Najbolj pereči problemi še nedogovorjeni
V prvih spomladanskih dneh, ko je lekla obravnava o osnutku dol-goročncga plana občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986—2000, je bilo sklicanih tudi več sekcij za posamezna področja našega življenja in delovanja. Ena najbolje udeleženih, pa hkrati tudi odločno zastavlje-nih je bila sekcija za varsf vo okolja. Predlog za novo toplarno ob seda-nji, pa deponija za strupene odpadke, čistilna naprava Ijubljanske ka-nalizacije v Zalogu in razširitev Petrola so bile tedaj najbolj obravna-vane točke, ki so bile vgrajene v osnutek plana za bodoči razvoj Ljub-Ijane, za našo občino pa nesprejemljive. Tedaj je bila skupno ugotov-Ijena ocena, da vzhodni del Ljubljane ne prenese niti najmanjšega po-večanja onesnaževanja več, ker že sedanja koncentracija tega presega vse meje normalnega. Tedaj je bil odločno postavljen NE tudi proti lokaciji za novo toplatno in sprejet skupni sklep, da je treba najprej sa-nirati obstoječo, nakar naj bi šele v Ljubljani gradili novo.
Tokrat so na sekciji želeli predvsetn ugotoviti, kaj so se-stavljalci gradiv iz pomladanskih razprav zgradili v predlog in kaj opustili. Najprej je prisotne za-
nimala nova Toplarna ali kot se temu novemu energetskemu ve-likanu strokovno reče TETO. Najgospodarnejša izraba to-plotne   energije   je   namreč   v
kombiniranih energetskih ob-jektih termoelektrame in to-plarne. Tako bi iz nove TETO ob toplotni pridobivali še okoli 100 MW elektriene energije.
V predlogu dolgoročnega plana občin in tnesta Ljubljana so od prejšnjih petnajstih sedaj zapisane tri najprirriernejše lo-kacije.' Vse tri so ob reki Savi, in sicer prva severno od industrij-ske cone Jata-Koteks Tobus med Savo in Zalogom, druga med na-seljem Šentjakob in Savo, tretja pa je najstarejša lokacija — v Dolskem. Po besedah predstav'-nika TETOL pa za elektrogoi-spodarstvo zadnja lokacija ni zai-nimiva, ker je zaradi nujne gradl-nje spremljajočih objektov, kojt
so železniški tnost čez Savo in oddaljenost od stanovanjskih so-sesk, predraga. Lokacija za novo TETO je sila zahtevna, možnosti zanjo pa Ljubljana nima kaj dosti. Potrebno je 20 ha dobro nosilnega zemljišča, železniški tir, cestna povezava, zadostne vodne hladilne zmogljivosti (ki jih ima le Sava), bližina že zgra-jenega toplarniškega sistema i drugo. Po drugi strani pa se je treba za lokacijo zelo hitro odlo-čiti, kajti Ljubljani bo po letu 1990 toplote primanjkovalo in če Ljubljana ne bo imela dolo-čene lokacije, bo izpadla iz repu-bliškega programa.
Seveda pa je, kot je v gradivu in v srednjeročnem načrtu Ljub-ljane zapisano, potrebno obsto-ječo Toplarno najprej ekološko sanirati. Tega pa Ljubljana ver-jetno ne bo sposobna storiti brez samoprispevka.
Tako je vse skupaj dokaj za-pleteno in bo potrebno o tem še veliko poglobljene strokovne razprave in dobre volje. Prav tako je odprtih še vrsto drugih dilem, med katerimi je tudi loka-cija za posebno nevarne odpad-ke, pa tehnični problemi glede blata iz ljubljanske čistilne na-prave v Zalogu. za katero sta lo-kacija in servisna cesta v dolgo-ročnem načrtu že določeni.
S. G.