aviAKKO V 03 v LETO 5; Št. 3 BL «! MKSR Projekcija drame Rdeče klasje ŠERBEDŽIJA PRIVABIL OBISKOVALCE OD BLIZU IN DALEČ Šerbedžijo so na prizorišče pripeljali s konji člani konjeniškega kluba iz nove vasi. gledališkega ustvarjanja postal V začetku septembra je Turistično društvo občine Markovci v sodelovanju s Klubom ptujskih študentov v Markovcih pripravilo projekcijo drame Rdeče klasje. Drama Rdeče klasje je na prireditveni prostor privabila več kot petstoglavo je bila drama Rdeče klasje daljnega leta 1970 med drugim posneta v Markovcih in širši okolici Ptuja. Poleg glavnih igralcev so se v filmu našli tudi mnogi statisti -domačini, ki so takrat sodelovali pri snemanju. Pred 24-imi leti sta bila soigralca v drami Rdeče klasje: Rade Šerbedžija in Majda Grosar. Sama prireditev pa ni bila posebna le začetkom projekcije filma na kratko poz- zaradi tega, ker se je odvijala na prostem, dravila vse obiskovalce. V svojih ampak tudi zato, ker sta seje udeležila dva razmišljanjih sta se seveda dotaknila izmed glavnih igralcev: svetovno znani spominov na snemanje filma in posebnih Rade Šerbedžija in Majda Grosar. Sicer pa prigod, ki so se pripetile med snemanjem. Šarmantni Rade je presenetljivo dobro opisal svoje filmske prigode in izkušnje iz Markovcev in okolice Ptuja. Med drugim si je celo zelo dobro zapomnil gospoda Kekca iz Zabjaka, ki je kot statist v filmu zaigral vlogo furmana. Sicer pa se Rade, kije po skoraj 40 letih filmskega in Rade se je med obujanjem spominov dotaknil gostoljubnosti tukajšnjih ljudi. igralec svetovnega kova, zelo dobro spomni tudi takratnih ptujskih gostiln in pa nočnega življenja. Svetovno znani filmski in gledališki igralec ter pesnik Rade Šerbedžija je rojen leta 1946 v Buniču. Leta 1969 je diplomiral na Akademiji za gledališče, film in televizijo v Zagrebu, poleg igralskega posla pa je izdal tudi dve pesniški zbirki: Promjenljivi in Cmo, crveno. Kot predavatelj na zagrebški filmski akademiji je mladih igralcev med drugim učil tudi scenskega govora in igre. Pred dobrimi desetimi leti seje kot sijajen igralec prebil na ameriške filmske deske. Danes Šerbedžija igra v samem vrhu Holiywooda, kjer nastopa s številnimi zvenečimi imeni ameriške filmske smetane. Z nekaterimi izmed njih -Vanesso Redgrave, Phillipom Noycem in Tomom Cruisom - je celo družinski prijatelj. Najuspešnejša Šerbedžijeva filmska sezona je bila verjetno leta 1986, ko je za vlogi v filmih Večerni zvonovi in Sen o roži prejel titulo najuspešnejšega na pulskem festivalu. V zadnjih letih - ko igra v Ameriki - pa je Rade med drugim posnel tudi filme Hanna's War, Belma, Broken English, Space Cowboys, Mission: Impossible 2, Mighty Joe Young, Snatch... Mojca Zemljarič Pozdrav vsem mojim Markovčanom! Precej časa je že minilo, odkar smo vas nazadnje seznanjali z dogodki, ki se odvijajo v naši občini. Če se ozremo nazaj, ugotovimo, da je od zadnje izdaje našega Lista minilo že dobre tri mesece. Poletje je minilo kot bi trenil. Za nas študente je bilo delovno. Saj veste, kakšen tolar več v žep nikoli ne škodi. Verjamem, da so za delo poprijeli tudi številni dijaki. Najlepši del leta pa so v minulih dveh mesecih zaužili naši osnovnošolci, ki so dopoldneve ubijali ob spremljanju televizijskega programa, popoldan so mogoče kaj malega postorili, večer pa je že vabil na rolerje ali kolo. In tako je poletje znova minilo. Upam, da ste si v tem času vzeli tudi kaj časa zase in se predajali toplim poletnim užitkom. Res je, da nam je avgust postregel z nekoliko lepšim vremenom kot junij in julij. Toda tople sončne žarke je že v prvih septembrskih dneh ponovno prekrila hladna megla. Ja, meglena jutra oznanjajo začetek šolskega leta, nove obveznosti in nova doživetja. Hladna jutra pa so tudi znanilec prvih jesenskih dni. Pred nami je obdobje, ki marsikaj obljublja. Ne, ne, da se ne bi narobe razumeli. Oktober nam ničesar ne obljublja. Obljubljajo nam politiki. Koga bomo volili, komu naj zaupamo, kaj naj verjamemo? Ali sploh lahko v naši državi še sploh komu zaupamo? In verjamemo? Po mojem mnenju edino sami sebi. Pa še to samo v primeru, da smo sami do sebe iskreni. Brez sprenevedanja. Dovolj o resnicoljubnosti. Vrnimo se torej k bližajočim se volitvam. Katerega kandidata izbrati? Ali bo izvoljen res pravi? To bomo videli ob koncu naslednjega poslanskega mandata, se pravi čez štiri leta. Upam, da bomo izbrali prave ljudi. Naš župan pravi: "Spremembe delajo ljudje in so dobrodošle, če so le prave. Za dobre spremembe so potrebni glasovi volivcev. Zato svetujem, da gremo vsi na volišča in glasujemo za prave ljudi." Da pa ne bomo končali v slogu volitev, mi dovolite, da na kratko zaključim s pregledom vsebine. Za vas smo tokrat zbrali številne dogodke, ki so v poletnih dneh zaznamovali društveno življenje naše občine. To je bila prvenska žetev, košnja v Šturmovcih, praznovanje 40. obletnice ŠD Stojnci, kino na prostem, gasilska tekmovanja in še bi lahko naštevala. V teku je tudi nekaj novih investicij, župan pa vas tokrat seznanja z načrti dela za prihodnje obdobje. Ker pa se je začelo novo šolsko leto, so naši sodelavci za vas pripravili nekaj koristnih informacij v zvezi z letnim delovnim načrtom naše osnovne šole. In kaj reči še za konec? Prihodnji teden ali pa čez 14 dni se vidimo v trgatvi, dan ali dva za tem si bomo verjetno pekli kostanje in potem smo že v pričakovanju martinovega. Nato pa še samo nekaj dni in ... Veseli december ter konec leta. Pa smo že spet pri kraju. Prijetno branje vam želim! Odgovorna urednica Mojca Zemljarič LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Marinka B. Kolenko, Natalija Plohl, Ivan Liponik, Jože Bezjak, Ivan Golob. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Fotografije: Mojca Zemljarič, Marjan Petek, Rado Škrjanec, Janez Liponik, Janez Golc, Foto Laura, Klub ptujskih študentov, društveni arhiv in OŠ Markovci - Vrtec Markovci. Oblikovanje in priprava za tisk: VEJICA, Rado Škrjanec s.p.. Tisk: Grafi s Rače. Natisnjeno 1200 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80 Strani na internetu: www.markovci.si Fotografija na naslovnici: Marjan Petek. % ^-------------------- Septembrska seja občinskega sveta IVESTICIJSKI NAČRTI GASILSKIH DOMOV OSTALI NEPOTRJENI Takšen naj bi bil nov gasilski dom v Markovcih. Trenutno je za njegovo izgradnjo iz občinskega proračuna zagotovljenih 40 milijonov tolarjev. Gasilski dom bo imel v kleti skladišča, kurilnico, sanitarne prostore in manjšo učilnico, v pritličju so garaže in garderoba, v zgornji etaži (mansarde) pa društveni prostori s klubsko sobo. 2. septembra so se markovski svetniki zbrali na 13. redni seji občinskega sveta ter razpravljali o kar 13 točkah dnevnega reda. Potem ko so potrdili zapisnika prejšnje redne in izredne seje, jim je predstavnica Komunalnega podjetja Ptuj ponovno predstavila predlog Odloka o oskrbi s pitno vodo in tehnični pravilnik o javnem vodovodu v občini Markovci. Tako odlok kot pravilnik so svetniki tudi sprejeli. Odlok opredeljuje graditev vodovoda, daje pogoje za priključitev na javni vodovod, ureja odjem vode iz hidrantov, varovanje javnega vodovoda in vodnih virov, meritve in obračun porabljene vode, pravice in obveznosti izvajalca in seveda vire financiranja javne službe. Tehnični pravilnik pa ureja tehnično izvedbo in uporabo javnih vodovodov v občini Markovci. Najprej o proračunu V nadaljevanju so svetniki obravnavali in vzeli na znanje poročilo o izvrševanju proračuna markovske občine za obdobje prvih šestih mesecev letošnjega leta. Taje, kar se prihodkov tiče, realiziran 53-odstot-no, kar pomeni dobrih 237 milijonov realizacije. Tudi redni odhodki so realizirani po planu. Nižja realizacija je izkazana le na investicijskem delu odhodkov, saj so plačilni roki 90 dni. Prav tako ni izkazane porabe na največji letošnji investiciji -markovski dvorani pri osnovni šoli. Zaradi prostorskega plana, ki smo ga dobili šele sredi poletja, postopka izgradnje dvorane še ni bilo mogoče pričeti. Nato pa o gasilskih domovih -investicijski načrti ostali nepotrjeni Zataknilo pa seje pri obravnavi investicijskih programov za gradnjo gasilskega doma v Markovcih in gasilsko-vaškega doma Nova vas. Oba investicijska programa namreč izkazujeta večinsko sofinanciranje iz občinskega proračuna. Župan je svetnike seznanil z oceno predvidenih prihodkov proračuna za leto 2005 in hkrati s projekti, ki tečejo oziroma imajo prioriteto v prihodnjem letu. Za investicije bo v bodoče, ko namesto stavbnega nadomestila za markovski jez prejemamo precej nižjo koncesnino, ostalo tudi manj investicijskega denarja. Zato je župan predlagal, da se črtajo vse druge investicije za prihodnje leto. da bi tako končali dvorano pri osnovni šoli in morebiti zgradili tudi kanalizacijo v centru v Markovcih, na katero se bodo morali priključiti novi objekti v Markovcih (dvorana, šola z vrtcem, gasilski dom in pokopališka vežica). S tem bi se izognili dodatnim nepotrebnim stroškom gradnje greznic, za katere veljajo strogi okoljevarstveni predpisi, ki gradnjo greznice podražujejo. Glede na vse navedeno svetniki zaenkrat investicijskih programov niso potrdili. Ponovno jih bodo obravnavali ob obravnavi proračuna za prihodnje leto, ko se bo pokazalo, če je gradnjo obeh domov možno sofinancirati tudi že v letu 2005. Nepričakovano glede kanalizacije Nič kaj vzpodbudno pa je bilo tudi poročilo o aktivnostih na skupnem projektu kanalizacije. Pripravljavci projekta so ves čas zagotavljali, da bo predvidoma 45 odstotkov stroškov gradnje kanalizacije v naši občini sofinanciranih iz mednarodnega kohezijskega sklada. Žal so kriteriji sofinanciranja spremenjeni, tako da pride v poštev le primarna kanalizacija, pa še ta ne sme preseči stroškov 800 evrov na priključenega prebivalca. Za občino Markovci to pomeni, da bo sofinanciran le primarni vod ob glavni cesti v Bukovcih in skozi naselji Stojnci do meje z Muretinci. Iz navedenega sledi, da bo pretežni del kanalizacije morala občina graditi iz lastnega proračuna, prispevkov občanov in s pomočjo državnih razpisov. Ob koncu še o imenovanjih V nadaljevanju so svetniki povišali točko za izračun komunalne takse za 4,3 odstotke oziroma za devet tolarjev. Soglašali so tudi s pristopom občine Majšperk k Skupni občinski upravi. Niso pa izglasovali predloga KVIAZ-a za imenovanje predstavnikov v svet Javnega zavoda osnovne šole Markovci. KVIAZ bo tako ponovno zbral predloge političnih strank, občinski svet pa bo svoje predstavnike potrdil na prihodnji seji. Prav tako svet ni potrdil predloga KVIAZ-a za imenovanje predstavnika javnosti v senat za reševanje pritožb zoper policiste. Tudi tega bodo svetniki ponovno potrjevali na prihodnji seji. Potrdili pa so predstavnika občine v Komisijo za interni program kabelskih televizij Dornava, Destrnik, Gorišnica in Markovci, in sicer Jožeta Bezjaka, občinskega svetnika, ki je hkrati tudi predsednik občinske Komisije za programski del kabelske televizije. “Ne!” za preureditev sejne sobe Župan je dal svetnikom v potrditev zanimiv predlog, da bi sedanjo sejno sobo preuredili v pisarne in manjšo sejno sobo. Za seje in protokolarne potrebe bi v bodoče izmenično glede na potrebe uporabljali zmanjšano sejno sobo in poročno dvorano. Obe sta po njegovem mnenju neracionalno rabljeni, saj razen sej občinskega sveta ni veliko prireditev. Obstoječe pisarniške prostore na levi strani zgradbe bi oddali za potrebe Krajevnega urada in tudi v najem, saj je zanje že izkazan interes. Krajevni urad, ki bo v bodoče zaposloval dva javna uslužbenca za potrebe markovske občine, pa potrebuje za svoje delo večjo pisarno. Po krajši razpravi so se svetniki uprli županovemu predlogu in soglasno sklenili, da sejna soba ostane takšna, kot je. Župan bo moral najti nov predlog o prerazporeditvi prostorov za potrebe občinske uprave in krajevnega urada. Zatem so obravnavali še ponudbo RTV Veselič za odkup poslovnih prostorov v poslovni stavbi v Markovcih, vendar svetniki nakupa niso izglasovali. S tem pa so prvo jesensko sejo tudi zaključili. Na občinski upravi smo že pričeli z zbiranjem predlogov za sestavo proračuna za prihodnji dve leti. Tega bo kot delovno gradivo župan predstavil na prihodnji oktobrski seji. MBK Iz županove pisarne O investicijah prihodnjega obdobja rr -4«r Mesec september je mesec z mnogimi obrazi: začetek šolskega leta, nove obveznosti za tiste, ki se šolajo, začetek jeseni, čas zorenja, priprava na zimo in še mnogo je tega, kar kaže na bližajoče se hladne dni. Tudi dopusti so za nami. Začele so se nove aktivnosti. Proračun smo zadovoljivo realizirali zlasti na funkcionalnem delu. Na področju investicij ne bomo dosegli 100 odstotne realizacije, ker se investicije realizirajo preko koledarskega leta. Nekaj investicij smo ali še bomo zaključili v tem letu. Vendar ne bom pisal o tekočih investicijah, ker jih verjetno naši občani poznate. Seznanil pa bi vas rad z našimi investicijami v naslednjih letih. Prva naslednja in tudi velika investicija, po oceni projektanta vredna 470 milijonov tolarjev, je večnamenska dvorana pri OS Markovci, ki jo bomo gradili dve leti - s proračunom dveh let. Trenutno smo pri tej investiciji v fazi izbire izvajalca del, ki bi naj z deli začel novembra ali decembra. Kot investitor želimo, da bi bila dvorana svojemu namenu predana septembra ali najkasneje oktobra naslednje leto. Naslednja investicija, ki bo za občino še večji zalogaj kot dvorana, pa je gradnja kanalizacijskega sistema, ki jo moramo končati do leta 2013. Ob ceni vode porabniki plačujemo izredno visoko takso za obremenjevanje vode, ki se plačuje državi ali pa se obdrži za izgradnjo kanalizacije. Ko bo dokončan kanalizacijski sistem, takse ne bo več potrebno plačevati, in zato je izgradnja kanalizacije priporočljivo nujna. Ocena vrednosti kanalizacije je dve milijardi tolarjev. Zaradi omenjenih investicij bodo vse ostale, ne nujno potrebne investicije, morale počakati ali pa se bodo počasi realizirale v nekaj letih. Razlog za počasnejšo realizacijo investicij pa je tudi zmanjšanje dohodka s strani Dravskih elektrarn. Kanalizacijo bomo izvajali po fazah glede na možnosti in tudi potrebe. Glede na racionalnost investicije, se bo gradnja kanalizacije začela v Markovcih pri trgovini Tuš. Od tam pa se bo potem nadaljevala skozi center Markovcev do Nove vasi. V to nas sili izgradnja telovadnice, ki bo zgrajena na lokaciji sedanjih greznic pri OŠ Markovci. Da pa bi se izognili dragi gradnji greznic, bo nujno zgraditi kanalizacijo in sočasno greznico pri OŠ. Tako pa morajo razmišljati tudi gasilci v Novi vasi in v Markovcih. Zaradi omenjenih, za celotno občino pomembnih investicij, se bomo morali za nekaj let odpovedati ali zmanjšati porabo za določene družbene dejavnosti in gasilstvo. O mnogih drobnih investicijah, ali boljše rečeno o vzdrževanju občinskega premoženja, nisem govoril. Želim, da se premoženje dobro vzdržuje in da se ohranja njegova vrednost. Kljub zmanjševanju občinskega dohodka pa razvoj občine ne sme zastati. Investicije, ki niso tako pomembne za celotno občino, bomo primorani izvajati bolj počasi in strpno. Zupan Franc Kekec Poziv za pripravo predlogov finančnih načrtov V skladu s 16. in 17. členom Zakona o javnih financah pozivam neposredne uporabnike proračuna Občine Markovci, da pripravijo predloge finančnih načrtov za prihodnji dve oziroma štiri leta. Na občinski upravi smo že pričeli s pripravo predloga proračuna za leto 2005 in 2006. Obvezna sestavina proračuna so tudi 4-letni načrti razvojnih programov. Pozivam vas, da ob pripravi finančnega načrta upoštevate dejstvo, da bo proračun v prihodnjih letih na račun koncesnine za rabo reke Drave bistveno manjši kot doslej (za cca 300 mio SIT). Hkrati vas tudi obveščam, da je za prihodnje leto prioritetnega pomena investicija telovadnice pri Osnovni šoli. Zato v letu 2005 ni možno izvajati nobene druge investicije. V letu 2006 in naprej ima prioriteto pred vsemi drugimi investicijami izgradnja kanalizacije po celotni občini. Smiselno je, da Vaški odbori pri pripravi planov sodelujete z aktivnimi društvi v posamezni vasi in skupaj planirate najnujnejše investicije za naslednja 4 leta. O prioriteti bo odločil Občinski svet s sprejemom proračuna. Finančni načrti morajo vsebovati obrazložitve s predstavljenimi cilji, izhodišči in kazalci, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih sredstev ter druga pojasnila, ki omogočajo razumevanje predlaganih strategij in programov. Prav tako naj programi vsebujejo poročila o doseženih ciljih in rezultatih investicij, ki so že v teku. Le na podlagi tako pripravljenih finančnih načrtov bomo zmogli pravočasno pripraviti kvaliteten predlog občinskega proračuna za prihodnji dve leti in ga tudi pravočasno podati posameznim občinskim organom v usklajevanje in sprejem. Finančne načrte dostavite na sedež Občinske uprave Občine Markovci do vključno ponedeljka 27. septembra 2004. Franc KEKEC Župan Občine Markovci Za Markovce napovedanih precej investicij KDAJ KANALIZACIJA V MARKOVCIH ? 19. avgusta je bil v Štajerskem tedniku objavljen obširen članek v zvezi z izgradnjo kanalizacijskega sistema na Ptujskem in Dravskem polju, v katerega je vključenih sedem občin iz tega območja in ena izmed njih je tudi občina Markovci. Občinski svet je že v letu 2003 sprejel sklep o pristopu v konzorcij omenjenih občin, da bi si občina lahko pridobila sredstva za izgradnjo kanalizacije iz državnih in evropskih sredstev. V ta namen smo si ogledali vakumski prečrpalni sistem kanalizacije na Dunaju. Izdelan je idejni projekt za celotno občino in pričakovali smo, da bo ustanovljeni konzorcij uspel pri Ministrstvu za okolje z omenjenim projektom in da bomo dobili približno 70 odstotkov sredstev iz skladov, kot je bilo omenjeno. Zal, iz omenjenega članka je razvidno, da občina Markovci ne bo dobila deleža, kot nam je bilo predstavljeno. V poštev za sofinanciranje pride le del kanalizacije v Bukovcih in Stojncih, ostalo pa v lastni režiji občine. Celi projekt kanalizacije v občini bi po projektantski oceni stal 2,4 milijarde tolarjev. In koliko naj bi prispevala posamezna gospodinjstva? Realne ocene še ni. Saj se niti še ne ve, kateri odseki se bodo gradili s pomočjo Evrope, kateri s pomočjo občine, razliko pa bo potrebno pokriti iz lastnih žepov. Ne glede na to, kako bomo financirali kanalizacijo, jo do leta 2017 moramo imeti. Zaradi konfiguracije terena skozi naselje Markovci v glavnem tečeta po dve cevi in se navezujeta na črpališče v "Sigetu" in nato na čistilno napravo, ki bi naj bila v "Kafrnci". Dobro bi bilo, da bi bili o poteku kanalizacije seznanjeni vsi občani, ne samo Markovčani. Na kratko o ostalih projektih V Markovcih naj bi potekali še naslednji projekti: od Špica do župnišča bi moral biti posodobljen električni vod in javna razsvetljava, na regionalni cesti Spuhlja-Zavrč pri Špicu bi moral biti zgrajen odstavni pas za Markovce in s tem izboljšana prometna varnost, gradi se nov gasilski dom in v jeseni se začne graditi večnamenska dvorana, ki bo po projektantski oceni stala 475 milijonov tolarjev. Ali bo vse to res, kar je zapisano in potrjeno, bomo do konca leta glede na to, kako burna je bila zadnja seja občinskega sveta, še videli. Ne verjamem namreč, da sta gasilska domova v Novi vasi in Markovcih kriva za napoved županovega proračuna za leto 2005. Zopet se moram spomniti na članek Štajerskega tednika (novinarje napisal članek s seje, pa sploh ni bil tam), ki z nakladanjem o gasilskih domovih odvrača pozornost od nečesa bolj bistvenega. To je večnamenska dvorana Markovci, za katero bo po mojem prepričanju občina morala odšteti 500 milijonov tolarjev, pa če še prištejemo dvorano v Bukovcih, je država za obe primaknila le 31 milijonov tolarjev. Kako smo potem kandidirali na sredstva države? Enako kot za kanalizacijo. Ali pa država sploh nima posluha za občine, kot so Markovci! JL PERUTNINA PTUJ Drevesnica ČISTILNA KANALIZACIJSKE CEVI Skozi Markovce tečeta dve kanalizacijski cevi, ena pod cesto, ena pa za hišami. Zaključena večja investicija minulega obdobja OB ODPRTJU VEČNAMENSKE DVORANE BUKOVCI Z zadovoljstvom ugotavljam, da je naše delo skupaj z županom in občinsko upravo bilo uspešno. Trajalo je tri leta od projektov do realizacije, od same ideje do realizacije pa precej več. Nova dvorana v Bukovcih meri 653 kvadratnih metrov. Od tega je 433 kvadratnih metrov telovadnih površin in 220 kvadratnih metrov ostalih površin, ki smo jih namenili za garderobe, umivalnice, stranišča, hodnike in stopnišča. En prostor pa je namenjen tudi knjižnici. Projektna vrednost dvorane je bila 120 milijonov tolarjev. K tej vrednosti pa moramo prišteti še zemljišče za dvorano, katerega lastnik je PGD Bukovci. Vrednost zemljišča znaša približno štiri milijone tolarjev. Ob odprtju dvorane smo zapisali, da je do tistega dne izgradnja stala 107,7 milijona tolarjev, k čemur pa niso bili všteti stroški urejanja okolja in asfaltiranja. Zbrani na prireditvi so si z veseljem ogledali tudi notranjost nove bukovske dvorane. Med prvimi, ki so vstopili v novo dvorano, je bil tudi predsednik gradbenega odbora Karl Stanko Majcen Nova dvorana meri 653 kvadratnih metrov. Od tega je 433 kvadratnih metrov telovadnih površin. Našo investicijo v vrednosti 107,7 milijona tolarjev so pokrili: občina Markovci (91 milijonov tolarjev), ministrstvo za kulturo (deset milijonov tolarjev), ministrstvo za šport (šest milijonov), vaščani Bukovcev (tri milijone) in PGD Bukovci (1,8 milijona). Seveda pa je bilo pri sami gradnji vloženih tudi ogromno ur prostovoljnega dela vseh vaščanov. Posebej bi rad omenil, da imamo v naši dvorani športno opremo Elan, za katero je v sodelovanju z Elanom poskrbel naš rojak Janez Zemljarič. Vrednost opreme znaša okrog sedem milijonov tolarjev. Velika zasluga in zahvala pa gre tudi občinskemu referentu Janku Šircu, kije vseskozi skrbel za racionalno gradnjo dvorane. Kot predsednik gradbenega odbora resnično upam, da bo dvorana skupaj z gasilskim domom postala naš novi center za najrazličnejše dejavnosti v športu, rekreaciji, kulturi in tudi druženju. Karl Stanko Majcen Tudi v Prvencih asfaltirano športno igrišče VELIKO POSTORILI S PROSTOVOLJNIM DELOM Prvenčani pa se bomo v bodoče tudi rekreirali. Nekega poletnega jutra smo po seji občinskega sveta izvedeli, da se bo v Prvencih zares asfaltiralo igrišče in parkirni prostor, saj je občina je namenila finančna sredstva za asfalt. Vse priprave (izkop, navoz tampona -izravnava, priprava za asfaltiranje ter postavitev robnikov) smo si vaščani uredili sami. Ocenjujem, da smo občini s tem prihranili več milijonov tolarjev. Po številu opravljenih ur, ki jih vodim, je bilo opravljenih 692 prostovoljnih ur nas vaščanov in 183 efektivnih ur dela s traktorji. Pri tem pa moram omeniti še hrano in pijačo, ki so jo vaščani prinašali ob dnevih, ko se je delalo. Z asfaltiranjem igrišča pa dela v središču Prvencev še niti zdaleč niso končana. Čaka nas še veliko dela - od urejanja okolice okrog igrišča, ureditev igrišča za odbojko na mivki, steza za balinanje ter postavitev otroških igral za naše najmlajše. Skratka, poskrbljeno bo za vse mlade in malo starejše. Po trditvah župana smo si v Prvencih naredili preveliko igrišče in bomo morali košček asfalta plačati sami. Ta znesek je okrog 370.000 tolarjev. Izgleda, da bomo zmogli še to, zakaj pa se nismo držali dogovora. Ivan Golob Iz gasilskih vrst GASILCI USPEŠNI V SPOMLADANSKO-POLETNEM DELU Spomladansko-poletni program aktivnosti občinskega poveljstva (OP) Markovci je uspešno zaključen. Pričenja se jesensko-zimski, ki pa je namenjen vajam v oktobru in izobraževalnim programom v zimskem času. Najprej občni zbori in podpis aneksa Gasilci v OP Markovci so začeli svoje aktivnosti takoj po občnih zborih, ki se praviloma končajo do 15. marca. Letošnji podpis aneksa k pogodbi o opravljanju javne lokalne službe je bil v občini Hajdina, zaključek lige. Pionirji PGD Bukovci so na državnem tekmovanju v Celju dosegli zavidljivo 6. mesto od 150 sodelujočih desetin. Še o številnih spremljevalnih aktivnostih Že od leta 1991 se gasilci vsako leto zberejo v Stojncih na tradicionalni Florijanov! maši. Spomnimo se, da je dr. Kramberger, mariborski nadškof, blagoslovil obeležje v Stojncih leta 1992. Vsa gasilska društva so 1. maja postavila majska drevesa. PGD Prvenci-Strelci je Gasilski dom Nova vas je zgrajen. organizator pa je bil hajdinski župan Radoslav Simonič. Nato so sledila tekmovanja Obvezno spomladansko preverjanje operativnih enot je bilo 15. maja v Borovcih. Sledila so društvena pokalna tekmovanja v Novi vasi, Zabovcih, Borovcih, Sobetin-cih in Stojncih. Tekmovanji v Markovcih in Bukovcih veljata za mednarodni tekmovanji, uspešno izvedena pa je bila še gasilska liga 2004, pod okriljem OGZ Ptuj, GZ Dornava in GZ Gorišnica. Tudi v ligi sta sodelovali PGD Markovci in Prvenci-Strelci, kjer je bil tudi praznovalo 20. obletnico obstoja skupaj z 8. dnevom gasilcev Območne gasilske zveze Ptuj in razvilo nov gasilski prapor, obenem pa je bila izvedena tudi gasilsko-taktična vaja pri okrepčevalnici Ribica v Prvencih. V Novi vasi nov gasilski dom V Novi vasi je zgrajen nov gasilski dom, v Markovcih pa seje pravkar začel graditi in bo do božiča pod streho. V Sobetincih je gasilski dom dobil novo streho, bukovski gasilci so sodelovali pri gradnji večnamenske dvorane v Bukovcih in ureditvi njene Uspešna tekmovalna sezona za ekipe iz PGD Nova vas. okolice. Koliko prostovoljnih ur je bilo podarjenih v teh projektih, bomo izvedeli na občnih zborih, prav gotovo pa jih ne bo malo. V okviru aktivnosti gasilske zveze in poveljstva občine Markovci so se srečale še članice v Podlehniku in pionirji v Slovenji vasi. Srečanje gasilskih veteranov je predvideno za 25. oktober na Ptuju. Skoraj četrtina občanov vključena v gasilska društva V občini Markovci je po zadnjih podatkih registriranih 853 gasilcev v vseh kategorijah. Od tega je mladine do 16 let 106, gasilskih veteranov in veterank pa je 74 (starejših od 55 in 63 let). Nobena gasilske izobrazbe nima 63 članov, ki pa jo bodo pridobili v naslednjih izobraževalnih ciklusih. JL Veliko gasilsko slavje v Prvencih PGD PRVENCI PRAZNOVALO 20 LET OBSTOJA Vaščani Prvencev so leta 1950 na pobudo vaških mož Želeli ustanoviti gasilsko društvo. Vaščani-gasilci so se takrat aktivno vključili v gasilsko društvo Sobetinci. Sčasoma so potekali pogovori oziroma dogovori o ustanovitvi svojega društva v Prvencih, ki se je 24. 7. 1984 tudi ustanovilo. Prvi predsednik je bil Jože Bratušek, ki je nekako zaoral ledino novega gasilskega društva. Poveljnik društva je bil Ivan Bezjak, podpoveljnik Ivan Golob. Prvi gospodar je bil Alojz Kosec, blagajnik Alojz Janžekovič, tajnik Marjan Meglič, predsednik nadzornega odbora pa Branko Visenjak. Prvo opremo smo si sposodili pri podjetju AGIS Ptuj. Na pomoč sta nam priskočili dve gasilski društvi, ki sta nam ravno tako ponudili - posodili -opremo za nujno posredovanje. V letu 1985 je gasilsko društvo razvilo svoj društveni prapor. Naslednje leto je društvo dobilo novo vodstvo, saj je predsednika zamenjal Ivan Bezjak, ki še danes uspešno vodi društvo. Poveljniško mesto je prevzel Ivan Golob, ki je vodil operati-vo vse do leta 1998. Od tega leta naprej pa je poveljnik S slovesnosti ob razvitju novega prapora. Franc Bezjak. Društvo je v 20 letih delovanja dosegalo zelo lepe rezultate na vseh področjih organizacije, izobraževanja, operative - tekmovanja. Skupna zaščitna oprema ter izobraževanje sta prvi pogoj za uspešno delovanje društva. Društvo je zaradi tega po ustanovitvi začelo z vsemi aktivnostmi s kadrom in opremo. Zaradi starosti in dotrajanosti orodnega vozila IMV je društvo leta 1986 nabavilo nov orodni avto TAM T.80. V istem letu se je dogradil prizidek k vaškemu domu, in sicer garaža za nov avtomobil. V kasnejših letih so dogradili še eno garažo s pisarnami. Društvu je po pravilih gasilske službe o skupni opremi manjkala motorna brizgalna, za njen nakup pa ni bilo denarja. Pričela se je "akcija" zbiranja sekundarnih surovin, tako je članstvo zbralo okrog 150 ton teh odpadni surovin. Z zbranimi sredstvi in s pomočjo takratne KS Markovci je leta 1987 sledila predaja nove MB Rosenbauer 1800/8. Danes društvo razpolaga s sodobnim Volkswagnom LT. G.V.M. s skupno opremo za hitro intervencijo. Društvo spada v II. kategorijo društev in sodeluje v vseh aktivnostih, ki se odvijajo v vasi ter občini Markovci. Vsa ta leta je bilo vloženega veliko truda v izobraževanje in nabavo sodobnejše skupne zaščitne opreme. 8. dan gasilcev OGZ Ptuj Praznovanje 20. obletnice ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva Prvenci-Strelci pa so tamkajšnji gasilci povezali s praznovanjem 8. dneva gasilcev Območne gasilske zveze Ptuj. Gasilske slovesnosti se je udeležila množica gasilcev iz 23 gasilskih društev, ki sestavljajo Območno gasilsko zvezo Ptuj. Med zbranimi gosti v Prvencih sta bila tudi poveljnik in predsednik OGZ Ptuj Zvonko Glažar in Franci Vogrinec. Na svečanosti ob praznovanju 20. obletnice ustanovitve PGD Prvenci-Strelci pa so domači gasilci razvili še nov društveni prapor. Ivan Golob Začeli z gradnjo gasilskega doma v Markovcih SLOVO OD STAREGA, VESELJE DO NOVEGA Solze v očeh veteranov, ko se je zrušil stolp, ki je bil ponos gasilskega društva. V soboto, 21. avgusta 2004, smo se gasilci PGD Markovci poslovili od starega Sokolskega doma, ki je bil zgrajen okoli leta 1945, dograjen 1975 in nam je dajal zavetišče vse do današnjih dni. Zgodba o gradnji gasilskega doma v Markovcih je stara naj- Sokolski dom v Markovcih, zgrajen okrog leta 1945, ni dajal zadostnih pogojev za delo društva II. kategorije. manj osem let, toliko kot je stara nova občina Markovci. Pogoji za delo društva so bili nemogoči, saj zgradba ni imela temeljev, imela je lesene tlake in strope, kombinacija blata "buta" in betona pa ni omogočala nadaljnjih adaptacij. Društvo je v občinskem središču, spada v II. kategorijo, kar pomeni, da mora imeti vsaj dve garaži, kar pa ta gasilski dom ni imel. V letu 2003 smo gasilci dosegli soglasje z občino Markovci. Odkupljen je bil del zemljišča okrog starega gasilskega doma, pridobljeno veljavno gradbeno dovoljenje za gradnjo novega, izdelan je investicijski program, ki predvideva, da bo novi dom stal 98 milijonov tolarjev. Izbran je izvajalec del, to je GP Projekt iz Ptuja. Novi gasilski dom se bo gradil štiri leta. V letu 2004 (do božiča) bo pod streho in zagotovljenih je 40 milijonov tolarjev s strani občine. Gasilci bomo v gradnjo vložili 10.000 prostovoljnih delovnih ur, zbrati pa moramo še 12 milijonov tolarjev. Do sedaj smo zbrali milijon, pa se akcija sploh še ni začela. Prva ovira pri začetku gradnje gasilskih domov je v tem, da pri nas ne obstajajo tipski načrti za take objekte. Na osnovi kategorizacije društva in natančne analize potreb gasilcev dobimo šele osnutek. Vendar pa je na osnovi povedanega težko izdelati projekt, ki bi bil funkcionalen in racionalen. V vsakem primeru je potrebno dodati še potrebe kraja (ostalih društev na vasi). Težave nastopijo pri izbiri parcel, ki jih sploh ni na razpola- go. Primeren kraj je izven strnjenih naselij, vendar pa v Markovcih tudi tega ni. Glede na to, da je moda zbiranja prostovoljnih prispevkov za nami (saj jih zbiramo samo še verjetno gasilci), je lastni prispevek zelo visok, čeprav gasilci opravljamo le javno lokalno službo. JL Športno ribiško društvo Markovci V PRVENCIH SE GRADI RIBIŠKI DOM Brunarica ob ribniku v Prvencih je že pod streho. Minilo je že osem mesecev letošnjega leta in ne bo dolgo, ko se bomo spet ozirali nazaj in ugotavljali, kaj smo postorili v preteklem obdobju. Že na samem začetku lahko povem, da naše društvo uresničuje plan dela, ki si ga je postavilo na občnem zboru. Ponosni smo na našo brunarico, ki vztrajno raste, saj smo jo uspeli spraviti pod streho. Finančna sredstva, ki jih pridobimo s članarino, pomoč občine in donatorjev skrbno vlagamo v zadano investicijo. Ribiški dom po mojem prepričanju ne bo sameval, saj je članstvo številno, pa tudi ostalim društvom in občanom bomo nudili možnost uporabe, če bodo želeli imeti zabavo (piknik). Poudariti moram, da vsa dela opravljamo v lastni režiji, saj so med nami strokovnjaki za različna dela ter se tako izognemo marsikaterim stroš- kom. S tem potrjujemo pregovor, da se tudi z malim denarjem pride do uspeha, le sloga mora biti. In tako smo složno opravili v letošnjem letu nad 5000 prostovoljnih delovnih ur. Dela nikoli ne zmanjka, zato že imamo načrte za odkup zemljišča, napeljavo elektrike in vodovoda, izkop greznice, pridobitev potrebne dokumentacije in podobno. Uspešni tudi na športnem področju Kljub temu pa ne zaostajamo na športnem področju. Dosegli smo vidne rezultate, in sicer: - drugo mesto - ekipno - liga upokojenci Spodnje Podravje, - tretje mesto - liga - medobčinsko srečanje, - prvo mesto - ekipno - Spodnje Podravje, za kvalifikacije na državno tekmovanje, ki se ga bomo udeležili 25. septembra v Mariboru. Pomembno pa je tudi omeniti, da imamo v našem društvu ekipo invalidov, ki se udeležuje tekmovanj. Ravno v tem času potekajo tekmovanja za kvalifikacije za državno prvenstvo. V našem društvu pa imamo tudi posameznike, ki dosegajo zelo dobre rezultate, in to od prvega do tretjega mesta. V samem društvu imamo "ligo", kjer izbiramo najboljšega ribiča za leto 2004. Mesečno imamo dve tekmi na medobčinskem srečanju. Po ribiški tradiciji izbiramo tudi ribiškega carja (povodni mož) 2004 in še bi lahko naštevali. Med nami imamo tudi mlade do 15 let, ki se udeležujejo tekmovanj. Na medobčinskem tekmovanju so dosegli tretje mesto. Vse te aktivnosti pa so povezane s finančnimi sredstvi. Občina Markovci nam v letošnjem letu za šport in rekreacijo ni namenila nič in menim, da to nikakor ni prav. Skrb za urejenost ribnikov Kolikor nam le čas dopušča, smo člani dnevno prisotni ob ribnikih v Borovcih in Prvencih ter nadzorujemo življenje v vodi in skrbimo za okolico ter tako ohranjamo delček neokrnjene narave za vsakega občana in prijatelja narave in ribištva. Zlatko Rajh Obnovljen upokojenski dom UPOKOJENCI GOSPODARNO S SVOJIM PREMOŽENJEM Stavba, v kateri imajo markovski upokojenci danes svoje upravne prostore in bife, je bila zgrajena še za časa kraljevine SHS, in sicer leta 1918. DU upokojencev ima 728 članov. Letošnje poletje je njihov rekreacijski center v Markovcih dobil prijaznejšo podobo. Stavba je takrat služila potrebam hranilnice in posojilnice. Med 2. svetovno vojno so bili v omenjenem poslopju prostori takratne Občine Markovci. Po vojni so stavbo v celoti nacionalizirali. Postala je splošno ljudsko premoženje. V poslopju, kije danes v lasti DU Markovci, je takrat v pritličju potekal osnovnošolski pouk, v prostorih v nadstropju pa so stanovali učitelji. Ko se je v Markovcih zgradila nova šola, je takratna občina Ptuj upokojenskemu društvu dala poslopje v upravljanje. Z osamosvojitvijo Slovenije in denacionalizacijskim postopkom pa je DU Markovci postalo lastnik omenjene stavbe. Zaradi dotrajanosti so bila na poslopju že večkrat izvedena obnovitvena dela. V 15 letih, odkar društvu predseduje Janez Majer, so v bifeju prepleskali stene, zamenjali zavese, kupili nov točilni pult, kavni aparat in blagajno. Za upravne prostore društva so nabavili novo pisarniško pohištvo in pripadajočo opremo. Sicer pa so med obnovitvenimi deli z granitom obložili tudi stopnice, ki vodijo v nadstropje, ter v celoti opremili sejno sobo. Kot že rečeno, se je v teh dneh končala zunanja obnova markovskega upokojenskega doma. Kot navaja predsednik društva Janez Majer, so v celoti obnovili ostrešje in ga pokrili z novo kritino. "Uredili smo tudi strelovod, žlebove in obrobe dimnikov. V okviru rekonstrukcije smo prepleskali še fasado. Sicer pa lahko povem, da smo pred kratkim pred domom uredili tudi parkirne prostore," je dejal Majer in dodal, da so obnovitvena dela znesla okrog pet milijonov tolarjev. "Seveda pa imamo tudi že načrte za naprej, saj bi radi obnovili še notranjost našega bifeja. Želimo ga urediti tako, da bo prostor čimbolj prijeten in da se bodo naši gostje v njem dobro počutili. Sicer pa se v domu že zdaj zbirajo številni člani, ki svoje druženje preživljajo ob igranju kart ali šaha, večkrat pa pripravimo tudi kakšno koristno predavanje." MZ Center za informiranje in poklicno svetovanje Čips HIŠA INFORMACIJ VABI Konec leta 2003 smo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje -Območna služba Ptuj odprli Center za informiranje in poklicno svetovanje (ČIPS). Osnovni namen našega centra je uporabnikom zagotoviti informacije o izobraževanju, usposabljanju, poklicih, trgu dela, skratka vse informacije, ki jih posameznik potrebuje pri iskanju zaposlitve in načrtovanju svoje kariere. V ospredju so predvsem informacije o izobraževalnih programih (na različnih stopn- jah), o zahtevah in pogojih za vključitev v te programe, o izobraževalnih ustanovah, ki te programe izvajajo, o dijaških in študentskih domovih, o finančnih pomočeh pri študiju, o poklicih - njihovi naravi in zahtevah, o možnostih zaposlitve, o delodajalcih in trgu dela... Kot dopolnitev dejavnosti pa je v CIPS-u na voljo tudi podjetniško svetovanje, ki deluje pod okriljem ZRS Bistra. Center je odprtega tipa in je namenjen tako mladini kot odraslim, ki potrebujejo informacije ali poklicno svetovanje za vključitev v izo- braževanje in delo, hkrati pa nudi možnost tudi lokalnim delodajalcem, da predstavijo svojo dejavnost. V CIPS-u oziroma Hiši informacij na Krempljev! ulici 2 na Ptuju nas lahko obiščete vsak delovni dan v tednu od 8.00 do 16.00 ure, v petek do 15.00 ure. Dodatne informacije pa lahko dobite na telefonski številki 02/749 23 44. mag. Dunja Petak, univ.dipl.psih. Novembra Čips pripravlja predstavitve poklicev za osnovnošolce (prijavnice dobite na OŠ). PODROČJE OZ. POKLIC DATUM PREDSTAVITVE URA OZ. CAS PREDSTAVITVE strojništvo + kovinarstvo 16. 11. 04 13.00 elektrikar elektronik + tehnik 17. 11. 04 13.00 farmacevtski in kemijski tehnik 18. 11. 04 13.00 trgovec 23. 11. 04 13.00 administrator 23. 11.04 14.00 kmetijstvo 24. 11. 04 13.00 gradbeništvo 25. 11. 04 13.00 elektrotehnik računalništva 30. 11. 04 13.00 cvetličar 1. 12. 04 13.00 tekstilstvo + frizer 2. 12. 04 13.00 oz. 14.00 ekonomski tehnik 7. 12. 04 13.00 oz. 14.00 vzgojitelj predšolskih otrok 3. 12. 04 13.00 živilstvo 9. 12. 04 13.00 tehnik zdr. nege + kozmet. teh. 14. 12. 04 13.00 oz. 14.00 gostinstvo + turizem 15. 12. 04 13.00 oz. 14.00 lesarstvo 16. 12. 04 13.00 Od 18. oktobra do 22. oktobra bo v Čipsu potekal teden vseživljenjskega učenja. DAN URA PRIREDITEV 18. 10. 2004 10.00 Predstavitev računalniških programov KIK in TSI 18. 10. 2004 12.00 Delavnica za BO, ki zaključujejo izobraževanje 19. 10. 2004 8.30 Predstavitev programov za invalide in težje zaposljive osebe 19. 10. 2004 11.00 Sestanek s šolskimi svetovalnimi delavci 19. 10. 2004 14.00 Predstavitev Čipsa za BO vključene v PDZ 20. 10. 2004 Okrogla miza 21. 10. 2004 9.00 Predavanje za zaposlene na ZRSZ 21. 10. 2004 13.00 Predstavitev računalniških programov Ki K in TSI 22. 10. 2004 12.00 Delavnica za BO, ki zaključujejo izobraževanje Tedenska aktivnost 18.-22. 10. 2004 Razstava izdelkov Ozare Kandidat N.Si za poslanca v DZ RAJKO JANŽEKOVIČ Nasmeh, pozdrav, objem, humor, predvsem pa ljubezen - to je Rajko Janžekovič. Je človek vrednot. Veliko mu pomeni družina, N Sl Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka domovina, tradicija, prijateljstvo, zadovoljstvo ljudi, ki ga obdajajo,... Je mlad politik, ki s svojo načelnostjo drži svojo začrtano smer. Poln energije in delovnega elana hoče Sloveniji dati svoj prispevek na poti do boljšega življenjskega standarda. Rojen 3. avgusta 1975. Sin Janeza Janžekoviča, rojenega v Stojncih (Plaščekovega Janeza) in Angele, roj. Plohl. Osnovno šolo je obiskoval v Dornavi, srednjo elektrotehnično šolo pa v Ljubljani. V času srednje šole je bil tudi v semenišču pri kapucinih v Ljubljani. Po končani srednji šoli je nadaljeval študij teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani, enoti v Mariboru, ter diplomiral leta 2000. V letu 2002 - 2003 je bil zaposlen kot poslovni sekretar v podjetju IMEX Filtertehnika d.o.o.. Od začetka leta 2003 pa kot svetovalec prodaje v avto trgovini Avto Rak na Ptuju. V času študija je opravljal tudi več različnih del od pomoči zidarjem, opravljanjem z mehanizacijo, delom v knjižnici, poučevanje verouka, ... Vseskozi je zelo aktiven na kulturnem, družbenem in političnem področju. Bil je član SKD, pozneje pa od ustanovitve NSi član NSi. V občini Dornava je bil ustanovitelj občinskega odbora NSi in od ustanovitve do danes tudi predsednik. Od 2002 je tajnik regijskega odbora NSi Ptuj - Ormož. Je ustanovni član Mlade Slovenije in v Mladi Sloveniji tudi vseskozi aktiven. V prvem mandatu je bil član izvršilnega odbora, v drugem podpredsednik in v tretjem (sedanjem) mandatu predsednik Sveta Mlade Slovenije. Za zasluge je tudi odlikovan s srebrnim znakom Mlade Slovenije. V občini Dornava deluje kot svetnik v občinskem svetu kot edini predstavnik NSi. Kot poslanec se bo zavzemal za učinkovitejšo in cenejšo državno upravo; zdravo gospodarstvo, ki bo v privatnih rokah in ki bo temelj zdravi gospodarski ureditvi države; sodstvo, ki bo uporabljalo enake kriterije za vse državljane RS; šolstvo, ki bo po kakovosti primerljivo evropskemu. Potrebno pa je zagotoviti čimveč mladim zaposlitev v domačem kraju, še posebej tistim z višjo in visoko izobrazbo. Le tako od njih lahko pričakujemo, da bodo v domačem kraju tudi ostali, to pa je garancija nadaljnjega razvoja naših krajev. Njegova edina obljuba volivcem ie ta. da bo ostal pošten in da se bo no svojih najboljših močeh zavzemal za razvoj ptujske regije. Naročnik oglasa je: OO Nsi Markovci FRANC PUKŠIČ - KANDIDAT SDS 1. Kaj smo skupaj naredili v zadnjem mandatu? V dosedanjem mandatu sem poskušal prisluhniti sleherni volivki in slehernemu volivcu ter jim tudi pomagati. Upam, da ne zveni neskromno, če rečem, da smo veliko težav skupaj tudi odpravili. Ob vseh drobnih problemih, ob katerih se zavedam, da so za posameznika največji, smo uspešno izvajali tudi veliko večjih projektov na državni ravni: predlog Zakona o vračanju v javno telekomunikacijsko omrežje, referendumske pobude, izbrisani ... II. Zakaj ponovno kandidiram za vašega poslanca? Bili so časi, ko se za naš konec Slovenije v prestolnici ni slišalo in še manj vedelo. V zadnjih nekaj letih nam je s pomočjo vas, volivke in volivci, in z veliko mero prizadevanj vaših predstavnikov v občinah, s katerimi smo vzpostavili dobro in glede na opravljeno - upam si trditi - tudi uspešno sodelovanje, uspelo doseči, da se tudi o naših težavah in problemih govori v parlamentu in v državnih organih odločanja. Prepričan sem, da lahko na temeljih, ki smo jih zgradili v zadnjih nekaj letih, tudi na našem območju oblikujemo takšno okolje in bivalne pogoje, da bo mogoče tudi v Slovenskih goricah in na Ptujskem polju govoriti o uspešnih ljudeh, ki ne gredo v Evropo, ampak je ta prišla k njim. III. Program dela za obdobje 2004-2008, s katerim bi pripomogli k hitrejšemu razvoju Slovenskih goric in Ptujskega polja 1. V naslednjem mandatu želim z vašo pomočjo poskrbeti za pospeševanje razvoja malega in srednjega gospodarstva, pri čemer je treba še posebej poudariti turizem, vinsko-turistične ceste, kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti - v povezavi z oživljanjem kulturnih in zgodovinskih objektov: npr. najlepši baročni dvorec Dornava, biser na Borlu, Puhov muzej, kurent iz Markovcev ... 2. Poenostavitev postopkov za obrt in podjetništvo ter poštena davčna politika s plačilno disciplino. 3. Boljši pogoji (decentralizacija) za zaposlovanje in samozaposlovanje po znanih evropskih merilih. 4. Revitalizacija podeželja. 5. Pridobivanje sredstev za hitrejši razvoj občin (iz evropskih skladov in slovenskega proračuna) in zagotavljanje pogojev za večja investicijska vlaganja na naših območjih. 6. Povečanje skrbi za starejše in oskrbe ostarelih na domovih. 7. Omogočanje šolanja osnovnošolskih otrok v domačem kraju, mladini pa zagotavljanje enakopravnih pogojev za nadaljnje izobraževanje. Vse to je treba narediti za decentralizacijo in enakomerni razvoj države. Prepričan sem, da bomo z razvojem in s povezovanjem področij, ki sem jih navedel, lahko čez nekaj let ugotovili, da nismo stopili v Evropo, ampak smo uspeli svojo Evropo ustvariti doma. Poslanec DZ RS in vaš kandidat: Franc PUKŠIČ, univ. dipl. ing. el. Naročnik oglasa je: OO SDS Markovci Spoštovane volivke in volivci! Odločil sem se, da bom kandidiral za poslanca v državni zbor za območje Slovenskih goric in Ptujskega polja, saj menim, da lahko s svojimi izkušnjami, ki jih imam kot župan in član državnega sveta pripomorem k hitrejšemu razvoju tega območja. Za kaj se bom posebej zavzemal? 1. Ptuj kot regijsko središče s pristojnostmi države; če bodo pristojnosti za regijo odvzete občinam, bo to korak nazaj; 2. Zakon o lokalnih skupnostih, predvsem tisti del, ki govori o financiranju lokalnih skupnosti; 3. Občine bi morale dobiti vsaj četrtino več finančnih sredstev iz državnega proračuna za investicije, omogočiti pa bi bilo potrebno črpanje sredstev iz evropskih skladov; 4. Pomembno je pridobivanje novih delovnih mest predvsem podpori razvoja drobnega gospodarstva (podpora malim in srednje velikim podjetjem) in poskrbeti za pošteno davčno politiko in plačilno disciplino; 5. Več investicijskih vlaganj za področje turizma in zagotovitev dopolnilnih programov na kmetijah (kmetije odprtih vrat, kmečki turizem) ter vlaganj v izgradnjo športnih objektov, ureditev kolesarskih poti in skrb za razvoj ribiškega in lovskega turizma; 6. Redno izplačevanje subvencij za področje kmetijstva in izplačilo škod po naravnih nesrečah; 7. Zavzemal se bom za čimprejšnjo privatizacijo Telekoma in za izplačilo prekomernih vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje; 8. Potrebno bo povečati tudi skrb za starejše v domovih in nuditi še boljšo oskrbo pomoči na domu; 9. Zavzemal se bom za boljše pogoje šolanja osnovnošolskih otrok ter pogoje za nadaljnje izobraževanje; 10. Zagotoviti več sredstev za vzdrževanje športnih objektov, kulturnih spomenikov (grad Bori, Puhov muzej in Korant iz Markovcev); 11. Občinam, ki jim je bil odvzet del nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (kanalščina) je potrebno ta del ponovno vrniti v občinske proračune. Zavzemal se bom za dosledno izvajanje Zakona o skladnem regionalnem razvoju predvsem za območja s posebnimi razvojnimi problemi; Drage volivke, spoštovani volivci! Vabim vas, da se nam 1. oktobra ob 17. uri pridružite na pikniku pri lovskem domu v Sobetincih. Na pikniku bom predstavil svoj predvolilni program, sicer pa se bomo tam srečali z vsemi našimi kandidati, člani in simpatizerji stranke! Vaš kandidat Alojz Kaučič Naročnik oglasa je: 00 SLS Markovci Izberimo . ■ L . Moje ime je Robert Markež in sem kandidat za poslanca Združene liste socialnih demokratov. Rodil sem se 19. februarja 1974 v Mariboru. Sem samostojni podjetnik in že dobrih deset let uspešno vodim in opravi- rppri jim stanjem v družbi in lokalnem okolju. Želim se boriti za solidarno družbo in z zaupan-\ 5®'' *• jem ljudi sooblikovati sedanjost in prihodnost. Trdno verjamem v skupnost, ki bo temeljila na vrednotah socialne demokracije in v odprto ' ■ -ssfrSsilhJ drU2bo, ki bo spoštovala enakost vsakega človeka. Skupaj lahko oblikujemo družbo, ki bo videla nove priložnosti, ki bo dovolj ustvarjalna, da bo krepila svoje potenciale in obenem dovolj radovedna, da si bo upala pogledati čez rob trdno zasidranih miselnih pregrad. Z ZLSD to zmoremo! <3P Zavzemal se bom: • zagotoviti kvalitetno življenje vsakega posameznika, • povečati zaposlenost in odpreti nova delovna mesta, • zagotoviti možnost izobraževanja vsakomur. • starejšim zagotoviti dostojno življenje, Z vašim glasom bomo skupaj ustvarili prihodnost za vse! • zagotoviti kakovostno življenje na podeželju, Sodelovanje ZLSD v vladi je Slovenijo naredilo za varnejši dom. Smo steber politične in socialne stabilnosti. Z novim zagonom želimo zdaj popeljati Slovenijo v krog najrazvitejših držav. To bo mogoče samo, če bomo znali izkoristiti znanje in ustvarjalnost slehernega posameznika. Vsi moramo imeti enake možnosti. To je zdaj naša naloga. PRIHODNOST ZA VSE! Zaradi nas in naših otrok nam za to in tako prihodnost ni vseeno. Čutimo odgovornost zanjo. Izkoristimo to pravico. Pozivam vas, pridite na volitve in izrazite svoje prepričanje! Za zaupanje se vam zahvaljujem! Robert Markež Morebitna vprašanja naslovite na robert.markez@zlsd.net, lahko pa me tudi pokličete na gsm: 051/316-555 www.zlsdptuj.org ali www.zlsd.si Naročnik oglasa je: ZLSD VOLIŠČA V OBČINI MARKOVCI - za volivce naselja Borovci - gasilski dom Borovci - za volivce naselja Bukovci - gasilski dom Bukovci - za volivce naselja Markovci - občina Markovci - za volivce naselja Nova vas - gasilski dom Nova vas - za volivce naselja Prvenci - kulturni dom Prvenci - za volivce naselja Sobetinci - gasilski dom Sobetinci - za volivce naselja Stojnci - gasilski dom Stojnci - za volivce naselja Zabovci - gasilski dom Zabovci - za volivce naselja Strelci - Kostanjevec Stanko, Strelci 2 Občni zbor stranke NSi ZBOR POD VPLIVOM ZMAGE LOJZETA PETRLETA 23. junija 2004 so se člani stranke Nova Slovenija (NSi) zbrali na rednem občnem zboru, na katerem so pregledali delo preteklega leta. Zbor so vodili člani odbora Stanko Toplak, Franc Rožanc, Darko Štrafela in Darko Meznarič. Člani stranke so ugotavljali, da ima NSi v občini Markovci veliko podporo, saj so na zadnjih volitvah bili izvoljeni kar štirje svetniki v občinski svet, enako kot SLS. Še posebej so bili zadovoljni z izzidi volitev v Evropski parlament, saj je NSi z Lojzetom Petrletom na čelu v občini Markovci dosegla daleč najboljši rezultat. Za listo NSi je glasovalo kar 28,92 odstotka ali za 7,38 odstotka več kot za LDS, ki je bila druga najmočnejša stranka. NSi je dobila v evropski parlament dva poslanca, le 1000 glasov pa je zmanjkalo še za tretjega poslanca. Toliko glasov ni uspelo zbrati nobeni stranki. Svetniki NSi so v občinskem svetu v opoziciji, saj s štirimi glasovi proti sedmim komaj kdaj kaj dosežejo (le takrat, ko je za glasovanje potrebna" dvotretjinska večina). Predsednik delovnega predsedstva Stanko Toplak je po podanih poročilih ocenil, da svetniška skupina dobro dela, ne glede na to, da se njihov glas ne sliši daleč, sicer pa bodo delo bolje ocenili občani lahko že na naslednjih volitvah. Stranka tudi ni prejemala nobenih sredstev od združitve SKD in SLS, kot nadomestilo za izvoljene svetnike. Občnemu zboru sta prisostvovala Viktor Dolenc, predsednik regijskega odbora Ptuj-Ormož in Janez Rožmarin, predsednik odbora MO Ptuj in namestnik regijskega predsednika. Oba sta delo občinskega odbora iz Markovcev ocenila za dobro, spomnila pa sta na gesto Lojzeta Peterleta, ki je na pustno soboto predsedniku Etnografskega društva Markovci obljubil pomoč in to tudi storil, ko je z volilnim avtobusom obiskal Markovce. Občni zbor je potrdil kandidata NSi, ki bo kandidiral na jesenskih državnozborskih volitvah, Rajka Janžekoviča iz Dornave, predsednika sveta mladih NSi. Glede na to, da stranka od volitev naprej prejema tudi nekaj sredstev za delovanje, je zbor sprejel plan dela za tekoče leto, posvetili pa se bodo predvsem volitvam v državni zbor. JL V 9. volilnem okraju 18 poslanskih kandidatov KOGA BOMO VOLILI? V osmi volilni enoti, kamor spada tudi območje občine Markovci, se bodo volivci in volivke na bližnjih državnozborskih volitvah, ki bodo potekale v nedeljo, 3. oktobra, lahko odločali med skupno 18 strankami oziroma listami. V osmi volilni enoti skupno za poslance v državni zbor kandidira 174 poslanskih kandidatov. V devetem volilnem okraju (Slovenske gorice), kamor sodi tudi območje občine Markovci, se bodo volivci lahko odločali med 18 poslanskimi kandidati. Glede na žreb bo vrstni red kandidatov na volilnih lističih v devetem volilnem okraju sledeč: 1. Matej Janžekovič, Rimska ploščad 11, Ptuj (Stranka mladih Slovenije - SMS) 2. Alojzij Kaučič, Juršinci 6A, Juršinci (Slovenska ljudska stranka - SLS) 3. Robert Markež, Janežovci 8D, Destmik(Združena lista socialnih demokratov - ZLSD) 4. Vesna Veingerl, Orešje 164, Ptuj (Junijska lista) 5. Mihael Toš, Zgornji Velovlek 14A, Destrnik (Aktivna Slovenija -AS) 6. Dragica Toš Majcen, Grlinci 37, Juršinci (Liberalna demokracija Slovenije - LDS) 7. Samo Sedmak, Brezno 71 A, Brezno (Demokratska stranka Slovenija - DS) 8. Zdenka Šegula, Dornava 8A, Dornava (Zeleni Slovenije) 9. Margareta Vuk, Tlake 1A, Rogatec (Stranka ekoloških gibanj - SEG) 10. Franc Pukšič, Vintarovci 43C, Destrnik (Slovenska demokratska stranka - SDS) 11. Rudolf Lesjak, Sobetinci 30, Markovci (Stranka slovenskega naroda - SSN) 12. Rajko Janžekovič, Brezovci 2, Polenšak (Nova Slovenija - krščansko lj. stranka - NSi) 13. Sabina Ajdnik, Krekova 12, Maribor (Lista GŽS+ZZP+ZNS+NDS) 14. Branko Goričan, Placar 1 IB. Destrnik (Za podjetno Slovenijo) 15. Ivan Tkalec, Mezgovci ob Pesnici 33A, Dornava (Slovenija je naša - SJN) 16. Uroš Orož, Vukovski Vrh 29, Jarenina (Slovenska nacionalna stranka - SNS) 17. Marija Murko, Rabelčja vas 27, Ptuj (Združeni za samostojno pravično Slovenijo) 18. Ignac Vrbovšek, Nova vas pri Ptuju 34, Ptuj (Dem. stranka upokojencev Slo.- DeSUS) Pripravila Mojca Zemljarič Bukovci na obisku v Hrovači OBISKALI RIBNIČANE V soboto, 11. septembra, smo se Bukov-čani z avtobusom odpeljali na Dolenjsko. Namenili smo se v vas Hrovača pri Ribnici. Pa ne kar tako. Hrovačani so nas povabili na svoj praznik "FIŽOLOV DAN", ki ga je pripravilo vaško etnološko turistično društvo. Prisrčno so nas sprejeli in pogostili. Članice društva so pripravile 40 različnih fižolovih jedi in peciv ter razstavo. Izvedli so tudi nagrajevanje najizvirnejše, naj večje ali najtežje buče (najtežja je tehtala 62,5 kilograma, za 1 celi kilogram več kot njihov predsednik društva). Pripravili so kulturni program, kjer so sodelovali tudi vaški pevci KD Bukovci. Ogledali smo si obnovljeno Skrabčevo domačijo, kjer je urejena muzejska zbirka - oprema podobna kot po 2. svetovni vojni. Zraven sodi še skedenj, ki je to le po imenu in zunanjem videzu. Notranjščina pa je preurejena v prostorno seminarsko-galerijsko dvorano in razstavišče izbranih predmetov suhorobarske in lončarske obrti. Prostorno dvorišče in zelenica sta skrbno urejena. Po ogledu so na prizorišču začele potekati vaške igre. Pritegnili so tudi nas, da se prijavimo z dvema skupinama za tekmovanje. Bilo je obilo smeha. Vmes smo si ogledali še kako mlatijo pri njih fižol po starem. Skoraj bi pozabila navesti, od kod izvira naše druženje s Hrovačani. Ja, spoznali smo se na podelitvi za urejenost okolja, gostoljubnosti lanskega leta. Potem pa so prišli oni k nam, mi k njim. Hrovačani so bili pri nas v gosteh letos za "fašenk" s svojimi krošnjarji in na otvoritvi dvorane. Tudi Bukovčani smo že bili v Hrovači na prireditvi. Morda še zanimivost o tej dolenjski vasi: v vasi je 54 hišnih številk, od tega 18 nenaseljenih hiš. Cela vas je zaščitena, da se ohranijo zgradbe - hiše, gospodarska poslopja pri prvotnem videzu (brez dozidav). Prav zato so bili nagrajeni. Prebivalcev šteje okrog sto. Ni jih veliko glede na našo vas, kjer nas je približno 1000, so pa zato res prijazni, zabavni in gostoljubni. Nato pa je sledila "veselica za vesela lica". Z veseljem smo se zavrteli ob zvokih ansambla. Zvečerilo se je, fižol (cizra) pa je počasi splahnel, nakar sem hvalabogu zavohala hm - čevapčiče. Po večerji smo še skupaj zapeli in se začeli počasi odpravljati proti avtobusu. Ugotovili smo, da imamo enega črnega potnika, to je bil majhen črni kužek, ki sta ga dobila Bukovčana za svoji hčerki. Seveda smo dovolili, da se pelje z nami. Zbirali smo mu ime in se skupno odločili, povezano s praznikom v Hrovači: "Fižolček naj bo". Če se vam je morda porajalo vprašanje, kaj se je godilo s ftžolo na avtobusu, ostanite brez skrbi. Majhen deček nam je v ta namen prodal lesene kljukice in dejal: "Če bo kaj smrdel, pa si zašpičite nos". Potem smo pa krenili proti svoji domači vasi in si rekli: "Povsod je lepo, doma je najlepše." Silva Pilinger Družinsko srečanje Roclikovih ZBRALO SE JE SKORAJ 150 SORODNIKOV V prvih septembrskih dneh se je v novi dvorani v Bukovcih srečalo kar 148 Roclikovih sorodnikov, potomcev Jakoba in Ane Forštnarič. Sicer pa celo rodbinsko deblo Roclikovih šteje kar 241 sorodnikov. Jakobu in Ani Forštnerič (Tomašinčovi Ani) seje v zakonu rodilo sedem otrok: Marija, Jožef, Andrej, Peter, Martin, Genovefa in Anton. Naj starejša v družinskem deblu potomcev Jakoba in Ane Forštnerič je 93-letna Genovefa, ki se je nedavnega srečanja tudi udeležila. Najmlajša v omenjenem družinskem drevesu je bila v začetku septembra en dan stara Ajda. Sicer pa ima v rodbini Roclikovih svoje družinske korenine tudi naš župan Franc Kekec. Na srečanju sorodnikov v Bukovcih so zapeli bukovski vaški pevci, za dobro razpoloženje do poznih večernih ur pa so poskrbeli člani ansambla Prepih. Mojca Zemljarič BLAGOSLOV OBNOVLJENEGA KRIŽA V soboto, 11. septembra, je markovski župnik Janez Maučec blagoslovil obnovljen Rihtarov križ. Križ je bil postavljen leta 1924. Vsa ta leta sta ga vzdrževala Marija in Vinko Bezjak iz Markovcev 66. Ker gaje v teh letih načel zob časa, sta se odločila, da ga v celoti obnovita. Hrastov križ je izdelal Ivan Kunčnik, restavratorska dela na kipu Marije in Jezusa pa je opravil restavrator Janez Tomažič. Ob blagoslovitvi so se zbrali najožji sorodniki, sosedje in nekateri vaščani. Župnik Janez Maučec je povedal nekaj besed o samem simbolu križa, ob enem pa se je zahvalil družini Bezjak za lepo gesto, saj smo mnogokrat priča, da otroci cerkveno znamenje, ki so ga postavili njihovi starši, podrejo, češ daje vzdrževanje drago. JL Marija in Vinko Bezjak z župnikom Janezom Maučecem po blagoslovitvi križa. Bukovci pridobili nov prostor - vaško knjižnico VAŠKA KLNJIŽNICA ODSLEJ V NOVI DVORANI Sončita sobota je bila 28.8.2004, ko smo v vasi Bukovci proslavili otvoritev kul-turno-športne dvorane in novo pridobljen prostor za vaško knjižnico, ki deluje pod okriljem kulturnega društva. Zapisala bom nekatere podatke o delovanju vaške knjižnice. Brskala sem po kroniki, ki jo je zapisal Miha Kekec in še iz drugih virov. Leta 1945, mesec dni po osvoboditvi, smo Bukovčani dobili svoj krajevni odbor s predsednikom Zemljarič Francem. V vasi se je organizirala ljudska mladina pod vodstvom Zemljarič Janeza iz Vopošnice. Ker je okupator uničil večino slovenskih knjig, ljudje pa bi radi brali, se je z zbiranjem zbralo 120 slovenskih knjig. Prvi knjižničar je bil takratni dijak Janez Zemljarič, knjige pa so bile v hiši tajnika Miha Kekca. Zemljarič je nadaljeval študij, zato je knjižnico prevzela Strelec Terezija in jo več let vodila. Jeseni leta 1945 je bil začetek samostojnega kulturnega prosvetnega dela na vasi z igro "Vdova Rošlinka", ki so jo mladi sami naštudirali. Naslednje leto se je število knjig povečalo za trideset. V letu 1947 je knjižnico vodila Horvat Terezija, število knjig je naraslo na 180. Miha Kekec je bil predsednik društva 1948. leta, knjižnico pa je vodila Strelec Terezija, knjig je bilo 340. Bukovčani so leta 1949 igrali igro "Talci", z zbranim denarjem so se dokupile knjige, teh je bilo zdaj 600. Leta 1950 se je v Ljubljani vršil kongres Ljudske prosvete, kjer je bilo delo bukovske knjižnice omenjeno in tudi primerno nagrajeno. Kekec Neža in Vajda Ana sta vodili knjižnico leta 1951 s 700 knjigami. Svoj prostor je vaška knjižnica dobila 1955 leta, ko seje zgradila dvorana. Leta 1956 je bilo v knjižnici 990 knjig. Forštnarič Otilija je knjižnico vodila leta 1959. Število knjig je upadalo in naraščalo kar nekaj naslednjih let. Sodelovanje s ptujsko knjižnico sega vse v leto 1963 pa vse do danes. Nekaj časa je knjižnico zajelo tudi zatišje oziroma mirovanje. Leta 1975 je začela ponovno delovati vaška knjižnica in to s knjižničarjem Mlinarič Petrom. Knjižnico je imel zmeraj lepo urejeno, vestno je opravljal svoje delo in vedno nas je pričakal z nasmehom. Svoje delovanje v vlogi knjižničarja je v kulturnem društvu opravljal dobrih 25 let. Hvala mu, da je znal to žilico prenesti na svojega sina Gorazda Mlinariča, ki je po očetu najprej pomagal, nato pa sam postal zanesljiv in marljiv knjižničar. Gorazd ponosno pove, da imamo nad 1500 knjig. Knjižnica je nekaj let delovala pod težjimi pogoji. Prostor je bil premajhen, vlažen, bilo je premalo knjižnih polic, oprema je bila zastarela. Skrb vzbujajoče je bilo seveda to, da ohranimo knjige in jih umaknemo pred vlago. Po več mnenjih, prošnjah, pobudah in dogovorih pa je vendarle uspelo preseliti se v nov prostor. Ob otvoritvi je bilo že veliko ljudi v njej. Naš knjižničar pa vas bo vesel, če boste prihajali na izposojo knjig. Pridite in poiščite kaj zase kajti:"Dobra knjiga uči in vzgaja." Zahvaljujem se Mileni Doberšek, namestnici direktorice ptujske knjižnice, da se je odzvala povabilu in prisostvovala na naši otvoritvi, ter nas počastila z dar-ilom-nekaj za v knjižnico. Silva Pilinger “ BIBILIOBUS PRI NAS “ POSTAJALIŠČE DAN URA SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER BOROVCI TOREK 17.00-17.30 21. 12. 2. in 23. 14. BUKOVCI TOREK 13.30 - 14.00 21. 12. 2. in 23. 14. MARKOVCI TOREK 12.00 - 13.00 21. 12. 2. in 23. 14. NOVA VAS TOREK 8.30 - 9.00 21. 12. 2. in 23. 14. SOBETINCI TOREK 16.00 - 16.30 21. 12. 2. in 23. 14. STOJNCI TOREK 14.30 - 15.30 21. 12. 2. in 23. 14. Izlet mladih cerkvenih pevcev ZVONČKI SMO BINGLJALI PO PREKMURJU V soboto, 19. junija, smo se cerkveni otroški zbor Zvonček skupaj z ministranti, bralci beril in farnim župnikom Janezom Maučecem odpravili na zaslužen izlet po Prekmurju. Ideja za ta konec Slovenije se je porodila gospodu župniku, saj se v svoje rojstne kraje še vedno rad vrača. Mladi pevci med potepanjem po Prekmurju. Prvi ogled je bil pri Babičevem mlinu na Muri. Ogledali smo si ogromne mlinske kamne, notranjost mlina ter izdelavo moke. Kmalu smo stopili na avtobus ter se odpeljali proti Bogojini, kjer smo občudovali znamenito Plečnikovo cerkev. Tukaj smo Zvončki imeli tudi priložnost zapeti, na kar smo zelo ponosni. Obnemeli smo, ko smo pogled usmerili na orgle. Bile so lepe in sijoče. Oltar je prikazoval Jezusov vnebohod. Strop so prekrivali porcelanasti krožniki različnih barv, ki so naznanjali okoliško vas Filovce, zelo znano po lončarstvu. Naslednja postaja je bila cerkev, v kateri smo spet zapeli, in sicer v vasi Odranci. Pred leti se je tukaj zgodila velika nesreča. Zrušil seje namreč strop cerkve zaradi prevelike teže. Življenje je izgubilo 8 ljudi. Danes je seveda popravljen. V cerkvi smo videli maketo stare ter nove cerkve, katere temelje smo videli zunaj. Znana bo po treh zvonikih in bo ena izmed večjih v okolici. Vaščani sami so zelo veliko prispevali, saj si prizadevajo zgraditi sodobno cerkev. "Uradnega dela" je bilo konec, sledila je zabava. V župnikovi rojstni vasi, v Gančanih, smo posedli na travo in si naredili piknik. Uživali smo v igranju odbojke, nogometa ... Veliko smo klepetali, peli in se smejali. Čez čas smo opazili sosedovo češnjo in jo sprva le opazovali. Prijazna soseda je slišala naše šepetanje in nas povabila. Napadli smo drevo kot pravi razbojniki! Pozno popoldne smo krenili proti Markovcem, vsi rahlo utrujeni. Vso dogajanje smo posneli s kamero, da bomo lahko obujali spomine na lep izlet. V Markovcih smo se razšli, vendar ne vsi. Nas, Zvončke, še je čakal kratek nastop. Odrezali smo se odlično, saj so naši glasovi, kljub napornemu dnevu, zveneli zelo opeto. Na izletu smo zelo uživali ter se zabavali. Zahvala za vse to gre gospodu župniku, za dobro voljo in potrpežljivost pa našima voditeljema Alenki in Gregorju. Kot vidite, nas druži veliko prijateljstvo, zato se še toliko lažje ujamemo ob vsaki vaji. Vsi, ki radi pojete, se nam lahko pridružite ob nedeljah, ob 9. uri, v prostorih veroučnih učilnic. Lepo vabljeni! M&M&M GOLOB Urška Slameršak Mladinski raziskovalni tabor DESET RAZISKOVALNIH DNI V organizaciji Znanstveno raziskovalnega središča (ZRS) Bistra Ptuj in Zavoda za zaposlovanje RS je v Markovcih med 12. in 22. avgustom potekal tabor mladih raziskovalcev, sicer Zoisovih štipendistov. Tovrstne tabore vodi Stanko Žunec, ki ima glede takšnih projektov že dolgoletne izkušnje. Kot je na uvodnem sprejemu udeležencev poudaril Žunec, je bil cilj letošnjega tabora usmerjen v iskanje alternativnih možnosti, kako začeti prodajati oziroma tržiti krajinski park Šturmovci. "Šturmovci so zanimivo območje in jih je potrebno promovirati, da ne bodo propadali, kot se to dogaja sedaj. Prizadevamo si, da v Šturmovcih ne bodo smeti, ampak da bodo živeli in bodo ljudje od tega tudi nekaj imeli. To pomeni, da jih ne bodo tržili samo s pomočjo koruze, ampak tudi s turizmom in svojimi izkušnjami. Upam, da bomo lepote Šturmovcev uspeli predstaviti širši javnosti," pojasnjuje Žunec in dodaja, da je delo v taboru zasnovano interdic-siplinarno. Skupni imenovalec je pridobiti podatke s področja etnologije, hidrologije, botanike, zoologije, geologije, krajine in podobno. Na podlagi teh podatkov bodo potem naredili načrte, kako se lotiti nadaljnje promocije tega območja. Udeleženci tabora - dijaki iz različnih koncev Slovenije - so bili razdeljeni v pet delovnih skupin: hidrologija, zgodovina -etnologija, krajinska arhitektura, biologija, geologija in javno mnenje (skupina, ki izvaja ankete). "V času tabora so mladi raziskovalci naredili zelo veliko, s svojim delom pa nameravajo nadaljevati še naslednje poletje," je pojasnil Stanko Žunec. Sprejema mladih raziskovalcev sta se v prostorih markovske osnovne šole udeležila tudi župan občine Franc Kekec in ravnatelj OŠ Markovci Jože Foltin. Tako župan kot ravnatelj sta udeležencem izrekla toplo dobrodošlico in jim zaželela prijetno bivanje v korantovi deželi. Kot je obljubil župan Kekec, bo občina mladim raziskovalcem prijazno posodila vso gradivo, ki ga ima na izbrano tematiko. Ravnatelj Foltin pa je kot prvi mož markovske stavbe učenosti svoje prostore mladim raziskovalcem prijazno odstopil za bivanje, delo in rekreacijo. Mojca Zemljarič 40 let Športnega društva Stojnci DVODNEVNA PRIREDITEV V ZNAMENJU NOGOMETA Konec julija so v Stojncih pripravili dvodnevni nogometni turnir, posvečen praznovanju 40. obletnice tamkajšnjega športnega društva. Turnirja so se udeležila najmočnejša nogometna moštva v naši bližnji okolici. Poleg domačinov so na stojnski nogometni podij stopile ekipe NK Zavrč, NK Aluminij Kidričevo in NK Kumho Drava Ptuj. Prvi dan turnirja sta bili v okviru turnirja odigrani tekmi med NK Zavrč in NK Kumho Drava ter med NK Stojnci in NK Aluminij iz Kidričevega. V finale sta se uvrstili moštvi NK Kumho Drava in NK Aluminij Kidričevo, v tekmi za tretje mesto pa sta se pomerili ekipi NK Zavrč in NK Stojnci. Končni vrstni red na turnirju je bil sledeč: po pričakovanjih je turnir osvojila ekipa NK Kumho Drava, na drugo mesto se je uvrstil kidričevski Aluminij, tretje mesto so zasedli domačimi, četrto pa nogometaši NK Zavrč. Zunaj turnirske konkurence sta se pomerili še ekipi domačih veteranov - NK Stojnci in NK Gorišnica. Z izidom 3 : 0 so slavili gostje. Dosedanji predsedniki društva: Edi Hojnik, Janez Zemljarič, Franc Smigoc, Mirko Zelenik, Alojz Kukovec, Franc Kostanjevec, Janko Kelenc, Franc Poharič, Vlado Kelenc in Marjan Kostanjevec. Danes društvo vodi Franc Kolenko. Dvodnevni nogometni turnir v Stojncih je po pripovedovanju organizatorjev odlično uspel, saj si gaje ogledalo veliko nogometnih navdušencev od blizu in daleč. Z organizacijo turnirja pa so bili poleg domačinov zadovoljni tudi gostujoči trenerji, ki so pohvalili dobro organiziranost prirediteljev. Objekti NK Stojnci čakajo na slovesno odprtje. Ustanovni člani ŠD Stojnci: Alojz Toplak, Janez Koletnik, Alojz Roškar, Anton Roškar, Janez Meznarič, Martin Kostanjevec, Janez Kolenko, Ciril Belšak. Rudi Janžekovič, Martin Kolarič, Hinko Satler, Mirko Plošinjak, Edi Hojnik, Franc Strelec, Franc Vidovič in Ivan Laura. V okviru dvodnevnega športnega praznovanja v Stojncih pa so bila dosedanjim zaslužnim članom podeljena tudi priznanja in odlikovanja. Sicer pa so nam v ŠD Stojnci zaupali, da ob obeležitvi visokega jubileja pripravljajo tudi bilten, v katerem bo zbran pregled 40-letnega delovanja društva. Bilten naj bi izdali ob odprtju društvenih prostorov. Več o tem pa si boste lahko prebrali v decembrski številki našega Lista. Mojca Zemljarič NK Markovci odslej v 1. ligi MNZ Ptuj SEPTEMBRA GOSTILI NOGOMETAŠE PTUJSKE DRAVE Nogometaši NK Markovci so se po štirih letih igranja v drugi ligi MNZ Ptuj v minuli sezoni ponovno uspeli uvrstiti v prvi (letos razširjeni) razred medobčinskih nogometnih tekmovanj. Kot je povedal predsednik NK Markovci Franci Golob, je NK Markovci v minuli sezoni v drugi ligi MNZ Ptuj osvojil tretje mesto. Omenjena uvrstitev ter delovanje selekcije mladincev in kadetov je markovskemu nogometnemu klubu omogočilo napredovanje v višji kakovostni razred. "Poleg članske ekipe ter selekcije kadetov in dijakov imamo v NK Markovci še ekipo veteranov, ki prav tako nastopa v medobčinskem ligaškem tekmovanju," je povedal Golob in dodal, daje NK Markovci v septembru na domačem igrišču gostil nogometaše ptujske Kumho Drave, s katerimi vidijo možnosti sodelovanja tudi v bodoče. "Ker smo v zadnjih štirih letih veliko Članska ekipa NK Markovci vlagali v urejenost igrišča in terena, imamo pogoje, da pri nas igrajo tudi najboljši klubi. S ptujsko Dravo tako vidimo možnost sodelovanja glede treningov ali pa izposoje terena," še pojasnjuje Franci Glob, predsednik NK Markovci. Mojca Zemljarič Značilnosti telesnega razvoja otrok in mladine med leti 1990 - 2000 v Sloveniji in občini Markovci Spremembe telesnih mer otrok in mladostnikov so bile v zadnjih desetletjih zelo izrazite in so med vsemi razvojnimi spremembami najlažje opazne. Nekatere so odvisne predvsem od dednostne zasnove, zato ji praviloma ne posvečamo posebne pozornosti. Vendar vse več raziskav odkriva pomembno povezanost telesnih značilnosti z drugimi razsežnostmi osebnosti. Dolžinske mere mladih so se med leti 1990 in 2000 povečale manj kot v prejšnjih desetletjih. Spremembe telesnih značilnosti otrok in mladine, starih 7 do 19 let, ki smo jih ugotavljali v letu 2000, so precejšnje in raznovrstne. Največje spremembe so pri povečanju telesne teže, še posebej pri mer-jencih moškega spola, ki povečajo telesno težo od 7. do 19. leta starosti za 46,6 kilograma ali za 173 %. Tudi pri merjenkah so spremembe izrazite, saj povečajo telesno težo za 33,1 kg ali za 126 %. Spremembe pri telesni višini in kožni gubi nadlahti so bistveno manjše. Sklepamo lahko, da na spremembe telesne teže vpliva zlasti pri dijakih v naj večji meri povečana mišična masa, pri dijakinjah pa ima pomemben delež tudi količina podkožnega maščevja. Devetnajstletni dijaki imajo pri povprečni telesni višini 179,6 cm telesno težo 73,6 kg, kar lahko glede na izračun različnih indeksov telesne mase za omenjeno starost ocenimo kot primerno telesno težo. To lahko trdimo tudi zato, ker podatki o količini podkožnega maščevja nakazujejo, da je povečanje telesne teže v veliki meri posledica večje mišične mase, ki se v zadnjih desetletjih povečuje bolj, ko so pričakovali raziskovalci telesnega razvoja otrok in mladine. Tudi pri merjenkah ženskega spola je razmerje med odnosom telesne teže in telesne višine primerno, saj imajo 19-letne dijakinje pri povprečni telesni višine 166,4 cm telesno težo 59,4kg. Učenci imajo pri sedmih letih več kot polovico telesne višine 19-letnih dijakov, ki merijo v višino v povprečju 179,6 cm, učenke pa do 7. leta starosti dosežejo kar dve tretjini končne telesne višine, ki je pri 19-letnih dijakinjah 166,4 cm. Zelo presenetljivi so trendi razvoja podkožnega maščevja nadlahti, saj imajo 19-letni dijaki celo za 0,2 mm manjšo kožno gubo na nadlahti kot učenci pri 7. letih starosti. Prvič v Sloveniji ugotavljamo, da se je kožna guba nadlahti pri 7-letnikih povečala, pri 19 let starih dijakih pa zmanjšala. Ta pozitivna sprememba je verjetno posledica drugačnega razumevanja optimalne telesne teže v zadnjem desetletju. Spremembe pri merjenkah ženskega spola imajo drugačne zakonitosti, saj imajo dijakinje pri 19 letih za 2,8 mm večjo kožno gubo nadlahti kot 7-letne deklice. Povečanje je v omenjenem obdobju 24,8%. Povzetek telesnih značilnosti in implementacija v gibalni razvoj učencev OS Markovci Po opravljeni primerjavi telesne višine dečkov OŠ Markovci lahko trdimo, da so učenci med leti 1990 in 2000 v desetih letih dvignili svojo telesno višino, v povprečju 3,6 % na starost. Tega pa ne moremo trditi tudi za dekleta, ki v primerjalnih letih 1990 in 2000 niso ustvarile pomembnih razlik višine. V splošnem lahko trend razvoja telesne višine označimo kot pozitivnega, saj povprečne vrednosti višine po posameznih starostih praktično vedno presegajo populacijsko povprečje, kar je glede na status podeželske šole kar malo presenetljivo. Ker se praviloma krivulje letnih prirastov telesne višine in teže pokrivajo, ocenjujemo pridobivanje telesne teže kot ustrezno in v skladu z desetletnim razvojem telesne višine šole. Razvojni trendi kožne gube v preteklih letih na ravni države, ki izkazuje njeno povečanje je žal prisoten tudi na naši šoli. Še posebej se izraža pri fantih od 9. do 12. leta in dekletih pri 14 letih. Ker se zavedamo negativnih vplivov takšnih trendov na gibalno učinkovitost pa tudi zdravje, skrb in ukrepanje nista odveč. Splošen opis učencev in učenk OŠ Markovci v letu 2000, skozi analizo treh, v nalogi obravnavani telesnih parametrov (telesna višina in teža ter kožna guba), je: Fantje so v povprečju v 8. razredu visoki 173 cm, težki 60,1 kg z 9 mm podkožne tolšče. Dekleta pa so pri isti starosti velike 164,5 cm ob 58,9 kg z 13,5 mm kožne gube nadlahti. Čeprav samo na osnovi analize treh gibalnih sposobnosti, vzdržljivosti v statični moči rok in ramenskega obroča, splošne funkcionalne vzdržljivosti in koordinacije celega telesa nikakor ne moremo podati celovitega opisa gibalnega razvoja na naši šoli, lahko vseeno povzamemo določene zaključke. Še posebej, ker so prav te sposobnosti v podstatu mnogih drugih. V generalni oceni gibalnega razvoja med leti 1990 in 2000 je gibalni razvoj dečkov manj ugoden, saj smo v razvoju treh analiziranih spremenljivk gibalnih sposobnosti ugotovili negativne trende postopnega poslabševanja sposobnosti v vzdržljivosti moči rok in ramenskega obroča in koordinaciji, pri vseh starostih in slabšanje v splošni vzdržljivosti v 7. in 8. razredu. Deklice imajo bolj pozitiven razvoj, ker se je koordinacija poslabšala samo na razredni stopnji, ker ni sprememb v vzdržljivostni moči rok in ramenskega obroča in predvsem, ker so izboljšale svojo splošno vzdržljivost. Robert Bezjak PRIDRUŽITE SE NAM! Uredniški odbor glasila List iz Markovcev vabi vse zainteresirane pisce, da se nam pridružijo pri ustvarjanju našega lokalnega časopisa. Naslednja številka časopisa bo predvidoma izšla pred prazniki konec decembra - 22. ali 23. decembra. Roki za oddajo prispevkov so praviloma od sedem do deset dni pred objavo. Sicer pa me lahko za vse odgovore na vprašanja v zvezi z Listom iz Markovcev in vsebini prispevkov, ki bi jih bili pripravljeni objavljati, pokličete na telefonsko številko 031/781-514. Uredniški odbor Lista iz Markovcev pa se je uredniškem sestanku dogovoril, da v bodoče v našem glasilu uvedemo tudi rubriko Pisma bralcev. Vabljeni k sodelovanju! Mojca Zemljarič, odgovorna urednica Pa se je spet začelo - novo šolsko leto namreč ŠOLSKA VRATA PONOVNO ODPRTA Na šolskih straneh Lista iz Markovcev smo se tokrat odločili, da vas seznanimo z nekateri vsebinami Letnega delovnega načrta (LDN) šole za šolsko leto 2004/2005, ki gaje potrdil Svet zavoda OŠ Markovci z dnem 7.9.2004. LDN načrtuje konkretne naloge in cilje ter omogoča redno spremljanje vseh dejavnosti šole. S poukom smo pričeli v sredo, L septembra 2004, zadnji dan pouka za 8. razrede je 15. junij 2005, za vse ostale razrede pa se pouk konča 24. junija 2005. Na šoli se prav tako izvaja dopolnilni in dodatni pouk, fakultativni pouk in delo z drugačnimi učenci, ki ga vodita specialna pedagoginja Zvonka Drozg in pedagoginja Zinka Vidovič. Organizirali se bodo plavalni tečaji, šole v naravi in interesne dejavnosti. Temeljne oblike sodelovanja s starši bodo oddelčni roditeljski sestanki in govorilne ure z razredniki in želj enimi učitelji vsak 2. TOREK v mesecu ob 17.uri za razredno stopnjo in ob 18. uri za predmetno stopnjo. ŠTEVILO ODDELKOV IN UČENCEV V TEM ŠOLSKEM LETU K 14 oddelkov 9-letne OS = 266 učencev 4 oddelki 8-letne OŠ = 98 učencev Skupaj: 18 oddelkov = 364 učencev VRTEC: 4 oddelki = 68 otrok Organizirana sta tudi 2 oddelka podaljšanega bivanja in jutranjega varstva. Trimester Trajanje L od L septembra 2004 do 30. novembra 2004 2. od L decembra 2004 do 10. marca 2005 3. od 11. marca 2005 do 24. junija 2005 PREDNOSTNE NALOGE 1. Realizacija in spremljava 9-letne-ga programa 2. Razvijanje kvalitetnih medsebojnih odnosov 3. Skrb za slovenski jezik 4. Prizadevanje šole za optimalni razvoj sposobnosti vsakega učenca 5. Raziskovalno in projektno delo 6. Permanentno izobraževanje učiteljev 7. Estetska urejenost šole Šola zagotavlja tudi možnost prehranjevanja učencev in delavcev šole, zato se v šolski kuhinji pripravljajo zajtrki, malice in kosila. Cena: Zajtrk - 103 SIT Malica - 170 SIT Kosilo: za otroke/ 457 SIT, za odrasle/ 788 SIT POUKA PROSTI DNEVI L november - 7. november . . jesenske počitnice 27. december - 2. januar . novoletne počitnice 8. februar .. slovenski kulturni praznik in pustni torek 28. februar - 6. marec ... zimske počitnice 28. marec .. velikonočni ponedeljek 27. april - 2. maj .. prvomajske počitnice DNEVI DEJAVNOSTI na razredni in predmetni stopnji: L kulturni dnevi: ogled gledališke in kinopredstave, sodelovanje na fašenku v Markovcih, ekskurzije, božično-novoletne delavnice, ogled likovnih razstav... 2. naravoslovni dnevi: ogled drevesnice in cvetličarne Rožmarin, obisk podjetja Vitiva, ogled krajinskega parka Rački ribniki, čistilne naprave Ptuj, ogled Bistre, eksperimentalno delo, delavnice na temo: droge, steklina, ogled botaničnega vrta na Pohorju... 3. športni dnevi: jesenski kros, zimski športni dan/smučanje drsanje, pohodništvo in atletski mnogoboj Diferenciacija pouka Diferenciacija pouka ni novost, ki bi jo prinesla 9-letna osnovna šola, saj smo jo pri pouku že doslej izvajali kot eno izmed metod učinkovitega poučevanja. Diferenciacija pouka pomeni delitev učencev v skupine z namenom, da bi bil pouk čim bolj prilagojen njihovim sposobnostim, interesom in zmožnostim. Fleksibilna diferenciacija je kombinacija temeljnega pouka, ki se izvaja v heterogenih matičnih oddelkih, in nivojskega pouka, ki se izvaja v homogenih učnih skupinah. Pouk pri diferenciranih skupinah je namenjen utrjevanju in ponavljanju oziroma poglabljanju in razširjanju učne snovi. Izvaja se v 4., 5., 6., in 7. razredu pri matematiki, slovenščini in tujem jeziku in sicer najmanj pri enem in največ pri treh predmetih. Skupno število ur predmeta, ki se izvajajo v učnih skupinah, ne sme preseči četrtine letnega števila ur tega predmeta. V NIVOJSKI POUK 4. razredu se fleksibilna diferenciacija uvede v zadnjem ocenjevalnem obdobju. V 8. in 9. razredu se nivojski pouk izvaja pri vseh urah matematike, slovenščine in tujega jezika. Pouk poteka v homogenih učnih skupinah na treh ravneh zahtevnosti. Učenci se za raven zahtevnosti odločijo po posvetovanju s starši in šolo. Od 4. do 7. razreda lahko po posvetovanju učno skupino zamenjajo kadarkoli med šolskim letom, v 8. in 9. razredu pa v prvem mesecu pouka in ob zaključku ocenjevalnih obdobij. Ocenjevanje pri nivojskem pouku Učenec ima možnost preverjanja in ocenjevanja znanja na vseh ravneh, ne glede na to, v kateri zahtevnostni stopnji prisostvuje pouku. Učitelj med letom za ocenjevanje znanja uporablja 10-stopenjsko ocenjevalno lestvico. Ocenjevanje na 10-stopenjski ocenjevalni lestvici poteka takole: - če učenec doseže standarde znanja na 1. ravni, dobi največ 6 točk - če učenec doseže standarde znanja na 2. ravni, dobi največ 8 točk - če učenec doseže standarde znanja na 3. ravni, dobi največ 10 točk Če učenec doseže znanje na svoji zahtevnostni ravni, se le to preverja še na višji zahtevnostni ravni oziroma če jih ne doseže, na nižji. Ob koncu šolskega leta pa se te točke pretvorijo v ocene po ocenjevalni lestvici od 1 do 5. Ivan Štrafela Iz vrteskega življenja SPET JE VRISK IN SMEH Prvi dnevi šolskega leta so že za nami, k sreči so minili brez težav. Tudi novinci v vrtcu s prilagajanjem na novo okolje niso imeli večjih težav, saj so že v poletnih mesecih prihajali k nam na obisk, spoznavali prostore vrtca, otroke in vzgojiteljice. Ob pestrih dejavnostih v tem šolskem letu bomo vzgojiteljice posebno pozornost namenile pridobivanju znanja o zdravem načinu življenja z naslovom ŽELIM ZDRAVO ŽIVETI. Za izvedbo tega projekta smo se odločile iz izkušenj, da je bolje preprečevati kot zdraviti. To še posebej velja za otroke, ki so na začetku svoje poti in šele pridobivajo vzorce vedenja, ki so pomembni za poznejše življenje. Otrokom želimo omogočiti zdrav način življenja in zdravo okolje. Z aktivnostmi v načrtovanih dejavnostih si bodo otroci pridobivali izkušnje, kako z zdravim prehranjevanjem, gibanjem in ob skrbi za čisto okolje lahko vplivajo na svoje zdravje. Posebno pozornost bomo posvetile tudi varnemu in primernemu vedenju otrok na cesti in v prometu, in sicer v projektu PAZI NA GLAVO; GLAVA NI ŽOGA. Vsem predšolskim in šolskim otrokom želim veliko ustvarjalne igre in učnih uspehov v tem šolskem letu. Cvetka Ferčič V VRTCU 68 NADE- BUDNEŽEV Vrtec Markovci v letošnjem letu obiskuje 68 otrok, ki so razdeljeni v tri starostne skupine: od prvega do tretjega leta, od tretjega do četrtega leta (dve skupini) in od četrtega do petega oziroma šestega leta. V naj mlajši skupini za nadebudneže skrbita vzgojiteljica Lidija Tement in pomočnica Erika Janžekovič. V skupino od prvega do tretjega leta je vpisanih 12 otrok. Starostna skupina od treh do štirih let ima dva oddelka. Za skupno 34 otrok, ki so razdeljeni v dve skupini, skrbijo vzgojiteljici Martina Majcenovič in Cvetka Ferčič ter pomočnici Jožica Klinc in Nataša Hameršak. Naj starejša skupina ima vpisanih 22 otrok, za katere skrbita vzgojiteljica Sonja Ambrož in pomočnica Helena Vogrinec. Kljub temu daje vrtec Markovci v minulem obdobju dobil dodatni oddelek, pa so čakalne liste vlog še vedno polne. Na vpis v vrtec po besedah vodje vrtca Cvetke Ferčič trenutno čaka okrog 25 vlog. V naslednjem šolskem letu se bo v vrtcu sprostilo 14 mest - toliko otrok se bo namreč vpisalo v šolo. Sicer pa Perčičeva pravi, da letno v povprečju v vrtec Markovci na novo vpišejo za en oddelek otrok. Mojca Zemljarič KRIŽANKA: NASE VASI Aleš (D SLOV. GORA KONRAD GARDIN Ž. IME USMERI. DALJICA OGLJIK GRŠKI OTOK 0 NINA TUŠEK OLGA AMBROŽ VNAŠANJE GORSKE SANI VIKTOR ALADIN LJUDSTVO V ETIOPIJI © 0 ©> © DISCIP. KAZEN DUŠIK CERKVENI INŠTRU- MENT EGIPT. KRAU ROBERT ŠTRAFELA GERD KNOBL ALEŠ KOKOT 12.ČRKA OLIMP. IGRE ENOTA TRDOSTE SARA AMBROŽ SAMO- GLASNIK KISIK FRANC. MATEMATIK SOL OUNE KISLINE * SADEŽ NA PALMI HOL. SLIKAR KIRKIN OTOK VINKO JEREBIČ PRIM. BABICA KISIK 100 M2 ČREVESNA BAKTERIJA (tifus) 21.ČRKA ŽILA DROBEN ČLOVEK (priim.) AFRIŠKA ŽIVAL PRIHOD V GOSTE VLAČUGA OLGA KRESTO (D GALD PASJI UKAZ M. IME OKONČINA MOČAN UDAREC RUSKI VLADAR 0 VDOVA LENON TISTI KI TKEJO URAN CENE PERNAT lOOm X lOOm KOVINA l.ČRKA OGLJIK PREBIV. ARABUE KONEC ŽIVLJE- NJA ITAL. SLIKAR EGIP. BOG SONCA SKAND. IME RIM. BOG SMRTI 13.ČRKA ŽIVU. PROSTOR 18.ČRKA MODREC PISCI EVANG. DENAR V IRANU ZRAK (angl.) 0 0 IZRED. POJAV Ž. IME POPUST DOM IZ SNEGA ČRVENA ZVEZDA 0 ENAKI ČRKI 0 © ENAKI ČRKI 0 KARLOVAC TE 0 GIZELA LJUBEČ POSP. REAKCIJE 0 GORAZD MLINARIC NOREC DENARNA KAZEN LOV NA KITE REKA NA TAJSKEM STARA PIJAČA VRSTA GIBANJA DEL ROKE © GRŠKE BOGINJE ZNANOSTI SLOV. KRAJ l.ČRKA 0 BORILNI ŠPORT VRSTA BLAGA PLAZI-LEC OPERAC. SISTEM ZBIRKA SLIK DROBEC ZORAN NEMEC GARAŽA NAŠA REKA 0 VSEBINA BAL SMOLA ZA CESTE TISTI KI LEZE 21.ČRKA ANGL. M. IME GOSPOD kratica) ENAKI ČRKI STANJE NEREDA VEZNIK KD TADEJ LEVC SARAJEVO 13.ČRKA VODIK ENAKI ČRKI TEREZDA KOROŠEC STANE CIPEK ALEŠ ZAJC NENA BEZJAK NINA VRŠIČ UMETNI- ŠKO USTVA- RJANJE KALCIJEV KARBO-NAT © © Košnja v Šturmovcih Konjeniški klub Nova vas je v sodelovanju z vaškim odborom, domačim gasilskim društvom in aktivom podeželskih žena v krajinskem parku Šturmovci pripravil v prvih avgustovskih dneh košnjo po starodavnih običajih. Kosci so začeli... Gospodinje so prinesle slastno južino. Kosci so se rano zjutraj - ob pol šestih - zbrali pred staro Dominkovo domačijo v Novi vasi. Od tam so jih brodarji z ladjami peljali čez Dravo kosit v Šturmovce. Kot je bilo to nekoč v navadi, je običaj spremljalo tudi veliko dobre volje in pa zven pristne ljudske pesmi. Seveda pa je gospodar poskrbel tudi za to, da so kosci kaj hudega spustili po grlu. Med osmo in deveto uro so se koscem pridružile tamkajšnje gospodinje, ki so kar na navlih sveže pokošene trave pripravile slastno malico. Kisla juha in odlične sirove pogače. Po prijetnem okrepčilu so kosci in gospodinje, vseh je bilo krepko čez 50, pokošeno travo pograbljali, jo spravili na vozove in odpeljali v novovaški športni park. Tudi oddahnit si je bilo treba. V popoldanskih urah je v Novi vasi sledilo še družabno srečanje. Predsednik Konjeniškega kluba Anton Kekec je ob tej priložnosti poudaril, da je izredno zadovoljen, da vaščani v tolikšni meri izkažejo skrb za ohranjanje tradicije in da na prireditvi sodelujejo v tako velikem številu. Mojca Zemljarič Žetev v Prvencih Zraven njive, kjer je bilo posejano žito, raste koruza. Tudi to bomo v Prvencih trgali, ličkali, vezali v šope prav na takšen način kot nekoč. Povabili vas bomo, da nam jo boste pomagali pospravit. Koruzno moko pa bomo nato porabili za karuzjače in koruzne žgance. Ivan Golob V Prvencih je to leto potekala žetev že četrtič zapovrstjo. Najprej smo želi žito na Vincekovi njivi, potem pa zares pri vaškem domu, kjer je sodelovalo veliko žjecev in žanjic iz cele naše občine Markovci; od pobiralk, spretnih rok, ki so delale povresla, vezačev snopja, postavljavcev rastav, nalagačev na voz s konjsko vprego. Potem pa seje začelo mašiniti, mlati, hčijati, vejati z bintačem, mleti z žrmljami in sejati moko. Nato so kmečke žene - vaščanke - začele peči pristen domači kruh in mnogo dobrot, ki so jih domačini postregli vsem, ki so bili prisotni na žetvi. Mladinci pa so prav tako delili spominke iz klasja, ki sojih sami naredili. Dogajalo seje mnogo stvari, od razstave kmečkega orodja in prikaza multivizije z naslovom Od zrna do kruha, kmečke južine, natur domače pijače - kvinte, ki so jo prinesli žjeci iz cele občine kar s sabo. Veliko dobrot je prispevalo Prosvetno društvo Prvenci-Strelci, Turistično društvo občine Markovci, vaški odbor, gasilci, vaščani, društvo podeželskih žena ... Naj lepše urejene okolic« Domoznanski oddelek 35 LIST iz Markouceu 2004 g 2 Fotogarfije: Marjan Petek 352(497.4 Markovci)(061) 6000383,3 Slavko in Mira Horvat, Bukovci Družina Horvat, Borovci Ivanka in Martin Kolarič, Stojnci Priznanje za urejenost dela vasi je bilo podeljeno v Stojnce - Gmajni pri avtobusni postaji. Najlepše urejen poslovni objekt v letu 2004 v občini Markovci je Kmečki mlin Korošec. Za najlepše urejen vaški objekt je komisija izbrala Športni park Zabovci. Priznanje za posebne dosežke je bilo podeljeno Špic marketu. Akcijo ocenjevanja urejenosti okolice domov izvaja turistično društvo občine Markovci že tretje leto. Kot je povedal predsednik društva Franc Brodnjak, je akcija ocenjevanja urejenosti okolice v letošnjem letu potekala vse poletje. Komisija, ki jo sestavljajo člani upravnega odbora društva, si je namreč večkrat ogledala posamezne domačije in objekte in potem ob koncu avgusta na podlagi ožjega izbora imenovala nagrajence. Priznanja za urejenost okolice domov v občini Markovci so prejeli: Janko Muhič in Marija Kitak, Prvenci Jožica Resman, Zabovci Rozalija in Martin Klinc, Markovci Marijana in Franci Kokol, Nova vas Družina Florjanič - Roškar, Strelci