi se predlagala na občnem zboru. Zgodilo pa se je drugače. Kliub sporazumu so domačini sestavili lastno listo, ca kateri so seveda figurirali kot kandidatje večino-ma domačini in hoteli so prodreti z njo ca občnem zboru. Nasprotniki so za ta »trik« zvedeli in predlagali so potom dr. Brancorc-ssi, da se volitve vrše tajno. Predlog je bil sprejet in s tem so bili tudi prekrižani računi domačinov, ki so na-i.o zapustili s krikom in pretesni dvorano. Vsled tega dogodka do volitev sploh ni prišlo, temveč ostali člani so sklenili, da naj imenuje ravnateljstvo deželne zveze v Vidmu komisarja, d?, napravi red v goriškem oddelku. Ni to edini slučaj sporov med domačini in prlpadr.iki starih pokrajin. Na tej bolezni hirajo večinoma vsa društva m vse organizacije, v kalerih se nahajajo pripadniki starih in novih pokrajin. Tudi konec je večinoma povsod enak: za zdravnika se imenuje komisar. »Corriere dl Govizia« sporoča v današnji številki, da ne iside več ta tedett, »Ver se formira deiinitiven izdajateljski konsorcij. V bodoče bo izhajal vsekega dne na štirih straneh. Goriški škandal. Gorica živi še vedno pod vtisi znanega škandala, kajti vsak dan prinese preiskava kaj nov-ega. Te dni, ravno ko so prišli zločinu na sled, se je vrniJa neka ženska, mati treh otrok, iz Avstrije, kamor fo je zagnala že vojna. Aretirani Lutrcan, ki se je tudi mudil po opravkih v Avstriji, jo je nekega dne obiskal v njenem prejšnjem bivališču Gundensdorfu, ker je ona nie-gova svakinja. Uboga ženska mu je potožila, kako težko ji je preživljati troje otrok, nakar se ji je on ponudil, da vzame na'starejšo 11 letno hčerko s seboj v Gorico in da bo skrbel za njeno vzge-jo. V resnici se mu je tudi posrečilo spraviti deklico v neki mestni zavod, kjer je bila splošno priljubljena. Mati je bila vsa srečna, da ima njena kčerka tako velikodušnega dobrotnika. Lahko si je predstaviti njeno veliko presenečenje, ko se je po dolgih letih vrnila te dni zoret v Gorico in zvedela za govorice, ki so se širile po mestu o nienem dobrotniku. Stekla je seveda takoj k hčerki v zavod, kjer ic **a svojo veliko grozo izvedela iz njenih ust, da so govorice o Livtmanu resnične. Lep sprejem je čakal nesrečno mater v domačem mestu! Velika slavnost v Gradiški. V nedeljo so odikrili v Gradiški na mestnem trgu spominsko ploščo na zopetno združitev Furlanije v eno deželo, v dvorani mestne hiše pa spominsko ploščo na obisk kraljevske dvojice v Gradiški. Na slavnosti so bili navzoči videmski prefekt ter videmski in beneški župan. «V kraljestvu palčkov«. Kje je to bajno kraljestvo? Daleč za nami, kakor je daleč za nami mladost. V vas je, mladina... Babica — mi, njeni vnuki, smo ji pravili mati, mati pa nam je bila mama — babica je sedla za peč. Saj poznate našo veliko peč, kakor jo imajo izbe po gorah. Skozi okno zre zima, jezna sopiha, tuli in šipe potresa in plaši nas deco; v kotu, v najvarnejšem pa čepi peč široko kot koklja. Mi — jara piščeta — se privijamo ob njo, lezemo ji na hrbet. Kajti tam zunaj tuli zima, ki postaja ob mraku vsa besnejša. Peč pa, naša ljuba peč je kot nalašč takrat vsa gorkejša, sladkejša. In babica pripoveduje. Čudovito skrivnostno prede našo otroško fantazijo. Tam nekje v nasprotnem kotu je nekaj Škrknilo. Ali je bila to miška, veter mord&, vedomec, škrat? In vedno skrivnostneje teče babici beseda... Vedno skrivaostnejše. In ko je obmolknila, so naše misli predle same vse dalje in dalje. sedaj tako temne protireformacijske (katoliške) dobe v naši literaturi se je bal vsak literarni zgodovinar — najjasnejši dokaz za to je, da je to razmeroma najmanj raziskana doba v naši slovstveni in kulturni zgodovini — in vendar obsega nad poldrugo stoletje. G. prof. Kidrič se je lota tega problema v razpravi «Opombe k protireformacijski dobi v zgodovini slovenskega^ pismenstva«. Ta razprava, nekak uvod za sintezo dobe med reformacijo in preporodom (ki se nam obeta za prihodnji IV. letnik), prinaša obilico zanimivih odkritij. Koliko zmot v dosedanjih naših najboljših Hterarnozgodovinskih spisih je odstranjenih. Najdeni so novi tiski in rokopisi iz te dobe; rezultati te presenetijo, četudi si doslej DAROVI — Pod pokroviteljstvom društva M. D. P. Opčine, sta nabrali tovarišici Olga šonc in Ivanka Mesar med narodnimi Openci na bloke št. 211, 212, 213, 214, 388 lir, katere je g. Zustig Josip izročil «Šolskemu društvu®. — Gosp. Mirko Žerjal Boršt izročil «Šol. društvu» 48 lir za delno razprodane bloke št. 195 in 208. — V počeščenje spomina pok. Ivana Mankoč darujeta Linči in Saša Knaus 100 lir «Šolskemu društvu». — V počastitev spomina pok. Ivana Mankoč daruje g. Ante Bogdanovič 50 lir za •Šolsko društvo». — V počastitev spomina pek. Ivana Sancin (Drejača) daruje škedenjsko učiteljstvo 55 lir podružnici «Šol. društva« v Škedn'u, — Milan Kodrič učenec 5. razr. slov. šole pri Sv. Jakobu, daruje 2 liri za «Šolsko društvo*. — Podružnica v Nabrežini je izročila • Šolskemu društvu« za razprodane listke blokov št. 255, 256, 257 in 258 lir 74.50. — Štran-car Ivan posestnik iz Planine daruje 10 lir «Šolskemu društvu*. Srčna hvala. Gospod Bogomir Rudež daruje 5 L in gospa Marija Vidmar 2 L za podružnico Šol. društva pri Sv. Ivanu. (Denar hrani blag.) V počaščenje spomina blagopok. Iv. Mankoč daruje g. Artur Lokar notar Ajdovščina Lir 50.—- « Šolskemu društvu. — Gospodarsko kon-somno društvo v Bazovici daruje 50 Lir za •Šolsko društvo— Srčna hvala. OBČINA VRABČE nad Vipavo išče občinskega tajnika. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj, župan: Suša. 342 STARO ŽELEZO plačam lir 32, kosti 30. Trst, ul. Slataper 20. 337 MLADA STROJEPISKA, vešča slovenščine, italijanščine in nemščine, z že nekoliko prakse išče službe kot praktikantinja. Pismene ponudbe pod E. N. Tassotti, Via XXX ottobre 14/1 345 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobov- e" i po najvišjih cenah plačuje edini grosist elleli Vita, via Madonnina 10, I. 32 GLASOVIR JE, harmonije in orgije popravlja in uglašuje Andrej Pečar, Trst, Via Molino a vento št. 5, III. 6 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 25 PREPARATE za olepsanje kože, za zobe, proti izpadanju las, neškodljive barve za lase ima lekarna v II. Bistrici. 29/4 KRONE m goldinarje plačujem dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares št. 6. I. 44 t KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČF; KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. • INSERIRAJ V »EDINOSTI« J Gospodarsko Uruffuo pri Sv. M. Magdaleni zgornji štev. 11 Mali oglasi s« računajo po 20 slot. beseda. — Najmanji« pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stoL beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. SPREJME SE mlad izučen sedlarski pdnočnik. Franc Divič, sedlar, Idrija 347 GOSPOD «Sreča» Senožeče, prosim ste prejeli moje pismo? Milena 348 GOSPODARSKO konsumno društvo v Bazovici išče krčma rja oziroma poslovodjo. Pojasnila dafe načelništvo. 349 vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v lastnih prostorih v nedeljo 25. marca ob 10. url predpoldne s sledečim dnevnim redom; L Nagovor predsednika. 2. Porodilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika in nadzorništva. 4. Poročilo o reviziji. 5. Odobritev letnega računa. 6 Nadomestne volitve. 7. Slučajnosti. Opomba: V slučaju nezadostnega Števila udo* ob določeni uri, se bo vršil pozneje de isti dan občni zbor kakor predvHea v pravilih. (111 STROJEPISKA se sprejme. Naslov pri upravništvu. 350 ŽIVINOREJCI! Partija pokvarjenih testenin in drugih živiL Na poli l ano, Via Udine 10 351 SEMENSKI krompir «Ida» lepe vrste, se dobi v via Giorgio Vašari 18, skladišče 352 KRČMAR s kavcijo L 2000.— s soprogo, dobro kuharico, s pozn-anjem okoliša Barriere, se išče. Dobri pogc-ji. Natančna pojasnila daje lastnik v gostilni Salics Št. 2. 353 OREHI, mladi, za presajo, jako lepe vrste, približno sto komadov, visoki 60 cm 1.20 m, so na prodaij pri kmetijski podružnici v Gorenjah. Cena po dogovoru. Naročila sprejema Ivan Jurca, Gorenje 5, p. Postojna. 300 Zadružna zvezo o Trstu registiovana zadruga z omejeno zave/o vabi na TRGOVINA festvin in mešanega blaga, edina na zelo prometnem kraju, se odda zmožni osebi. Naslov pri upravništvu. 322 KROMPIR semenski se dobi v Orleku pri Sežani št. 21. Cena po dogovora._318 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema samo do zadnjega dne aprila v ulici Geppa 10. 293 PRVI veliki živinski in kramarski mesečni semenj v Sv. Petru na Krasu se vrši 10. marca 1923. . .. 289, ki se bo vršil v četrtek, dne 19. aprila 1923 ob 10. uri predpoldne v Trstu (ulica in št. se naznanita posebej) s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnihva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Odobritev bilance za leto 1922 in razdelitev čistega dobička. 4. Obrestovanje deležev in določitev letnega prispevka za !eto 1923. 5. Nadomestna volitev. 6. Sprememba pravil. 7.Slučainosti. NACELNISTVO, Opomba: V smislu § 29 zadružnih pravil se mora vsak pooblaščenec legitimirati s tozadevnim v seji načelništva sklenjenim pravilnim pooblastilom in v smislu § 30 zadružnih pravil je občni zbor sklepčen pri vsakem številu udeležencev. 110 PODLISTEK 19 tt'ILKIE COLLINS: Gespa v belem IZPOVEDBE WALTERJA HARTRIGHTS-A. X. V Limmeridgu sva potrpežljivo popraševala pri različnih ljudeh, da bi kaj izvedela. Ko sva šla mimo šole, sem predlagal, naj poprašava še učitelja. Vrata sva dobila pol-odprta in glas učitelja je prodiral prav do naju, ki sva se ustavila za nip v veži. Sedaj otroci, se je čul glas, pazite, kaj vam povem. Če bom slišal v šoli le še besedico o strahovih, se vam bo godilo slabo. Vi vsi vidite Jakoba Pastlethwaita, ki stoji za kazen tam v kotu. On ni kaznovan zato, ker pravi, da je videl snoči strah, ampak zato, iker je tako drzen in trmast, da noče tega razumeti; in ker vztraja na tem, da je videl strah, čeprav sem mu dejal, da je to nemogoče. Zdi se mi, da sva izbrala neprimeren čas za najin obisk, je dejala gospodična Halcombe, ko je odprla ob koncu učiteljevega govora vrata in je šla pred mano naprej. Najin prihod je |.aprav!l veliko senzacijo med otroci. Zdelo se je, da mislijo, da sva prišla samo zato, da vidiva kaznovanega Jakoba v kotu. Prišla sva vas nekaj vprašati gospod Demp-ster, je dejala gospodična Halcombe učitelju, in nikakor nisva mislila, da vas dobiva pri zaklinjanju duhov. Kaj naj pcmicni vse to? Kaj je pravzaprav resničnega na tem? Ta hudobni deček, gospodična Halcombe, je spravil vso šolo v strah, s tem da trdi, da je videl to noč na pokopališču belo prikazen, je de;al učitelj. In naj ga še tako prepričujem, ostaja vendarle pri svoji abotni zgodbi. Čudovito, je dejala gospodična Halcombe. Komaj bi verjela, da imajo naši otroci dovolj •fantazije, da lahko vidro prikazen. To je nov prirastek k vašemu težkemu delu pri razvijanju duha naše mladine — in iz srca vam želim dobrega uspeha pri tem, gospod Demster. Medtem pa dovolite mi pojasniti, zakaj me vidite tu in kaj želim. Nato je postavila učitelju isto vprašanje kot skoro vsem vaščanom. Ko nama ni mogel nič pojasniti, sva zapustila šolo. Nastop v šoli mi je obudil isti sum, kot sem ga imel pri čitanju anonimnega pisma. Vseeno sem molčaL Na mojo prošnjo me je peljala gospa Halcombe na p-okopališče, pustila me je tam. in vrnila se je k Lavri. Cerkev, žalostno poslopje iz sivega kamna, je ležala v mali dolini i Pokopališče je stalo nekoliko višje, na hribčku. Obzidano je bilo z grobim nizkim kamenitim zidom. Na eni strani je lil potoček mimo, tam je bilo obraščeno z grmovjem in nizkim drevjem, ki je metalo ozke sence na malo travo. Ravno nasproti potoku in dreves in nedaleč od treh kamenitih stopnic, ki so vodile do cerkve, se je dvigal bel marmornat križ, ki je ločil grob gospe Fairlie od ostalih ponižnih nagrobnih spomenikov, ki so ga obkrožali. Šel sem navzdol do cerkve, nato pa sem stopal po stopnicah, ki so vodile do groba gospe Fairlie. Trava je bila prenizka in tla pretrda, da-bi bi se poznali sledovi. V tem pričakovanju varan, sem pazljivo opazoval križ in štirioglato marmorno ploščo z napisom. Naravna belina križa je bila tu pa tam zamazana, ravno taka je ml polovica marmorne plošče, kjer je bil napis. Ostala polovica pa je s svojo posebno čistoto obrnila nase mojo pozornost. Pogledal sem nato odbližje in sem opazil, da je bila očiščena — pred kratkim očiščena, v smeri od zgoraj navzdol. Čiščenje se je moralo vršiti umetnim potom. Kdo je začel s čiftčenjem in kdo fe pustil nekončauo? Ogledal sem se okrog poln radovednosti, da bi razrešil uganko. Z mesta, kjer sem stal, -nisem videl nikakega bivališča; pokopališče je bilo v izključni posesti mrtvecev. Vrnil sem se spet k cerkvi, šel za poslopje, stopil seji po drugih stopnicah navzdol in sem bil kmalu na stezi, ki je peljala k zapuščenemu kamenolomu. Na eni strani kamenoloma je stala koča in pred durmi je bila stara žena, ki je imela opravka s perilom. Šel sem k nji in sem se spustil z njo y razgovor o cerkvi in o pokopališču. 2ena je bila zgovorna; in že po prvih besedah, ki jih je iz-pregovorila, sem spoznal, da je to žena tru-garja. Nato sem s par besedami pohvalil nagrobni spomenik gospe Fairlie. Starka je zmajala z glavo in mi je dejala, da ni ravno v najboljšem stanju. Bila bi pravzaprav dolžnost njenega moža, da bi skrbel zato, ali da je že toliko mesecev slab in šibak, da lazi le z največjo muko v nedeljah do cerkve. Spomenik je zato nekoliko zanemarjen. Sedaj pa gre možu nekoliko na bolje in upa, da bo v enem tednu tako pri moči, da se lahko spravi na čiščenje. To poročilo mi je povedalo vse, kar sem hotel znati. Dal sem ženi nekaj drobiža in sem se vrnil takoj proti domu. Delno je očistila tedaj nagrobni spomenik neka tuja roka. Ko sem to, kar sem dosedaj odkril, spravil v zvezo s prikaznijo v somraku, me je še bolj uverilo, da moram nocoj varovati grob gospe Fairlie. Sklenil sem, da se vrnem ob solnčnem zahodu in da počakam do noči pri grobu. Čiščenje spomenika je ostalo nedokončano — in oseba, ki je s čiščenjem začela, se morda vrne, da konča. XI. Oblaki so grozeče viseli na severni strani neba in mrzel veter je vel sem od morja. Kljub daljavi morskega obrežja je prodiralo bučanje kipečega morja sem do mene. Stopil sem do cerkve. 2ive duše ni bilo videti. Kraj se je zdel bolj zapuščen kot kdaj prej. Izbral sem si prostor, opazoval in čakal z očmi uprtimi v beli križ, ki je bil pritrjen na grobu gospe Fairlie. Odprta lega cerkvenega dvorišča me je prisilila, da sem izbral druge svoje opazovališče. Glavni vhod k cerkvi je bil na strani poko-pališča* in vrata so bila skrita v veži, ki jo ie obdajal zid. V to vežo sem vstopiL V vsak«n stranskem zidu je bilo okroglo okence. Skozi eno teh oken sem lahko videl grob gospe Fairlie. Drugo je kazalo proti kamnolomu, kjer fe stala grobarjeva koča. Pred mano je ležal del K kopališča, konec nizkega kamcnitega sidi^ s samotnega, rjavega griča, preko ki.'^rof«! so težko pluli večerni oblaki. «EĐunm» T Trstu, dne 0. marca 1923. Pet minut v zraKoplooa i «G. Jare« je podoben zrakoplovu«. Jož« Ivanov. AU se prav pift* Tomaj aH Tome}, o tem je fzpregovoril g. Joie Ivanov svojo zaključno be-fđo, odiočtvSi se za svoj Tomei z razlago, da je njegov pomen «tam v meji». Bodi dovoljeno tudi meni, ki ne morem spreje-ti ne oblike ne razlage njegove in ki sem za svoje nasprotno mnenje zastavil ne le pero, ampak tudi svoje polno ime, da povem še enkrat svoje končno premišljeno mnenje. ' Zakaj sem se sploh oglasil? Gotovo ne zaradi Tomaja samega, še manj zato, da bi s svojim imenom odjemal vse šibke in zgrešene razlage anonimnih in psevdonimnih razlagalcev v «Edinosti», ampak moj namen je bil v aktualnem krajeslovnem vprašanju preložiti razlaganje na drug tir, dvigniti je na višji nivo ali pa doseči, da se odstavijo ta vprašanja z dnevnega reda. Da ne smemo etimologizirati na način Tomaj = tam v meji, bo, upam, povsem jasno iz nastopnega. Pietro Savini ima v svoji knjigi «Le origini d le evoluzioni storiche della civilta latina e della nomenclatura locale nella Venezia Ciu-lia» dva glavna očitka napram slcyan«ALn imer.om v naši pokrajini, v kolikor jih mera priznavati za slovanska. Prvi očitek je ta, da so silno preprosta, povsem nekulturna, čisto splošnega značaja kakor hrib, dolina, voda, gozd in da zaraditega ne izražajo ničesar, drugi očitek je pa ta, da niso stalna in da se v knjigah m zemljevidih neprestano izpremi-njajo. Kar se tiče prvega očitka, sem jaz svoj čas označil slovansko nomenklaturo za naravno, naravni način izražanja in imenovanja nahajamo pri vseh narodih, to je izraz kmetske kulture, kakor so umetna imena ulic, ladij, zavodov itd. znak mestne civilizacije in kulture. Zaničevati naša imena kot kmetska in pastirska se pravi ne razumevati bistva krajeslovnega izražanja sploh. Kar se pa tiče Izpremimanja naših imen, ne gre to na naš, ampak na tuj rovaš. Sledeč italijanski ideologiji izza Kandlerjeve dobe pravi Savini, da so slovanska imena že sama po sebi umljiva — in če niso umljiva, da so predslovanska, ve-netska, keltska in rimska, ilirska seveda zopet ne smejo biti, ker to preveč spominja na Slovane. Isto ponavlja sedaj za njim «Nova doba». Vse to seveda ne drži, v svojem odgovoru g. Jožetu Ivanovemu sem poklical naš Tomaj za pričo, kakšnega značaja da so naša imena, dolžnost naših krajeslovcev bi bila, da poznajo italijansko umevanje našega krajeslovnega problema, da niso v svojih razlagah j— preveč preprosti in da ne izpreminjajo naših imen iz Tomaja v Tonrej, iz Braniče v Bre-njica. Sedaj res niso časi za to, da bi se smeli zadovoljevati — ikako bi rekel — z ljudsko etimologijo. Gospod Ivanov mi bo oprostil, ampak njegova izvajanja so za las podobna navadni ljudski etimologiji, zlasti še, ko na moj nas-ov izrecno naglasa, da ljudstvo ni dajalo imen s slovnico v roki. ITaj se to pravi? Ne vi, ne jaz risva takšna pusteža, da bi se javno prepirala za navadna slo^niška pravila. Kar pa je vredno javnega spora, je to, da smatram jaz naš jezik in v njem obsežena imena za o-rf.auičnic tvorbe in iščem v njih slovanski jezikovni ustroj, dočim menite vi, da je takšna nična spontev dveh ali treh besed kakor n v meji* ime Tomaj mogoča. Napovedu-celo pet primerov za dokaz, vkljub temu morem verjeti v take tvorbe, dokler nisem ostavi! tudi njih na kritično rešeto. Moji razlogi za to so na kratko sledeči. Tomaj = tam v meji bi bila zloženka iz krajevnega prislova in imena s svojim predlogom. Poznam le par zgledov takega besednega sestavljanj in še ta dva sta pozni cvetki slovenskega zloglasnega uradnega jezika, namreč tuuraden in tamsoden. To je prav zadnji račin slovenskega besedotvorja, za nas pre-meha ničen, slovenska etimologija ne more imeti ž njim nobenega opravila. Dopolnjevanje krajevnih določil s prislovom *air> - odgovarja popolnoma dopolnjevanju samostalnikov s Členom ali spolnikom «ta», obeje je pleonasrtično in nepotrebno, duhu slovenskega jezika povsem neprikladno. Kjer ljudstvo govori «ta meja*, tam je logično in dosledno, da pravi tudi «tam na tej meji*. To je gotovo posledica tujega vpliva, n. pr. v Reziji italijanskega: La su la cima. Naše ljudstvo je ostalo od takšnega krajevnega izražanja nedotaknjeno, zato se glase njegova imena čisto prosto: Bor5t, Dobrava brez vsakega tam. Dva prislova pa vendar navadno druži naše ljudstvo tudi s krajevnimi imeni: notri in gori, torej gori na podu in gori na Trsatu ter notri v Branici, notri v Trstu, tako se čita že v listinah iz začetka 16. stoletja. Toda kljub temu ne najdemo besedo, organični ustroj našega _ slovenskega jezika pač tega ne dopušča. Gospod Ivanov omenja končno kot element krajevnega nazivanja besedo «maj», ki na-j znači mejo ali šumo. Za ta pomen bi govorila tudi poljščina, ki ima izraz maisty^ v pomenu listnat in maič sie v pomenu odeti se s perjem, kar spominja tudi na naš tradicionalni običaj, da postavljamo maje. Omenja majnico pri sovodnjah in vse drugače bi bil lahko izrabil ta krajevni element, ko bi ga bil razmotri-val samostojno, brez zveze s Tomajem, pač pa v zvezi z imeni kakor Majev hrib pred Otlioo *,n — srbsko Majevico planino v vzhodni Bosni. Toda to bi bilo že krajeslovno zrakoplovstvo, ki je očita fneni, bilo bi po njegovem apazovamje iz daljave in pregrešna površnost. Jaz pa, ki tudi poznam naš Tomaj iz detinskih let iz obličja v obličje, pravim, da nam vsa lokalna minucioznost ne pomaga nič, če nimamo ob razlagi svetlih misli vodnic. Takšna misel vodnica je predvsem spoznanje, da so slovanska krajevna imena od skrajnega zahoda pa do skrajnega vzhoda enega bistva in ene narave, spraviti jih med seboj v sklad, razporediti jih v sistem, to je prva in glavna naloga ter predpogoj uspešnega razlaganja. Je to zrakoplovstvo, če hočete, toda formalna razlaga je predpogoj prave stvarne razlage, ker ni mogoče razumeti imena brez razumevanja oblike in vrhutega nam formalna razlaga pripomore do razrešitve celih krajeslovnih skupin In poraja in razrešuje cele probleme, kaz-nistično reševanje pa nudi le posamezne in negotove rezultata. Priča za to je Tomaj. Kakor smo spoznali v našem Majevem hribu in bosenski Majevici planini formalno istovetnost, tako poznamo sto pojema tudi stvarno enakost. To j* dovolj trden temelj, 3a iščemo sporedno oblikovno in stvarno bistvo tudi našemu Toma ju tr bosenskemu O-tom-elj-skemu brdu. I- oseuskega potopisa posnemljem: «Iz Jajca pow zii na Jezero i dolaziš au krasnu bijelu cestu, koja ti se uz lijevu obala Plive amo i famo vije oko zaŠumljenih humaka. Zelena PHva tvori tuj ispod Otomeljskaift i Ostrogs brda dva krasna gorska jezera...* Ni mi znano, če eksistira tam tudi kraj Otemcdj. Nasproti Ilirski Bistrici imamo ob nekdanji primorsko-kranpki meji Tominji vrh in v njegovem pobočju vas Tom-m-je, na Češkem je kraj Tom-ii-elj itd. Obstoj slovanskega krajevnega korena tom — je dokazan, slovanski način tvoritve dognan in kdor se zna v svojih ciljih pametno omejiti, bo dejal, da smo storili dovolj-, če sami spoznamo in svojemu narodu in našim sodržavljanom predočimo sploini slovanski značaj naših krajevnih imen. V nekem oziru je to delo še dragocenejše, naša imena naj le še naprej obdaja mistika starodavnosti in nedoumnosti — bodo vsaj naši italiajnski sodržavljani vedeli, da je mnogo, premnogo naših imen, ki niso razumljiva sama po sebi, ampak le v zvezi s prastarimi imeni vsega slovanskega sveta in to je edina veljava, ki jo priznava našim imenom tudi sam Savini z besedami: «Imena, ki so jih dali Slovani v prvi dobi svoje naselitve, so za nas dragocena, v kolikor nam služijo ne le kot najboljši kažipot pri zasledovanju starin, ampak tudi kot krepek pripomoček pri proučevanju fizikalne geografije na naših tleh.* Mi edini moramo dvigniti ta zaklad in ko ga dvigamo, opravljamo veliko kulturno delo. S tem je obenem izraženo, da je odpravljanje naših imen nekulturno početje, pa naj se vrši v kateremkoli imemu Razlage iz sedanje slovenščine brez upoštevanja staioslovenskega in vseh slovanskih jezikov ne morejo biti prave, ker naša imena niso od včeraj. Ona tvorijo svoj lasten, dosedaj še nenapisan slovar, ki je pa vseslovanski i« ki ga ne more prezirati noben v resnici kulturen človek. Kdor more prispevati k temu slovarju, naj prispeva, kdor pa razumeva naša imena na način, kakor jih ima zelo rad razumljiv raziskovalec Savini, ne opravlja naSega kulturnega dela; Njegovo delo pa vendar ni popolnoma brezplodno, ker tudi pomote vodijo k resnici in moramo poleg tega priznati, da tudi napačna razlaga vdihne mrtvemu imenu življenje. Zame žive naša imena kot organične slovanske tvorbe, za vas pa kot nekake žive slike; v obojem je življenje, in čimbolj dvignemo te žive stvore iz kaosa in mrtve mase, ki jih obdaja, tem bolj bomo ljubili domače kraje. Pregledala sva obzorje, v kolikor se nama ga je razgrnilo v kratkem času petih minut, višje ne smeva danes s svojim zrakoplovom, pristati iva* moj pilot! Jos. Jurca. Borzna ooroilla* • • Comlfeh »•«•••• I ilmatia GeroHnaiefc • • • • • Ufcen Trteattna • • • • Lksyd ••»•!••• I ustno . ••«••• Alaitlnolldi Oceani« Premuda Tripcovich.....* Ampelea Cement Dal natis • • • Cement Spjlato . • • • Trat, T. marca 1933 «»••«•••••• J® • 31t> 376 ••••••••••• ........... j** ...........f^t ........... • •••••••••• l 11 11 11 11 5U0 * .........340 ...........253 Naprodaj je v Ptuju v Sloveniji ve'ika ©nonad-stropna hiša z dvema trgovskima lokaloma, obširnimi >kl»d ščsi, lepim iz 7 sob sestojvčlm stanovanjem in dragimi prostori. — V tej hiši je dobro upelj-na trgovina mešanega in kolonijalnega bla^a ter trgovina s poljskimi pridelki na drobno in debelo obstoječa že od ltta 1800. (84) Cena 750.000 dinarjev. Naran'na pojasnila daje Hnton furca, Ptuj. Valuta na tržaškem trgu. Trst, 7. marca 1923 ogrsVe krone • • • • • avstrijske Vron* . . Češkoslovaške kron« • dinarji • • • • • • • le j i ■«••••••« marke dolarji ••••••• rane osk i franki • « • švicarski franki • • • fiigleški funti papirnati • ••••• • ••••• 0.z verige L 600.—. Slamoreznice 32 cm z verigo L Decimalno tehtnice za 100 kg 1j U5.-. Decimalne tehtnic« za l^i) kg L 180.—. Sesalke za gnojnice po različnih cenah. Kdor rabi za bortočo sezono stiskalnice, trebilnice za grozdja, škropilnikf, m ine za jnholka. vev ice in ventilator za Sito itd. nnj se preskrbi pravočasno. Pojasnila na vsako vprašanje. ing. FJGHl & H. mm Trs!, vio Sunita st. B (vogal via Porporslls) dihurjev, v3«Serv §azbacev,snačk, va-veriei krtov* divjih In domaših zajcev. D. WSNDSPACH Trst. Via Cesare Battisti it. 10 19. nadsi., vrata 16 ^ Sprejemajo se pošiljatve po pošti. k- v.j - j'r jpi® amstiiiManl Tr; registrovana zadruga z omejenim poroštvom uraduje v svoj! lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. vloge, vezane na trimesečno odpoved po 5V/. ako inašajo 20-30.000 UL po 6®/, ako znašajo 30-4a000 » po 6y//# ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račnne Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlag jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev al! dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št 16-04. Tel. št. 16-04 ZDRAVNIK Sprejema: v Postojni (Vila Jurca) 9-12 ; 6-7 pop.; v Sv. Petru n. Kr. št. 65 2-3 pop. razen nedelje ; v Razdrtem št. 41 4-5 pop. razen nede je; v Kačjivasi ob nedeljah 2-3 pop. Nujni obiski v okolico z lastnim automobilom. (G?) Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Orađne m za stranke ođ B đo 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67. Dvonadstropno htta pred 10 Uti zidana v 8p Šiški, na prometa! točki, z dobro vpeljano gostilno, kletmi in trgovskimi lokali« s velikim vitom in nterbeno parcel*. «e redi selitve proda. Kupca S noU in kakteja po dogovora na razpolago. — Nezazidan ptoelat jo vporaben za vtako indaztrlja. Ponudb« pod „Selitev** na An. znvod Drago Beseljak ln drug, Ljubljana. Sodna ulica 5. 16. 2 Srebrne Kroni ln zlato pla-fulem po najvftP cenon ALOJZU POVH Trst Piazza GarlDaidl !t Z (prej Barriera) | B POHIŠTVO lastnega izdelka v vsakem slog«. — Velika izbera popolne opreme za hiie. pisarne in sostiSRe. BrecKonkuretične cena Trst — Viale XX. Seftem^re 35 — Trst (palaca £den) Tauinn hls (87) Telefon 34-34 bls BB InseriroRe u .edinosti' centrala trst « Delniška Slaonita L 15,000.009 Rezerue L 5,100.000 Podružnice: Opatija« Zacfar, Dunaj. Af111 rani zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celjfe, Dubrovnik, Ercegnovl, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb, NEW»YORK: Frank Saksar Slata Bank VALPARAISO: Banco Vugoslavo do Ciiiia Izvršuje vse banCne posle. PT PREJEMA VLOGE bo brimUae knjižice In no tekočI račun ter lih obrestni! n 3 V/o. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki Jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. ■ Daj« v najam varnostne predala (safes) = Zavodov! uradi v Trstu: Via dl Rlsparmio itev. 5 — Via S. Nlcol6 itev. t UMn Si UB, 1791 mi BlailiBa »eshli rt 9.31 U12JI la H tt.3l k it