po številu) in za fante zadružno gospo­ darski tečaj. Dalje se takoj osnuje tam- buraški odsek, ki prične v najkrajšem času že z vajami pod vodstvom požrtvo­ valnega tov. Alojzija Bukovca. Radomlje. Dne 29. maja se je vršil pri nas nad pričakovanje dobro obiskani sestanek kmetskih fantov in deklet, go­ spodarjev ter gospodinj. Na sestanku, katerega je sklical vrli naš tovariš Rojc, je predaval delegat iz Ljubljane tov. dipl. agronom Jamnik. Po nad vse zani­ mivem predavanju o pomenu mladinskih kmetskih organizacij ter o važnosti sta- novsko-kmetskega gibanja so pristopili fantje in dekleta k društvu,-na kar se je osnoval pripravljalni odbor, ki ima vse potrebno ukreniti, da se čimpreje pred- lože tozadevna pravila okr. glavarstvu in da se nato takoj skliče ustanovni občni zbor društva kmetskih fantov in deklet v Radomljah. Prepričani smo, da to društvo ne bo zaostajalo za drugimi, kajti vodstvo neumorno-požrtvovalnega tov. Rojca nam to jamči. Tako vidite, da se tudi pri mas giblje, zlasti pa sedaj, ko smo uvideli, da bodemo le z azobrazbo prodrli v širokih kmetskih vrstah, in da bodo te vrste šele tedaj strnjene, kadar jih bode vodila kmetska misel k končne­ mu'našemu cilju — do osvoboditve kmet­ skega perbivalstva in do starih njegovih pravic. Fantje in dekleta na vztrajno in po­ žrtvovalno delo, da tako izpolnite vaše poslanstvo in da se čimpreje uresničijo naši ideali! ŽENSTVO. O kmečki obleki. Vsakokrat, kadar vidim in srečam naše kmečke žene in dekleta v vsakdanji, še bolj pa kadar jih vidim v praznični obleki, me zaboli srce, ko vidiin, kako pri njih prevladuje našo vsakdanjo okusno kmečko nošo obleka, ki hoče biti gosposka. Mnogo imamo narodov na svetu, ki se vkljub vsiljivemu vplivu mode niso vdali tej, nego so ostali pri svoji domači noši, ki je bila noša njihovih babic in prababic in jim je še do danes v ponos in čast. Tudi med slovanskimi narodi imam) kraje, kjer so ljudje ostali zvesti Starini običajem v obleki. Na primer Rusi, Čeho- slovaki, Bolgari, Črnogorci, Dalmatinci, Srbi, Hrvatje in v naši najožji domovini so nam lep zgled Belokranjci, ki v pe­ tek in svetek oblačijo svoja slikovita narodna oblačila- Tudi Istranke so ostale zveste svojim nošam in prihajajo še dan­ danes v pristni narodni noši v razbr­ zdani Trst, na trg z mlekom in okusnim kruhom, takozvanimi bigami. Naše brhke Kranjice oblačijo narod-- no nošo le še za parado. In vendar ni še niti pol stoletja, ko so imele tudi naše kmetice prav lična oblačila, prikrojena po vzorcu narodne noše. Bila je prav lepa, prikupna in predvsem zelo prak­ tična za kmečka dela. Za delavnike je bila izdelana iz pralnega, za praznike iz finejšega, bodisi volnenega ali svilenega blaga. Ošpeteljčki (rokavci) so bili za delavnik iz domačega platna in prepro­ sti, za praznik iz finejše tkanine in okus­ no vezeni v narodnih motivih. Naša kmečka dekleta se pa oblačijo dandanes v spakedrano, po gosposko ali mestno prikrojeno obleko in se ne zavedajo, kako so smešne ... (Konec prih.) PROSVETA. Prosvetni oddelek za Slovenijo je na našo tozadevno prošnjo poslal pod štev. 6352 z dne 1 . maja 1924 sledečo okrOžs- mico: Vsem okrajnim (mestnim) šolskim svetom in šolskemu oddelku okr. glavar­ stva v Murski Soboti- V Ljubljani je za­ čel izhajati mesečnik „Gruda“, katerega izdaja „Zveza kmečkih fantov in deklet". Na prošnjo tega uredništva Vas obve­ ščam, da ni od strani prosvetnega od­ delka nobenega zadržka, ako bi si hotela vodstva osnovnih ali ravnateljstva me­ ščanskih šol naročiti ta list za učiteljsko knjižnico. — Šef oddelka: Dr. St. Beyk, 1 . r. — V prepričanju, da delam za dobro stvar, se naslovu uljudno zahvaljujemo.