Številka 04 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXVIII • Maj 2022 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci in bralke S tokratne naslovnice vas ni Ig zacel delovati Prostofer, pozdravlja novi Dom kul-brezplacni prevoz za starejše ture Ig, ki je slavnostno obcane, ki ne vozijo sami, ni­odprtje doživel v zacetku apri-majo svojcev, imajo nizke me-la. Vec o tem preberite v rubri-secne dohodke pa tudi slabše ki Aktualno. V maju je v obci-povezave z javnimi prevozni- PISANJE CLANKOV – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju Pred oddajo piscem priporocamo naslednje korake: -Vzemite si cas in še enkrat v miru preberite svoj clanek. -Clanek naj ima naslov, ta naj bo kratek in jedrnat – do 30 znakov s presledki. Ce je daljši, ga raje razdelite v nadna­slov in glavni naslov. -Ne pozabite se podpisati, nepodpisanih clankov ne obja­vljamo! -Uredite in izberite slikovno gradivo ter predvidite pod-pise k vsaki fotografiji (gl. še posebna navodila o slikov­nem gradivu). Uredništvo Mostišcarja SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošlji­te vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. mi sredstvi. Prostofer vas bo odpeljal po nujnih opravkih, le poklicati morate in narociti prevoz. Po obcini je aprila potekala velika cistilna akcija – kako so jo izvedli, porocajo SVS Mate-na in Škrilje ter Gobarsko mi-kološko društvo Ig. Društvena dejavnost je ponovno skoraj na starih tirnicah – po dvo­letnem premoru je ponovno navdušila velikonocna razsta­va v Vrbljenah. Med prvimi kulturnimi do-godki v novem Domu kulture Ig je bila predstavitev romana Padar Žajbelj z naslovom Mož najblažjega srca, ki jo je pri­pravilo Društvo Fran Govekar Ig. To konec maja vabi na vec kulturnih dogodkov v okvi­ru Tedna kulture Ig. Kulturno naravnani so bili tudi ižanski osnovnošolci, ki pišejo o do-gajanju ob svetovnem dnevu knjige. V vrtcu na Igu pa so gasilci izvedli veliko evakua­cijsko vajo – o vsem tem v rub-riki Koticek za mlade. Zgodovina naših krajev je bogata – v zadnjih letih arhe­ologi na Pungrtu raziskujejo zanimivo železnodobno najdi-šce. Kaj vse so odkrili o življe­nju ižanskih staroselcev, piše arheologinja dr. Petra Vojako­vic. V rubriki Dobro je vedeti izveste, kaj je novega pri pote­ku projekta Poljuba in kako je potekala akcija reševanja ža­bic s cest. Mladi s podjetnimi idejami ne spreglejte poziva k projektu PONI LUR. Gasilci so v Iški vasi imeli Florjanovo mašo, ižanski ga­silci pišejo o delu z najmlajši-mi. Mnogo vas bodo zagotovo razveselila vabila na gasilske veselice, ki jih po daljši 'suši' spet prirejajo naša prostovolj­na gasilska društva. Vabljeni! Želimo vam prijetno branje in lepe pomladne dni. Uredništvo Mostišcarja Rok za prihodnjo številko Gradivo za prihodnjo številko Mostišcarja zbiramo do cetrtka, 2. junija. Predvideni izid številke je 16. junija. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Organizatorje prireditev opominjamo, da bo to zadnja številka, v kateri lahko najavijo svoje poletne prireditve, saj julija in avgusta Mostišcar ne izide. Mostišcar je uradno Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Ig. Cena izvoda za narocnike je 1,80 EUR. 19. maj 2022 glasilo Obcine Ig. Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Izdajateljski svet: Suzana Bratkovic Zavodnik, Zdravko Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Grmek, Mirko Merzel, Anton Modic, Franc Toni Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Naklada: 2.700 izvodov Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Naslovnica: Aleš Anžic, Enchpro Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih Obcina Ig (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) Drage obcanke, spoštovani obcani P rve letošnje volitve so za nami. Iskrene cestitke vsem stran­kam in kandidatom, ki so prišli v parlament. Slovenski ljud-ski stranki, ki je kandidirala na skupni listi gibanja Poveži-mo Slovenijo, to žal ni uspelo. Nova priložnost bo cez štiri leta ali morda še prej. Kot kandidat na listi Povežimo Slovenijo se zahva­ljujem vsem volivkam in volivcem, ki ste glasovali za našo listo v upanju, da se v tej državi nekaj spremeni. Žal so tudi te volitve še bolj kot vse predhodne pokazale, da se politicni bregovi še bolj oddaljujejo, in ne približujejo. Iskrena hvala vsem, ki ste mi dali glas in s tem potrdili, da so v politiki vse bolj pomembne tudi moralne vrednote, izpolnjene ob-ljube, delavnost in poštenost, in ne samo prazne obljube in pripa­dnost doloceni politicni opciji. Preprican sem, da bo prišel cas, ko bo vecina volivcev nehala slepo slediti politicnim bogovom in se odlocati v korist boljšega življenja vseh državljank in državljanov. Janez Cimperman • NOVICE IZ OBCINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Sprejem novincev v Vrtec Ig za šolsko leto 2022/2023 Z a šolsko leto 2022/2023 je bilo v Vrtec Ig prija­vljenih vec otrok, kot je bilo predvidenih prostih mest, zato je o sprejemu odlocala Komisija za sprejem otrok v Vrtec Ig. Do 28. 2. 2022, ko je bil rok za oddajo vlog za šolsko leto 2022/2023, je komisija spreje-la 92 vlog, od tega 79 vlog za otroke iz obcine Ig in 13 za ot­roke iz drugih obcin. Komisija je obravnavala vloge skladno z Zakonom o vrtcih ter Pra­vilnikom o sprejemu otrok v Vrtec Ig, ki ga je sprejel ob­cinski svet 26. 9. 2018 in je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 65/2018 dne 5. 10. 2018. V njem so kriteriji, na podlagi katerih je komisija tockovala posamezne vloge. V ta namen je komisija uradno pridobila potrebne podatke iz CRP SLO. Komisija je opravila svoje delo na dveh sejah. Prva je bila 11. 4. 2022, druga korespon­dencna seja pa 15. 4. 2022. Na podlagi vseh kriterijev iz 11. clena Pravilnika je tockovala vse vloge, prispele do roka. V casu dela je upoštevala vsa dokazila, ki so bila oddana z vlogami, in tudi vsa tista, ki so jih starši dopolnili vlogam dodatno. Glede na doseženo število tock je vrtec oblikoval pred­nostni seznam za posamezni letnik, na katerem so vloge razvršcene od najvišjega do najnižjega števila doseženih tock. Letnik rojstva Prispele vloge do 28. 2. 2022 Sprejeti otroci Odklonjeni otroci 2016 1 1 / 2017 5 5 / 2018 1 1 / 2019 5 5 / 2020 14 14 / 2021 61 61 / 2022 5 5 / Skupaj 92 92 / Vrtec oblikuje skupine tako, da je možno sprejeti kar naj­vecje število otrok skladno s predpisanimi normativi, tudi s preoblikovanjem že obstoje-cih skupin ali s premešcanjem že vkljucenih otrok. V casu od zasedanja Komi­sije do oblikovanja skupin je Vrtec v dogovoru z ustanovi­teljem pridobil še eno dodatno skupino, zato bo lahko v šol­skem letu 2022/2023 sprejetih vseh 92 otrok. Svetovalna služba, Vrtec Ig Obcina Ig Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Sprejemna pisarna 01/280-23-00 Župan 01/280-23-02 Direktor obcinske uprave 01/280-23-04 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Komunalne dejavnosti 01/280-23-12 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Kmetijstvo 01/280-23-24 Požarna varnost in zašcita 01/280-23-24 Turizem 01/280-23-18 Financno-racunovodska služba 01/280-23-06 Urbanizem 01/280-23-16 Obcina Ig Sprejemna pisarna Uradne ure: ponedeljek: od 8. do 12. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek: od 8. do 12. ure V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne informacije, obrazci vlog in navodila za njiho­vo izpolnjevanje ter informacije o predpisa­nih prilogah. Telefon: 01/280-23-00 E-pošta: info@obcina-ig.si S Prostoferjem po opravkih ZAKAJ POSTATI PROSTOFER? Prostoferstvo je ob-lika prostovoljstva, ki vam ob nudenju pomo-ci in podpore tistim, ki so je najbolj potreb­ni, prinaša tudi veliko osebno zadovoljstvo in ustvarja nepozabne trenutke v casu, ki bi ga sicer porabili za manj pomembne stvari in opravila. Prostoferstvo vam tako omogoca: – priložnost za spoznavanje novih ljudi in sklepanje novih prijateljstev, – kakovostno preživljanje prostega casa, – ohranjanje in nadgrajevanje vozniških vešcin ter spozna­vanje e-mobilnosti, – razvijanje lastne osebnosti in pridobivanje novih vrednot. Vabimo vas, da se pridružite naši veliki prostoferski družini – prijave lahko pošljete na naslov: polona.skledar@obcina-ig.si. Zaradi vas bo še vec nasmehov na obrazih pomoci potrebnih in svet bo lepši! KAKO NAROCIM PREVOZ? Za narocilo prevoza poklicite brezplacno številko 080 10 10 vsaj BREZPLACNI PREVOZI tri dni pred prevozom, in sicer vsak ZA STAREJŠE delovnik med 8. in 18. uro. V klicnem centru bodo zabeležili vaš prevoz in obvestili prostovoljnega voznika; ta vas bo na dan prevoza prišel iskat na dom in vas odpeljal na želeno lokacijo, kjer vas bo pocakal, da vse opravite, nato pa vas odpeljal nazaj domov. Predaja vozila prostoferjem O bcina Ig je ena od 83 obcin v Sloveniji, kjer je vzpostavljen pro- jekt Prostofer v sodelovanju z zavodom Zlata mreža. Župan Janez Cimperman je konec aprila slovesno predal klju- ce vozila, s katerim se bodo opravljali prevozi. Vsi prosto­ voljni šoferji oz. prostoferji so imeli tudi usposabljanje za opravljanje voženj. Prostofer je prevoze v Ob­ cini Ig zacel v zacetku maja. Prostoferji bodo vožnje op- ravljali vsak delovnik med 8. in 16. uro, izjemoma se lahko dnevi in ure prilagodijo potre­ bam. Narocila prevozov spre­ jemajo na 080 10 10 – klicni center deluje med 8. in 18. uro. Prijava za vožnjo je potrebna najmanj tri dni pred želenim terminom! Brezplacni prevoz je name- njen tistim starejšim, ki ne vo­ zijo sami, nimajo svojcev, ima­ jo nizke mesecne dohodke pa tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Prostofer vas bo odpeljal le po nujnih opravkih in do javnih ustanov, npr. v zdravstveni dom ali bol­ nišnico, v lekarno, na banko, pošto, upravno enoto ipd. Polona Skledar, obcinska uprava Režijski obrat sporoca V delu Iške že zgrajena kanalizacija in obnovljen vodovod V aprilu 2022 so bila koncana dela iz­gradnje kanalizacije in obnove vo­dovoda v Iški in Iški vasi od koncne avto­busne postaje 19i v Iški vasi do odcepa za Gornji Ig v Iški. Zgrajena je bila fekalna kanalizacija, tlacni vod in kanalizacijsko crpališce, ki je pred mostom cez Iško. Na celotni trasi kanalizacije je bilo obnovljeno tudi vo­dovodno omrežje, obnovljeni pa so bili vodovodni prikljucki. Vložena bo vloga za pridobitev uporabnega dovoljenja za zgrajeno infrastrukturo. Lastniki objektov ob trasi bodo v maju pisno obvešceni o postopku prikljuceva­nja na kanalizacijsko omrežje. V Iški se je po izgradnji kanalizacije in obnovi vodovoda izvedlo asfaltiranje državne ceste v delu, kjer je bil poseg in odstranitev asfalta zaradi gradnje (leva Kanalizacijsko crpališce Del Iške dobil kanalizacijo in obnovljen stran ceste proti Iški in prekopi zaradi vodovod prikljuckov). Izvedla se je nosilna plast (grobi asfalt). Župan se je z Direkcijo za 2022. Rok za izvedbo po pogodbi je bil 30. le tako uspešno in v dogovorjenem roku ceste dogovoril, da bo ta s svojimi izvajal-6. 2022. Dela so bila koncana dva meseca uspelo izvesti investicijo. ci v letošnjem letu izvedla celotno prepla-pred rokom, k temu je prispevalo tudi lepo Obcina Ig v sodelovanju s projektanti stitev ceste z obrabno plastjo (fini asfalt) vreme v jesensko-zimskem casu. pripravlja dokumentacijo za javni razpis ter postavitvijo pokrovov jaškov in cestni Vsem lastnikom objektov ob trasi grad-in izvedbo naslednje faze, in sicer Iška– kap na višino od mostu cez Iško do odcepa nje in prebivalcem Iške, Iške vasi in Gor-Mala vas. Predvideni zacetek del je jeseni za Gornji Ig. njega Iga se zahvaljujemo za potrpežlji-2022. Dela so se izvajala od 10. 11. 2021 do 3. 5. vost, strpnost in razumevanje, saj nam je Aktivnosti za Obnova iskanje lokacij vodovoda novih vrtin na Podgozd Golem K V mesecu juniju se bo za-cela obnova vodovoda v onec leta 2021 smo vas v Mostišcar­ naselju Podgozd. ju obvestili, da je bila z Geološkim Na situaciji je oznacena zavodom Slovenije v septembru 2021 trasa obnove. Obnova se bo podpisana pogodba za opredelitev mož­ izvajala glede na razpolo­nosti zajema dodatnih kolicin pitne vode žljiva sredstva predvidoma za vodovodni sistem Golo-Zapotok. Do- dve leti. Ob obnovi javnega kumenti z navedenimi potencialnimi lo- vodovoda se bodo obnovili kacijami za dodatne vrtine v hribovitem tudi vodovodni prikljucki. O delu obcine so bili izdelani. Z lastniki ze­ zacetku gradnje bodo lastniki mljišc, kjer so bile dolocene lokacije, smo objektov ob trasi obnove pis-opravili oglede na terenu in z geologom no obvešceni.izbrali lokacije. Izdelan je bil rudarski projekt vrtine in vložena vloga za prido- Katja Ivanuš, bitev dovoljenja za raziskavo podzemnih režijski obrat voda na Direkcijo RS za vode. Trasa obnove vodovoda v Podgozdu Spremembe in dopolnitve OPN Moja pobuda O bcina Ig pripravlja spremembe in do-polnitve Prostorske­ga reda oziroma Obcinskega prostorskega nacrta skladno s predpisi s podrocja urejanja prostora. V postopek se vklju-cujejo pripravljavec (Obcina Ig), prostorski nacrtovalec (Ljubljanski urbanisticni za­vod d.d), nosilci urejanja pros-tora (ministrstva) in javnosti (obcani, SVS-ji in druge za­interesirane javnosti). Glede na okolijske, naravovarstvene in kulturne znacilnosti pros-tora se v postopku pricakuje tudi zahteva po izvedbi celo­vite presoje vplivov plana na okolje, o kateri na osnovi pre­dlaganih sprememb v osnut­ku prostorskega akta odloci pristojno ministrstvo. Osnovne faze postopka sprememb in dopolnitev pro-storskega akta so: – sklep o zacetku priprave sprememb in dopolnitev prostorskega akta – priprava osnutka spre­memb in dopolnitev pro-storskega akta – pridobitev prvih mnenj no-silcev urejanja prostora in odlocitev o izvedbi postop­ka celovite presoje vplivov na okolja – izdelava dopolnjenega osnutka sprememb in do-polnitev prostorskega akta in izdelava okolijskega po-rocila – javna razgrnitev dopolnje­nega osnutka in okoljskega porocila, javne obravnave in prva obravnava na OS – stališca do pripomb in pre­dlogov javnosti – izdelava predloga spre­memb in dopolnitev pro-storskega akta – pridobitev drugih mnenj nosilcev urejanja prostora k predlogu in potrditev spre­jemljivosti vplivov plana na okolje – izdelava usklajenega pre­dloga sprememb in dopol­nitev prostorskega akta – sprejem usklajenega pre­dloga na OS in objava v uradnem glasilu Trenutno smo v fazi pripra­ ve osnutka sprememb in do-polnitev prostorskega akta. Preverjajo in dopolnjujejo se obcinska izhodišca in razvojne potrebe glede na spremenjene razmere in izzive prostorskega razvoja ter tudi pobude obca­nov, ki v dosedanjih postopkih še niso bile analizirane z vidi­ka ustreznosti za vkljucitev v osnutek sprememb in dopol­nitev. Osnutek bo predvidoma izdelan do jeseni 2022. Sledi pridobivanje prvih mnenj no-silcev urejanja prostora na osnutek, izdelava in potrditev ustreznosti okolijskega poro-cila in na osnovi tega izdelava dopolnjenega osnutka za jav-no razgrnitev. Javna razgrni­tev in javna obravnava bosta predvidoma potekali spomla­di 2023. LUZ d.d. Urnik Zbirnega centra Matena Letni cas (od aprila do oktobra): sreda, 9.00–13.00 ter 15.00–19.00 Zbirni center Matena je odprt tudi vsako prvo soboto v mesecu od 9.00 do 12.00. Ce je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Obišcite spletni portal Obcine Ig na: www.obcina-ig.si. MEDOBCINSKI INŠPEKTORAT Tel.: 01/788-87-57, e-pošta: inspektorat@grosuplje.si Uradne ure za stranke na sedežu Obcine Ig: ob ponedeljkih od 9. do 11. ure Uradne ure po telefonu so: od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 Obrazci za pisne vloge, s katerimi se lahko stranke obracajo na medobcinsko inšpekcijsko nadzorstvo, se vlagajo po pošti, osebno v poslovnem casu ali v elektronski obliki. MEDOBCINSKO REDARSTVO Tel.: 01/788-87-53, e-pošta: redarstvo@grosuplje.si Uradne ure po telefonu za obcane so vsak dan od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 PODROCJE UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA Tel.: 01/788-87-59, e-pošta: jasmina.selan@grosuplje.si Slovesno odprtje Doma kulture Ig 8. aprila 2022 je bil slovesno odprt Dom kulture Ig, ki je na Gasilski ulici 39 v prizidku in sklopu gasilskega doma Ig. S svojo prisotnostjo so pri­reditev pocastili: Ivan Jordan, župan Obcine Škofljica, Tone Modic, podžu-pan Obcine Ig, režiser Peter Militarov, Alina Cunk Perk­lic, vodja programa LEADER/ CLLD na Ministrstvu za kme­tijstvo, gozdarstvo in prehra-no, Tatjana Avsec z Javnega sklada RS za ljubiteljske kul­turne dejavnosti, OI Ljubljana okolica, Josip Pintar, vodilni partner v LEADER LAS, Kaje-tan Gantar, castni obcan, Ani­ta Nikolic, predsednica NO Obcine Ig, ravnateljici vrtca in OŠ, Tanja Rozman in Ma-teja Moškric, Žiga Drnovšek, predsednik PGD Ig, svetnice in svetniki, nekdanji igralci in Prerez traku in dvorana je predana kulturi. igralke KUD Ig, župnik Janez Avsenik, predstavniki izvajal­cev, nadzora in seveda obcani. Župan Janez Cimperman je v nagovoru poudaril pomen Doma kulture za kulturni in vsestranski razvoj Obcine Ig ter opisal pot od ideje do iz­vedbe. Pobudo je dal PGD Ig, ki je ponudil prostor v nad­stropju gasilskega doma, za kar se jim je župan zahvalil. Ob nastopu županovanja leta 2002 si je za cilj zadal, da bo kulturna dvorana ena prvih investicij, vendar se je zgodilo obratno. Sprva je bil v postop­kih problem dostopna cesta, potem kriza oz. druge predno­stne naloge, kot sta bili izgra­dnja centralnega Vrtca Ig in prizidka k OŠ Ig. Preprican je, da bo dom kulture dobro služil svojemu namenu. V kulturnem programu so z deklamacijami pesmi slo­venskih pesnikov sodelova­li ucenci OŠ Ig (mentorica Barbara Simcic); prvic se je na odru predstavila otroška folklorna skupina POŠ Golo, ki deluje pod mentorstvom Jane Merlak, zapele so Borov­nicke in dramska igralka Lara Jankovic, ki je program tudi povezovala. Na koncu programa je žup­nik Janez Avsenik opravil bla­goslov, trak so prerezali in s tem simbolno odprli dvorano župan in predstavnici Ministr­stva za kmetijstvo ter JSKD. Po prireditvi je bil v preddver­ju cas za druženje in zdravi-co novi pridobitvi. Pecivo so spekle skrbne žene Društva deklet in žena na podeželju Ig, obložene kruhke pa so pripra­vili v Gostišcu Iški vintgar. Dom kulture Ig je sodobno Nastop otroške folklorne skupine iz podružnicne OŠ Golo Lara Jankovic med pevskim nastopom opremljen prostor, namenjen za izvedbo kulturnih, izobra­ževalnih, poslovnih, social-nih in družabnih dogodkov na obcinski in medobcinski ravni. Obsega vecnamensko dvorano z odrom, ki sprejme 190 obiskovalcev, prostor za režijo, igralce, shranjevanje rekvizitov, v pritlicnem delu garderobo, del za pogostitev, sanitarije, vecje stopnišce in dvigalo za invalide za dostop do vecnamenske dvorane, v nadstropju pa je v preddverju dvorane vecnamenski prostor za razstave, delavnice in dru­žabne dogodke. Je prijazen invalidom z možnostjo dosto- Deklamacije pesmi pa z dvigalom, odstranitve se­ dežev v dvorani za invalidski vozicek. Namešcena je tudi slušna induktivna zanka za uporabnike slušnih aparatov. Projekt za gradbeno do-voljenje je pripravila AGEA, d.o.o., Ljubljana, odgovorna vodja projekta arhitektka Nuša Boh Pecnik. Projekt za izvedbo in projekt notranje opreme je s podizvajalci izde­lal ARCH Studio d.o.o., vodja projekta arhitekt Ivo Koritnik. Izvajalci del so bili: za gradbeno-obrtniška dela GPS GRAD d.o.o. (v letih 2012 in 2013), NGD d.o.o. (v letih 2016-2018), Akvaing d.o.o. (v letu 2021), za zunanjo uredi­tev Resal d.o.o., za dobavo in montažo avdio-video opreme, razsvetljave, odrske tehnike MK Light sound d.o.o. Nadzor nad deli je vršil IGRAD d.o.o., Vesna Demšar in Ivan Demšar. Zaradi vec­faznosti gradnje jima gre vsa zahvala za koordinacijo pro-jekta, nadzor nad izvajalci ter da smo dobili vso potrebno dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja. Koncna vrednost projek­ta je 1,465 mio EUR, od tega so viri financiranja: lastna sredstva, sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 99.952,31 EUR (pregled pred izplaci­lom sredstev je bil uspešno opravljen) in sredstva MGRT v višini 346.360,58 EUR. Polona Skledar, Maja Zupancic, obcinska uprava Aleš Anžic, Enchpro Cistilna akcija Škrilje V soboto, 9. aprila 2022, ki so pomagale, da so odpad-v delovni akciji in želimosi, da V zadovoljstvo nam bo, da smo uspešno izpeljali ki, ki so ležali po okolici, našli bodo s tako vnemo tudi nada-bo naša in širša okolica ostala cistilno akcijo. Udeleži-svoje mesto v odpadnih vre-ljevali. cim dlje cista in brez odvržene li so se je vašcani, med njimi je cah za zbiranje smeti. Zelo V splošnem lahko recemo, nesage. Seveda se bomo akcije bilo veliko mladih pridnih rok, spodbudno je videti najmlajše da je bilo odpadkov manj kot ponovno udeležili v nasled­njem letu z željo, da bomo na­polnili manj vrec. Hvala in lep pozdrav! Marina Plantan, SVS Škrilje Maja Glinšek Cistilna akcija v Mateni V soboto, 9. aprila, je v naši obcini potekala cistilna akcija. Tudi v Mateni smo se v jut-ranjih urah zbrali in razdelili v skupine, saj je podrocje kar veliko. Vaška mladina se je odpravila na malo zahtevnejši del (cesta Matenka), kjer je ve­liko prometa, veliko smeti in težja dostopnost. Mlajši otroci pa so ocistili osrcje vasi. Žal je odpadkov zelo veliko, zato si resnicno želimo, da bi se vsi zavedali, kako škodljivo je ne­pravilno odlaganje odpadkov za naravo. Zadovoljni in malce utruje­ni smo akcijo koncali ob malici in prijetnem druženju. V pri­hodnje pa še vabimo vse va-šcane, mlajše in starejše, da s skupnimi mocmi prispevamo k cistejši okolici. PGD in SVS Matena . POSLANSKI KOTICEK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Po volitvah v DZ 2022 24. aprila 2022 smo imeli volitve poslank in poslancev v Državni zbor RS. Zmagala je stranka Gibanje svoboda, ki je pridobila 41 mandatov v mandatu 2022–2026, na drugo mesto se je uvrstila stranka SDS s 27 mandati. Ponovno sem bila v našem volilnem okraju na listi SDS izvoljena za poslanko. Volilni rezultat smo glede na volitve 2018 izboljšali za 699 glasov. Vsem se zahvaljujem za podporo in oddan glas. Udeležba je bila zelo visoka, kar 78,2 %, kar je nad povprec­jem v državi. V tem okraju, ki obsega obcini Ig, Velike Lašce ter dele obcin Škofljica, Bre­zovica in MOL, je bil izvoljen tudi dr. Papic na listi Gibanje svoboda. Prva seja novega sklica DZ je bila 13. maja, kjer sem bila izvoljena za podpredsednico Mandatno volilne komisije. Po prvi seji pa se bomo dogovorili še v katerih odborih bomo po­samezni poslanci sodelovali. V preteklih mandatih sem delovala tako v koaliciji kot opoziciji. Zagotovo se da ve­liko vec realizirati, ce si v ko­aliciji, a upam, da bo mogoce sodelovanje z novimi kolegi­cami in kolegi in da bomo sku­paj nadaljevali s projekti, ki so bili zaceti. Kar nekaj jih je pomembnih tudi za našo obci-no in bodo pomenili izboljšave življenja naših obcank in obca­nov. Veselim se novih izzivov in sodelovanja z vami tudi v prihodnje. Za vse informacije sem na voljo na 01/478-95-80 ali GSM: 051/374-475. Lahko se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Lahko obišcite mojo Facebook stran, kjer objavljam aktualne misli in vse o svojem delu v DZ. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru RS • DRUŠTVA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Proslavi na Golem in v spominskem parku Petelinove doline D ruštvo Odmev Mokrca je s prireditvama na Golem in v Petelino­vih dolinah pocastilo krajevni praznik podmokrških vasi in dan upora proti okupatorju. 19. marca je bila v dvorani na Golem proslava v pocasti­tev krajevnega praznika s kon­certom Partizanskega pevske­ga zbora iz Ljubljane. Ta dan je minilo 80 let od požiga pod-mokrških vasi in pregona pre­bivalcev iz njihovih domov in vasi. Predsednik društva Jurij Kogej je v uvodu pozdravil vse navzoce in najavil slavnostno govornico Julijano Žibert, predsednico ZB NOB Ljublja­na, ki je sama doživela požig vasi in izgon prebivalcev na Ig. V govoru je poudarila, da pre­bivalci podmokrških vasi kljub grožnjam, velikemu številu žrtev in internacij niso klonili in so ves cas vojne sodelovali s partizanskimi enotami, ki so bile v mokrških gozdovih. Na dan upora proti okupa­torju, 27. aprila, je bila proslava v spominskem parku Petelino­ve doline. Na njej so sodelova- li: recitatorja Timotej Grego­ric in Matic Virant, Partizanski pevski zbor, zastavonoše in voditeljica Lina Potocki Voz­ny. Pred zacetkom proslave so obiskovalci pozdravili poho­dnike, ki so se kljub slabemu vremenu odpravili na pohod z Golega na vrh Mokrca in od tu prišli v spominski park Pete-linove doline. Po prihodu zas­tavonoš in državne himne je prisotne pozdravil predsednik društva Jurij Kogej in jih po­vabil na tovariško srecanje po koncanem kulturnem progra-mu. Slavnostni govornik pol-kovnik Miha Butara je izrazil veselje ob tako velikem števi­lu zbranih na tradicionalnem, tovariškem in prijateljskem srecanju dobromislecih ljudi, ki jih veže duh uporništva in ljubezni do domovine. To smo znali v preteklosti postaviti v ospredje v njenih najtežjih trenutkih, ko je šlo za obstoj našega naroda in njegovo preživetje. Tako kot je takrat zapisal v svoji znameniti Slo­venski pesmi Karel Destov­nik Kajuh, katerega stoletnico rojstva praznujemo letos, kjer nas je oznacil za neupogljive, neuklonljive in nepremagljive. Visoko odlocnost partizanov, borcev in vseh svobodomisel­nih ljudi, organiziranih pod okriljem Osvobodilne fronte, je napajal duh uporništva, ki smo ga pred tem velikokrat uveljavljali v svoji pretekli zgodovini. Zato ne smemo pozabiti kmeckih puntarjev, duha Maistrovih borcev, upor­niških Tigrovcev. To slavno vlogo slovenske partizanske vojske je že ovre­dnotila svetovna zgodovina in jo postavila v sam vrh zmago­valcev druge svetovne vojne, v sestavo sil velike svetovne za­vezniške zveze proti nacifaši­sticni koaliciji Tretjega rajha. Po kulturnem programu je sledilo tovariško prijateljsko druženje ob dobri hrani, pesmi in tabornem ognju. Društvo Odmev Mokrca se zahvaljuje vsem, ki so sode­lovali pri pripravi in izvedbi obeh prireditev. Društvo Odmev Mokrca Velikonocna razstava Po dveh letih premora zaradi težav z epidemijo smo clani Turisticnega društva Krim ponovno pripravili na ogled velikonocno razstavo. Oblak miru R azstava je bila na ogled v soboto, 9. aprila 2022, od 14. do 18. ure in nas­lednji dan na cvetno nedeljo od 10. do 18. ure, ko je bil tudi tradicionalni blagoslov vseh jedi in pirhov, ki ga je opra­vil domaci župnik iz Tomišlja Francišek Jerant. Ker smo tudi letos imeli najavljene oglede v ponedeljek, smo jo podaljšali še na ta dan, ko si je razstavo v družbi našega župana ogle-dalo vodstvo Turisticne zveze Slovenije na celu s predsedni­kom Pavlom Hevko, otroci iz tomišeljskega vrtca in clani družine Oblak iz Argentine. V soboto dopoldne je tudi letos prišla nacionalna tele­vizija in novinarka Marjana Grcman ter o naši razstavi pripravila prispevek, ki je bil objavljen pred veliko nocjo v oddaji Na lepše. Razstavo si pride vsako leto ogledat in o njej pripravi reportažo tudi novinar Primož Hieng, obja­vljena je bila v sredo na dveh straneh v Slovenskih novicah. Tudi letos tako kot vsako leto si je naš župan Janez Cim­perman z ženo prišel ogledat razstavo. Z velikim zanima­njem sta si razstavo ogledala tudi bivši župnik iz Tomišlja Razinger, ki je prišel iz Mirne Peci, ižanski župnik Janez Av-senik ter kaplan Tadej Ložar. Glede na naravo razsta­ve je bilo tako kot vsako leto okrašenih in pobarvanih vec kot dva tisoc pirhov, razlicne vrste potic in kruha, pticki, ki Pirhi v podobi pingvinov jih vrsto let dela Iva Lesica iz moke, šarklji, pletenica s ste­klenico vina, ki jo je spekla in pripravila Hermina Oblak, žolca, šunke, postne jedi in še marsikaj. Pripravljen je bil velikonocni žegen, ki ga že ne­kaj let pripravlja Jana Glavan, starinska miza z velikonocnim pogrinjkom (potica, šunka, pirhi, hren, kava), 'mirtnga' s pripravljeno presejano moko za zamesitev kruha, v crni ku­hinji so visele šunke, šinki in klobase, v kmecki sobi pa je bil poleg krušne peci, na kateri so bili peharji, v katerih je vzha­jalo testo, kredence, skrinje in šivalni stroj, postavljen Buh­kov kot. Dvorana PGD Vrblje-ne-Strahomer je bila okrašena z velikonocnimi aranžmaji in spomladanskim cvetjem, ki sta ga izdelali naši clanici Moj-ca Lenarcic in Andreja Sodec. Ob vstopu v dvorano smo pripravili t. i. oblak miru, v ka­terem so bili pirhi pobarvani v barvah zastave Ukrajine, na ostalih pa so bili narisani grbi Slovenije, Obcine Ig, našega društva ter Evropske unije. Pridružil pa se jim je tudi go-lob miru, obdan s pirhi s posli­kavo sveta – atlasa. Nad pecivom, ki je bilo letos razstavljeno v sredini dvorane, je bilo pod stropom na vejah vrbe obešenih skoraj 90 jajc – narodnih noš, ki jih je vecino naredila naša clanica Darinka Gorencic. Na ogled je bilo tudi veliko jajce, narejeno iz jajcnih lupin pet tisoc jajc. Vecino jajc Velikonocne kulinaricne dobrote Za pirhe je bilo uporabljenih vec kot 2000 jajc. je seveda pobarvala in narisa-la naša clanica Jelka Minatti, ki je kar nekaj jajc, ki jih je že pobarvala pred dvema leto-ma, pa razstave zaradi epide­mije ni bilo, spravila v škatle in so pocakala do letošnje raz-stave. Darinka Gorencic pa je pripravilapravposebno okra-sitev – pingvine, nekateri so bili iz slanega testa, nekateri iz izpihanih jajc, mladicki pa iz stiropora, vse skupaj pos­tavljeno v sneg in led. Na razstavi so svoje izdelke, velikonocne okraske in pre­ostale dekoracije predstavili tako kot vrsto let tudi otroci iz ižanskih vrtcev in Podružnice šole Tomišelj. Manjkala ni niti naša vašcanka Joži Glavan, ki ima že tradicionalno delavni-co v izdelovanju ljubljanskih butaric iz oblanja. Tudi letos je na razstavi s svojimi mesni-mi izdelki sodelovala mesarija Farkaš z Iga. Za pripravo dvorane pa so poskrbeli naši moški clani, ki so pridno pomagali in v dvo­rano prinesli vse, kar smo cla-nice potrebovale za pripravo razstave. Tudi za butare, ki so bile na razstavi, so poskrbeli naši clani in jih pletli pod ko­zolcem. TD Krim se zahvaljuje vsem svojim clanom in clanicam ter drugim gospodinjam, ki ste kakorkoli sodelovali pri prip­ravi razstave tako z delom kot s svojimi razstavljenimi izdel­ki. Hvala za sodelovanje tudi otrokom in vzgojiteljicam iz ižanskih vrtcev in ucencem ter uciteljicam Podružnicne šole Tomišelj, ki se vedno radi odzovejo našemu vabilu. Že zdaj lepo vabljeni na velikonocno razstavo prihod­nje leto, saj bomo za vas spet pripravili kakšno presenece­nje. Janez Modic, TD Krim Darja Modic Velika cistilna akcija V januarju smo na obc­ nem zboru Gobarsko mikološkega društva Ig tako kot že vsa pretekla leta sprejeli letni nacrt dela. Zaradi covida so ostali veljavni ukre-pi: prepoved druženja, giba­nja, predavanj in izobraževa­nja. Prepoved vseh dejavnosti, ki jih gobarji izvajamo zunaj gobarske sezone. Strogo smo se oklenili pravil in do aprila ostali doma. V aprilu, ko je pandemija zacela usihati in so se posto­poma sprošcale tudi prepo­vedi, smo zavihali rokave in šli v akcijo. Ker kot društvo delujemo v javnem interesu na podrocju varovanja okolja in narave, smo izkoristili prvo priložnost in izvedli nacrtova-no cistilno akcijo, ki jo je orga­nizirala Obcina Ig. Na zbirnem mestu v Dragi 9. aprila ob 9. uri se nas je zbra-lo 20 clanov in trije obcani. Pridružila se nam je ekipa 12 ucencev in varovancev centra CUDV Draga pod vodstvom pedagoginje Lidije Slatner. Po kratkem nagovoru predsedni­ka društva Braca Vukosavlje­vica smo se razdelili v trojke in pare, si nadeli rokavice ter razdelili vrece za smeti in pa-lice za pobiranje odpadkov. 11 clanov društva je sodelovalo pri cistilni akciji po vaseh v organizaciji vaških svetov. Ak­cija je ves cas potekala v duhu skrbi za lastno in tuje zdravje. Skupinice so se razpršile v vse smeri neba. Proti bajerjem v Dragi, po cesti do obcinske meje pri Krconu in nazaj, proti poslovni coni na Igu, po cesti do meje s Škofljico in v obra­tno smer, v Mah, po dolini Drage do Dobravice. Akcija je pokazala brez­brižnost nekaterih voznikov do okolja, saj smo v jarkih ob cestah pobrali najvec odpad­kov. Med njimi je bila množica praznih plocevink piva, ener­gijskih napitkov, izpraznjenih steklenic žganih pijac, pred­vsem vodke, razlicne plasten­ke, embalaža kave za na pot, maske, rokavice iz lateksa, cigaretna embalaža ter nekaj avtomobilskih tapet in drugih delov. Odpadkov je bilo v smeri proti obcinski meji s Škofljico toliko, da smo skupini, ki je delala na tem podrocju, preos-tali pohiteli na pomoc. Nabrali smo zvrhano avtomobilsko prikolico odpadkov, 23 dvesto­litrskih vrec za smeti, ki so na koncu pristale na obcinskem odlagališcu v Mateni. Ucenci in dijaki so pobirali smeti oko­li svojega doma, ribnikov RD Smuc pa po cesti Pot v Drago do Iga. Zadovoljni, ceprav malce utrujeni od hoje ter plezanja v jarke in po nabrežjih, smo zaradi dežja odšli v prostor društva. Tam nas je pricakalo presenecenje – malica in osve­žujoca pijaca. Za pogostitev se zahvaljujemo JZ Krajinski park Ljubljansko barje. Ucencem in dijakom smo razdelili cokoladne bombone. Bilo je lepo slišati zahvale vseh naenkrat in pozdrav. Obljubili smo jim, da se bomo veckrat pridružili na njihovih spreho­dih po Gozdni ucni poti v Dra­gi in jim marsikaj pokazali. Srecanje je z nagovorom o pomembnosti medsebojnega sodelovanja z CUDV Draga in zahvalo za prejeto malico kon-cal predsednik društva Braco Vukosavljevic. Prisotnim go-barjem in drugim sodelujocim se je zahvalil za sodelovanje in pomoc v sedmi tradicionalni cistilni akciji. Hvala obcini, da nam je priskrbela vrece za smeti in rokavice ter odprtje deponije v Mateni, da smo pobrane smeti lahko pospravili. Vse krajane prosimo, da poskrbimo, da bo naša obcina urejena in cista. Marija Medic, GMD Ig Braco Vukosavljevic Kupi smeti, nabranih na cistilni akciji Sodelovali so tudi varovanci CUDV Draga Prvo spomladansko gobarjenje S oncen poznoaprilski so-Odpeljali smo se k naši najljubših najdišc. Seveda smo botni popoldan nas je clanici, ki nas je pricakala s v zadovoljstvo vseh sproti od­zvabil v naravo na prvo svežimi primerki gob za vse krivali tudi nova rastišca in letošnje gobarsko razisko-tiste, ki mavraha še niso videli doživljali veselje tistih, ki so vanje. Sezona rasti užitnih v naravi. Polni upanja v dobro gobo prvic našli, ter veselje smrckov je bila na višku. bero smo ji sledili do njenih drugih, ki so jih našli vec na enem mestu. V dobri družbi je cas hitro mineval, košarice pa so se polnile. Obljubili smo si, da se prihodnje leto znova sre-camo v podobni akciji. Užitni smrcek ali mavrah raste spomladi. Podoben je sat-ju razlicnih velikosti in oblik v rjavih barvnih odtenkih. So ena izmed naših najokusnejših in poleg marcevk najzgodnej­ših užitnih gob. Najraje rastejo na pešcenih tleh ob potokih in manjših rekah, najdemo pa jih tudi v sadovnjakih in v listna­tih gozdovih, kjer je vec jese­nov. Za prehrano jih je nujno dobro toplotno obdelati. Marija Apovnik, Mavrah Zadovoljni gobarji s prvo bero letošnjih gob Iztok Apovnik Boštjan Urbanc GMD Ig • OBCANOV KOTICEK ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Zlati jubilej ižanskih osmošolcev iz leta 1972 Prvih 50 je mimo, zato, dragi moji … … jih skupaj proslavimo! T ako sta svoje sošolce vabila orga­nizatorja srecanja Tone Strelec in Martin Cuden. 7. maja zvecer smo se zbrali v prijaznem gostišcu Cot na Pi-javi Gorici. Sledili so nasmehi, stiski rok in ponovno spoznavanje. Pred vecerjo je Martin, ki je živa enciklopedija, pove­dal, da nas je leta 1972 v obeh paralelkah osnovno šolo na Igu koncalo 50 fantov in deklet. Od teh jih je 10 žal že pokojnih. Srecanja se zaradi bolezni in drugih ovir nekateri niso mogli udeležiti. 18 sošolcev pa se nas je zbralo na vecerji, med kate­ro smo obujali spomine, se pogovarjali o otrocih in vnukih ter se prešerno smejali. Ob slovesu smo se že dogovarjali za nas­lednje srecanje. Anton Lenarcic Predstavitev romana Padar Žajbelj Prireditvi smo dali naslov Mož najblažjega srca. S tako srcnimi besedami je namrec Fran Govekar v romanu oznacil zdravnika, ranocelnika, padarja Jožefa Žajblja, ki je na Ižanskem živel in delal pred 170 leti. Fran Govekar je napisal roman po ocetovi šolski kroniki in po pripovedovanju svoje matere Marije Minatti, hcere grašcinskega oskrbnika Minattija. K o smo v Društvu Fran Govekar Ig od Govekarjevega vnuka Bogda­na Kilarja prejeli rokopis romana, smo vedeli, da smo prejeli dragocen dar in obenem nalogo, da besedilo izdamo v knjigi. Lani, ko smo praznovali 150. oble­tnico rojstva Frana Govekarja, in letos, ko praznujemo 30 let delovanja Društva Fran Govekar Ig, se nam je zdela odlicna prilož­nost, da to uresnicimo. Tako je decembra 2021 izšel roman Padar Žajbelj. Za predstavitev romana sem izbrala tri odlomke, ki jih je povezoval Fran Govekar, ki ga je odlicno uprizoril Andrej Špaca­pan. Skozi vso prireditev nas je popeljal prav Fran Govekar izza svoje pisalne sobe, kjer je pred nami nastajal roman. S pohi­štvom, ki so nam ga posodili v Restavra­torstvu Mitja Mejak s.p. iz Staj, smo nare­dili podobno sobo, v kakršni je res pisal Fran Govekar. Besedilo iz romana se je lepo prepletalo s petjem slovenskih skladb v izvedbi Moš­kega pevskega zbora Ig, ki ga vodi Mirko Merzel, in prizori iz romana, ki so nam jih zaigrale clanice in clani mladinske in od­rasle gledališke skupine Pod odrom. Hvaležni smo Bogdanu Kilarju, Gove­karjevemu vnuku, ki nam je podaril ro­kopis romana. Gospod Bogdan se je pred nekaj leti poslovil s tega sveta in žal ni docakal izdaje knjige. Hvaležni smo tudi za Govekarjeve osebne predmete in doku­mentacijo, ki nam jo je dal z željo, da ure­dimo Govekarjevo spominsko sobo. Naša Sodelujoce clanice in clani DFG Frana Govekarja je zaigral Andrej Prizor, ko je bil Jožek (Ciril Merzel) še Padar Žajbelj (Franci Donko) in žena Špacapan. otrok, a že navihan. Berta (Mateja Kramar) Uprizoritev pogreba padarja Žajblja. želja je, da bi bila spominska soba v stari šoli, kjer so Govekarjevi stanovali. Marjeta Žebovec je knjigo uredila, pri­pravila in lektorirala besedilo ter napisala Govekarjev življenjepis in nekaj besed o romanu. Za to veliko delo smo predlagali, da Marjeta prejme priznanje Obcine Ig, ki ga je prevzela na akademiji ob obcinskem Zlata priznanja ucencev Glasbene šole Emil Adamic Lenart Dolinar na snemanju avtorske skladbe Nives Kemperle P o desetih letih delovanja Glasbene šole Emil Ada­mic, ko izobraževanje koncuje že tretja generacija ucencev, priznanja na tekmo­vanjih kar dežujejo. Po omilitvi ukrepov zaradi epidemije smo sprva hitro zaceli javne nasto­pe, saj so jih ucenci in starši že zelo pogrešali. Najbolj am-biciozni in talentirani ucenci pa so se zaceli tudi pripravljati na glasbena tekmovanja. In kakšna je bera do zdaj? Na Tekmovanju mladih glasbenikov TEMSIG sta Klara Malavašic in Neža Te-hovnik pod mentorstvom Klavdije Feguš v flavti osvoji­li srebrno in bronasto prizna­nje. Še posebej se je izkazala Lucija Ana Dragaš, ki je pre­jela kar dve prvi nagradi in zlati priznanji na slovenskem tekmovanju Mladi violinist v Ljubljani in na mednarodnem tekmovanju International Mu­sic Competition v Gorici. Pod mentorstvom Tine Blaznik je navdušila komisiji in postala celo absolutna zmagovalka v svoji kategoriji. Vse pohvale Luciji Ani in uciteljici Tini! Lucija Ana Dragaš in Maruša Frelih Na Glasbeni olimpijadi v organizaciji Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in Glasbene mladine Slovenije je klarinetist Lenart Dolinar os­vojil zlato priznanje. Glasbena olimpijada je pravi glasbeni mnogoboj, saj se tekmovalci pomerijo v znanju glasbene teorije in zgodovine, napisati morajo avtorsko skladbo, jo sami izvesti ter pokazati še svoje pevsko znanje. Vecme­secne priprave so potekale v odlicnem sodelovanju z OŠ Šmarje - Sap in uciteljico Ni-ves Kemperle. Aprilski Govekarjev vecer T okrat je bil naš gost Sten Vrbek, glasbenik in pesnik. Je vodja an-sambla Sten bend, ki igra po­pularno rock glasbo. Zapel in zaigral nam je nekaj svojih skladb, ki so na zgošcenki Dober razlog, poklepetala pa sva tudi o pesniški zbirki Živ-ljenje v cipkah, ki jo je izdal v lanskem letu. Kar nekaj pesmi iz zbirke je tudi uglasbil in Ucence v prihodnjih tednih caka še zakljucek šolskega leta in ustvarjanje nacrtov za naprej. Glasbena šola Emil Adamic tudi letos omogoca vpis novih ucen­cev, ki bo potekal v torek, 24. maja, ob 18h v prostorih OŠ Ig. Vabljeni otroci, mla­di in tudi odrasli, ki vas je glasba zamikala. Saj veste, kako pravijo – glasba je najbolj univerzalen jezik na svetu. Janez Dolinar, GŠ Emil Adamic bodo na novi zgošcenki, ki naj bi izšla letos jeseni. Odprli smo tudi razstavo slik Irene Gašparic, ki si jo lah­ko ogledate v Knjižnici Ig. 30LET Alenka Jeraj Gost vecera je bil glasbenik Sten Vrbek. Spodbujanje branja na OŠ Ig Z avedanje o pomenu branja pri mladih smo letošnjem šolskem letu zaceli že z obeleževanjem evropskega dneva jezikov, 26. 9. 2021, ko so sodelovale knji­žnicarke, uciteljice slovenšci­ne in tujih jezikov. V oktobru so knjižnicar­ke pripravile dejavnosti ob mesecu šolskih knjižnic, ure knjižnicne vzgoje pri pouku književnosti ter razstavo ob 110-letnici rojstva pisateljice Kristine Brenkove. V marcu, na svetovni dan poezije, 21. 3., nas je nanjo spomnila ravnateljica in nam s pomocjo knjižnicark izbra-la za vsakogar knjigo poezije, ki nam je služila kot izhodi-šce za delo z ucenci ali pa kot bralni užitek, ki nas spremlja še danes. Ucenci so napisali zanimive pesniške poskuse. Najboljše smo objavili na sple­tni strani šole in v glasilu Mo­stišcar. 2. april, rojstni dan pravlji-carja Andersena, smo obeležili z radijsko uro, saj so otroške in mladinske knjige prve, s kate- Nagrada za branje B ranje, knjige, knjižnica. Vsi poznamo te stare, velikokrat uporabljene pojme, ki jih nenehno posluša-mo od staršev in uciteljev. Mo­goca pa so že tolikokrat upora­bljeni, da vcasih kar pozabimo njihov pravi pomen. Vemo, da je v življenju treba brati veliko razlicnih besedil. Beremo lahko za bralno znac­ko, domace branje, za Cankar­jevo tekmovanje ali pa samo za sprostitev. Kdor se je dobro odrezal na Cankarjevem tek­movanju, prebral knjigo in jo razumel, je bil povabljen na zakljucno prireditev Menjaj branje in sanje na ljubljanski gimnaziji Ledina. Prireditev je bila dobra priložnost, da smo obcutili vzdušje na srednjih šolah. Ob prihodu v ucilnico nas je ca­kala pogostitev, nato je sledil rimi se srecamo, ko se ucimo branja. Mesec april smo sklenili s svetovnim dnevom knjige in zavedanjem o pomenu avtor­skih pravic, 23. 4. Del noci v petek, 22. 4., so bili ucenci 1. triletja v šolski knjižnici v okviru vsesloven­ske akcije Noc v knjižnici. Ukvarjali so se s stoletnico rojstva pisateljice Ele Peroci. V letošnjem letu zbirka Si-nji galeb, ob kateri so se ucile branja številne generacije ba­bic in dedkov, praznuje 70 let. Knjižnicarke so pripravile pri­ložnostno razstavo, dejavnosti pa so potekale tudi pri sloven-šcini. 14. aprila so devetošolci, ki so tekmovali za Cankarje­vo priznanje, sodelovali na zakljucku prireditve Menjaj branje za sanje na gimnaziji Ledina in se pogovarjali s pi-sateljico Natašo Konc Loren-zutti. V okviru natecaja Menjaj branje za sanje so sedmošolci pripravili prostor za knjižno izmenjevalnico, kamor ucen­ krajši kulturni program. Potem je sledilo delo po skupinah, saj je sodelovalo pet razlicnih šol. Vsi naši izdelki so bili povezani s knjigo Na-taše Konc Lorenzutti: Gremo mi v tri krasne. Delu je sledil še poucen in zanimiv razgovor s pisateljico. Izvedeli smo kar precej zanimivosti iz življenja pisateljice in o delovanju pisa­teljev sploh. Po razgovoru smo bili povabljeni na kosilo, se potem še družili in predstavili svoje mnenje o knjigi in prire­ditvi. Dogodek se mi je zdel zani­miv in poucen, hkrati pa tudi nenavaden, saj je potekal na gimnaziji, in ne na osnovni šoli. Mislim, da smo za branje in pisanje v zvezi z njim dobili dobro nagrado. Kian Hodžic, 9. b ci še zmeraj lahko prinesejo svojo knjigo in jo zamenjajo za drugo. 21. aprila so se osmošolke udeležile konca natecaja Pos­tani pisatelj in se v Festivalni dvorani izpopolnile v pisanju verzov. Ker je naš veliki pesnik Tone Pavcek rekel, da nas bo pobralo, ce ne bomo brali, bomo v prihodnje po šolskih avlah pripravili bralne kotic-ke, namenjene ucencem za tiho branje in umik v svet do-mišljije. Naj koncam svoj prispevek s spodbudo tistim razredom in uciteljicam, kjer cisto vsi ucenci nekega razreda osvoji­jo bralno znacko. Vem, da tudi ob veliki spodbudi razrednih uciteljic in staršev. Pohvala vsem in cestitke za nazaj ter spodbuda za naprej. Slavica Cergic, OŠ Ig Noc v šolski knjižnici Zbrano reševanje kviza Pod Jelkinim dežnikom V petek, 22. aprila, ko poteka vseslovenska akcija Noc v knjižnici, smo se tudi na naši šoli zbrali ucenci in uciteljice, da skupaj preživimo vecer ob knjigah. Povabile smo po štiri ucence prvih treh razredov. Po pripo­vedovanju staršev so vsi radi zvecer še enkrat prišli v šolo. Ker bi letos, 11. februarja, pisateljica Ela Peroci prazno­vala 100 let, smo se odlocile, da bo vecer ob knjigah posve-cen njej in njenemu literarne-mu ustvarjanju. Ob napoveda­ni uri smo se veseli in vsi polni pricakovanj zbrali v knjižnici, ucenci so z radovednostjo opazovali pripravljene aplika­cije in razstavo knjig. Najprej smo jim ob plakatu predstavili pisateljico, nekaj zanimivosti iz njenega življenja, predvsem pa nabor njenih knjig, ki jih v naši knjižnici ni malo. Po pre­brani pravljici Telefon smo se preselili v 2. b razred, kjer smo reševali literarni kviz. Po kvizu smo poslušali zgodbo Moj dež­nik je lahko balon. Uciteljica Božena in knjižnicarka Brigi­ta sta zgodbo izmenicno brali, Maruša pa se je z dežnikom sprehodila po domacem trav­niku, skozi deželo Klobucarijo in poletela nad širno Ljublja-no. Ucenci so z obcudovanjem opazovali njeno igro in ples z dežnikom. Po branju in pogovoru smo se okrepcali z malico, nato pa sedli k mizam, kjer smo li­kovno ustvarjali. Z umetnico Marušo in uciteljico Boženo so ilustrirali zgodbo ali pa iz­delovali dežnike iz papirja. Ob koncu smo se z baloni v rokah spustili po stopnicah in pred stekleno dvorano posta­vili razstavo naših izdelkov. Za napise je poskrbela ucite­ljica Suzana Cernjavic, mi pa nismo pozabili niti na prave dežnike, saj je bilo vreme kot naroceno za naš vecer. Nastala je pravcata pisana dežela De-žnikarija. Ob 21.00 se je naše druže­nje koncalo, ucencem smo za popotnico podarile balon in spominsko znamko Ele Peroci. Vzeli so še dežnike in s starši odšli v deževno noc. Nasvide­nje do naslednjega leta, ko se bomo spet zbrali in brali, tak-rat pa s starejšimi ucenci. Brigita Stropnik Arapovic,Božena Števancec Brigita Stropnik Arapovic, Maruša Mazej Šolski plesni festival V torek, 19. 4. 2022, je spet potekal šolski plesni festival, ki ga je organizirala uciteljica Anita Šuc, jaz pa sem sodelovala kot plesalka. Pred festivalom smo imeli veliko dodatnih vaj, zato pa sem izpustila tudi kakšno uro pouka. Ta plesni dan se je zacel z generalko peto šolsko uro. Dobili smo majice in si pripeli tekmovalne številke. Tekmo­vala sem v kategoriji ucencev od 7. do 9. razreda. Po ponovi­tvi plesov se je vse skupaj za-celo s plesno himno OŠ Ig. Po predstavitvi sodnikov so zaceli ples ucenci od 4. do 6. razreda. Za njimi je nastopila naša skupina, najprej s hip hop koreografijo. To je zvrst, ki jo treniram, uživala pa sem tudi v pop in latino koreografiji. V vseh plesih sem uživala, saj v svetu plesa ni boljšega kot na­stopanje z nasmehom in ener­gijo. Med cakanjem na raz­vrstitev tekmovalcev so nas kratkocasili športni gimnasti-carji in gimnasticarke, ki tre­nirajo pod mentorstvom Mitje Petkovška in Mojce Rode, ter nam predstavili nekaj zanimi­vih gimnasticnih trikov. Po premoru se je koncno zacel finale, najprej mlajših ucencev, potem pa še za nas. Na prizorišce so poklicali naj­boljših sedem in ponovno za­vrteli glasbo. Za sošolca so na­vijali tako glasno, da se glasbe skoraj ni slišalo. Ponovno smo odplesali vse tri koreografije, zdaj sem vložila še vec energi­je. Potem je bila na vrsti igra za navijace, jaz in Sara pa sva se preoblekli za najin skupni na-stop. Dobro sva opravili svoje delo in prejemali pohvale. Pri­šel je cas za razglasitev rezul­tatov. Ko so poklicali moje ime za prvo mesto, sem bila izred-no vesela. Bila sem še posebej ponosna, saj mi do zdaj še ni uspelo zmagati. Zadovoljna sem se odpravila domov, saj sem se zavedala, koliko truda sem vložila v to delo. Leja Gacnik, 8. a Anita Šuc U cenci 9. razreda OŠ Ig so v svojih zapisih predstavili raz­licne dejavnosti, ki so potekale v šoli v naravi v Bohinju. Ob dnevu Zemlje in 30. obletnici CŠOD so posadili drevo, in sicer rumeni dren. Ali veste, da je to zelo stara drevesna vrsta in da so njene plodove drnulje uporabljali že kolišcarji? Devetošolci o šoli v naravi v Bohinju V šoli v naravi smo izved­li tudi orientacijo. Zbrali smo se v ucilnici, kjer smo se pogovarjali o orientacijskih napravah (kompas, GPS) in o tem, kako se orientiramo brez njih – npr. z zvezdami ali ma-hom. Sledil je preizkus zna­nja na terenu. Razdelili smo se v skupine, in sicer so bili v vsaki trije ucenci. Dobili smo kompas in navodila za iska­nje oznacenih tock. Poiskati smo morali osem tock rdece, rumene in bele proge, kar ni bilo enostavno. Preživeli smo zanimiv dopoldan in se naucili marsikaj koristnega. Kaja Zrimšek Branka Potocnik P rvi dan smo se pri eni iz-med dejavnosti ucili o geografskih znacilnostih Bo-hinja. Najprej smo si ogledali predstavitev, nato pa smo se odpravili na pohod do Ukanca. Tam smo se igrali živi zemlje­vid, pri katerem je vsak uce­nec dobil kartico, na kateri je bila predstavljena znacilnost Bohinja. Opisati smo jo morali sošolcem. Imeli smo sreco z vreme­nom, ker bilo ves dan soncno, le proti veceru je zacelo rositi. Sabina Škarja P ri kolesarjenju nam je uci­telj najprej razložil vse o kolesih in pravilih, ki jih mo-ramo upoštevati. Nato smo se odpravili na izlet ob Bohinj­skem jezeru proti Ribcevemu lazu. Med postanki smo imeli veliko precudovitih razgledov na zasnežene gore in izvede­li smo razlicne informacije o znacilnostih pokrajine ter zgo­dovini kraja. Ko smo koncali s kolesarjenjem, smo pojedli sla-doled in se vrnili v CŠOD, ki je pod smucišcem Vogel. Robi Rahne S P osamezni oddelek se je ce, kjer je skala v obliki slonc­razdelil v dve skupini, nato ka. Tam smo se tudi ustavili se je prva odpeljala po jezeru in pojedli malico. Pocasi smo s kanujem, druga pa je odšla se odpravili nazaj na kosilo. V peš do dolocene tocke. Tis-šoli v naravi smo preživeli štiri ti, ki smo šli najprej peš, smo cudovite dni. ob obali izmerili pH in trdo-to vode, našli smo tudi nekaj Inna Novak manjših živali. Potem smo se s kanujem vrnili proti domu, Zadnji dan smo si ogledali vmes pa nalovili nekaj plank-slap Savica. Meni zaradi tona, ki smo ga pozneje pogle-mocnega deževja izlet ni bil dali pod mikroskopom. všec, ceprav so tam zelo lepe pešpoti in sem ljubitelj pohod-Matija Valjavec ništva v naravi, gozdovih in hribih. Seveda pa je slap Sa­kanuji smo se odpravili cez vica pomemben. Vodni tok se Bohinjsko jezero. Veslanje že v podzemlju razdeli na dva je bilo naporno, ampak zelo pramena, ki tvorita dvojni slap zanimivo. Ko smo priveslali z lepo zeleno vodo. V steni Ko-do kopnega, smo se odpravili marce sta torej dva slapova, do Hudicevega mosta in pos-eden je v višini 78 m, zraven lušali legendo o tem, da je pri pa je še manjši slap (bratec) v gradnji sodeloval hudic. Šli višini 25 m. smo še naprej do korit Mostni- Nik Skubic 9. maj – dan Evrope D an Evrope je dan praznovanja miru li igrati evropsko himno, na temo Evrop-Nekateri verjamejo, da na prebivalce in enotnosti v Evropi. 9. maja 1950 ske unije smo tudi likovno ustvarjali. Stare celine preži tema iz Kosovelove je bila prvic predstavljena zamisel Ob praznovanju dneva Evrope se ne pesmi Ekstaza smrti. Mi želimo verjeti o organizaciji nadnacionalnega gospodar-moremo izogniti žalostnemu dejstvu, da v sporocilo popevke Evropa 92. Vse naj­skega sodelovanja v Evropi, leta 1992 je v naši Evropi divja vojna. Naslikali smo boljše, draga Evropa! bila formalno vzpostavljena Evropska uni-Evropo, ki krvavi na levem boku (ali na ja, ki se ji je Slovenija pridružila leta 2004. nogi – odvisno, kako si ogledate sliko). Pri pouku smo se ucili o Evropski uniji Izdelali smo plakate z opozorilom, da no- Tina Kušar in spoznali, da imamo poleg slovenskega cemo vojne. Posneli smo pesem, s katero tudi evropsko državljanstvo, da Evropsko se zavzemamo za mir in solidarnost. Zbra­unijo danes sestavlja 27 držav, uradnih je-li smo humanitarno pomoc za ukrajinske zikov pa je 24, med njimi tudi naša sloven-begunce. Sledi naše ustvarjalnosti si lah-šcina. Prisluhnili smo popevki Evropa 92, ko ogledate na spletni strani PŠ Iška vas: ki je na oci ucenke priklicala solze ganje-https://www.osig.si/kategorija/podruzni­nosti. Pri glasbenem krožku smo se nauci-ce/ps-iska-vas/novice-ps-iska-vas/ Evakuacijska vaja v enoti Krimcek V aprilu smo v Vrtcu Ig, aprila: kmalu po zajtrku, ko se in od nas zahteva takojšnjo 112 poklicala zaposlena. Ker enota Krimcek, izvedli vecina otrok z vzgojiteljica-evakuacijo. Otroci so se pod se je predolgo zadržala v stav­vajo evakuacije. Vaja ma usede v jutranji krog, kjer vodstvom vzgojiteljic, ki so bi, prostorov vrtca ni mogla je bila za otroke in zaposlene se pozdravijo in pogovorijo o natancno seznanjene s pro-varno zapustiti. Gasilci PGD nenapovedana, gasilce pa smo strukturi dneva, je dejavnost tokolom ravnanja ob sireni, Ig so je z lestvijo rešili iz pi-aktivirali s klicem na 112. prekinil glasen zvok sirene. mirno in zelo hitro evakuirali sarne. Ko so se prepricali, da Želimo vam opisati, kako Sirena nas opozarja na mo-iz stavbe po predvideni eva-je stavba res prazna in varna, je potekal naš dan v sredo, 20. rebitno nevarnost v stavbi kuacijski poti. Tudi delavke so na ogled otrokom postavi- iz uprave in tehnicni kader so razporejeni v skupine naj­mlajših, kjer pomagajo evaku­irati otroke, ki so gibalno še nekoliko manj spretni. Otroci in zaposleni iz vrtca so bili zelo hitro in varno zunaj, na predvidenem zbirnem mestu. Še preden smo popisali vse otroke, so se že slišale sirene gasilcev PGD Ig, ki so prišli na pomoc. Gasilce je s klicem na Obisk velikonocne razstave V ponedeljek, 11. 4. 2022, smo se otroci iz enote Soncek v Tomišlju peš odpravi­li na velikonocno razstavo v Vrbljene. Tam so nas pricakali babice, dedki, tete, strici in prijazni sosedi ter nam z velikim veseljem in navdušenjem pokazali, kaj so naredili in kako pripravili cudovito razstavo, ki je bila v gasilskem domu. Na razstavi smo si ogledali tudi izdelke, ki so jih naredili otroci iz vrtca Ig. TD Krim in vsem prijaznim ljudem, ki so nas sprejeli, se zahvaljujemo za pogostitev, da so se z nami poigrali, nasmejali in nam pricara­li prijetne trenutke. Se vidimo tudi prihodnje leto. Vrtec Ig, enota Soncek Na velikonocni razstavi v Vrbljenah li svoja vozila. Prijazni gasilci so odgovarjali na vsa vpraša­nja in pokazali svojo opremo. Vsak otrok je preizkusil tudi brizgati, kar je bilo še posebej zanimivo. Še enkrat hvala gasilcem za pripravljenost, udeležbo v tako velikem številu in pomoc. Maja Cuden, pomocnica ravnateljice Najdišce Pungrt na IguV DEŽELI KOLIŠCARJEV 30 LET T okrat smo predavanje o gradišcu na Pungrtu naredili kar na terenu. Kljub malce kislemu vremenu se nas je zbralo kar nekaj lju­biteljev naše zgodovine. Spre­hodili smo se po najdišcu in si v naravi ogledali obzidje, vsto­pno pot v gradišce ter kako so potekale ulice. Pogledali smo si tudi nekaj najpomembnejših najdb. Izkopavanja so odstrla nov pogled na to obdobje naše zgodovine in sprožila razlic­ne raziskave. Del tega bomo predstavili še na naslednjem predavanju, 30. maja 2022, ki ga bo imel Matija Crešnar. Vec pa v clanku vodje izkopavanja Petre Vojakovic. Alenka Jeraj Na arheološkem najdišcu na Pungrtu Po poteh staroselskih Ižancev V zadnjem desetletju je jo, da je bila po opustitvi kolišc so bili namrec odkriti ostanki rejša železna doba) pa se je prišlo zaradi povecane v drugi polovici 3. tisocletja pr. nižinske naselbine iz sredine poselitvena slika popolnoma gradbene aktivnosti ob n. št. poselitev skoncentrirana 2. tisocletja pr. n. št. (pozna spremenila. Takratni prebival­vznožju Pungrta do novih ar-predvsem ob izviru reke Ižice. bronasta doba). Na zacetku ci so si svoje naselbine gradili heoloških odkritij, ki nakazuje-Na severovzhodnem delu vasi prvega tisocletja pr. n. št. (sta-na naravno dobro zašcitenih Tlorisna rekonstrukcija vseh odkritih arheoloških arhitekturnih ostalin (Robert Erjavec, Arhej d.o.o.) Mostišcar 04 | Maj 2022 23 Pogled na zahodni presek skozi starejšeželeznodobno obzidje lic manjše in skoraj pravoko-cijo komunikacije, predvsem tne oblike. Oskrbni pas, širok pa odvajanja meteornih voda nekaj vec kot 2 metra, je bil s streh. Ce je bilo na zacetku veckrat nasut s pešcenimi na-starejše železne dobe obmocje sutji. Vzporedno z obzidjem so spodnje terase namenjeno go-se nizale stavbe približno ena-spodarskim dejavnostim, pa je ko velikih tlorisov (6 x 8 m) z bilo to v casu 6. in 5. st. pr. n. vmesnimi enakomernimi pre-št. nedvomno namenjeno tako hodi. Na celotnem raziskanem bivanju kot tudi gospodarskim obmocju smo ugotovili tlorise dejavnostim. 26 stavb. Odkriti so bili temelji Nad prvo teraso, kjer se te­iz vecjih kamnitih blokov, na ren vzpenja do najvišje tocke katerih so nekoc stale lesene gradišca, je bil ta preobliko­brunarice. Razporeditev stavb van v manjše terase, znotraj nakazuje na nacrtovano pro-katerih so ohranjeni sledovi storsko ureditev, s katero so razlicnih objektov. In ravno objekte razporedili paralelno z obmocje druge, tretje in cetrte obzidjem, vmesne hodne povr-terase je bil predmet arheolo­šine enakomernih širin pa tla-ških raziskav, izvedenih v letu kovali s kamnitim drobirjem 2021. Te kažejo, da je bilo to in peskom. Tako smo prepoz-obmocje, prepleteno z mrežo nali do 1 m široke ulice s funk-poti, med katerimi je stalo 24 stavb. Glavno vlogo komuni­kacije znotraj naselbine je tvo­rila v skalno osnovo vkopana kamnita pot, ki se razprostira od glavnega vhoda v nasel­bino proti vrhu. Usmerjena je bila v osi sever–jug. Sledili smo ji v dolžini 80 m. Nje­na širina je 3 m. Na obmocju prehodov teras (prehod med prvo in drugo, drugo in tretjo ter tretjo in cetrto teraso) so pravokotno na glavno pot v smeri vzhod–zahod potekale tri kamnite poti, široke do 3,5 m. Na prehodu druge v tretjo teraso pa je bil odkrit kamnito­zemljen nasip. Med potmi so se razprostirale vecje v skalo vklesane pravokotne stavbe, ki so s potmi tvorile pravilen raster naselbine iz casa med 2. st. pr. n. št. do zacetka 1. st. n. št. (mlajša železna doba ter zgodnje rimsko obdobje). Pod Pogled na starejšeželeznodobno obzidje med raziskavami vzpetinah, te pa še dodatno zašcitili s kamnitim obzidjem. In takšno naselbino smo v letu 2020 in 2021 raziskali tudi na Pungrtu. Izsledki raziskav so poka­zali, da je bilo v starejšem hal­štatskem obdobju (8. st. pr. n. št.) na jugozahodnem delu gra­dišca tik nad prelomom prve terase v strmo brežino zgraje-no 2,10 m široko kamnito ob-zidje. Sledili smo mu v dolžino 60 metrov. Ohranjeni sta bili obe lici iz vecjih neobdelanih apnencevih lomljencev, notra­njost pa je bila zametana s ka­mnitim drobirjem. Z zunanje strani je obzidje podpiral ze­mljen nasip, na notranji strani pa smo ob obzidju odkrili 2 metra širok oskrbni pas, zasut s številnimi pešcenimi nasutji. Za njim so bile na obmocju ce­lotne prve terase odkrite šte­vilne jame razlicnih dimenzij in namembnosti. Odkriti pa so bili tudi ostanki peci, ognjišc in kurišc, ki s stojkami nakazu­jejo, da so bili nekateri predeli vsaj delno nadkriti z lesenim nadstreškom. Glede na odkri­te ostaline se zdi, da je bilo ob-mocje spodnje terase v casu 1. tisocletja pr. n. št. namenjeno gospodarski oskrbi gradišca. V casu mlajšega halštatske­ga obdobja (6. st. pr. n. št.) je bilo cez starejše obzidje zgra­jeno še mogocnejšo obzidje, ki je v širino merilo vec kot 3 m. Tudi to je bilo zgrajeno podobno kot predhodno, le da je bilo izbrano kamenje obeh Pogled na mlajšehalštatskodobne stavbe in ulice njimi so bile odkrite ostaline (predvsem vecje jame), ki na­kazujejo, da je bilo obmocje poseljeno tudi v starejšem in mlajšem halštatskem obdobju (od 8. do 5. st. pr. n. št.). Te so bile mocno poškodovane pri gradnji/obnovi mlajših mlaj­šeželeznodobnih ter rimsko­dobnih struktur. Slovenska arheološka de­dišcina je tako bogatejša za vpogled v notranjo sestavo naselbine s tisocletno poselit­veno kontinuiteto. dr. Petra Vojakovic, Arhej d.o.o. Arhiv Arhej d.o.o. • DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// S podaljšanjem projekta zagotovljena dodatna sezona gojenja barjanskega okarcka Z a projektom PoLJUBA je že cetrto leto izvajanja aktivnosti, ki so te­meljile na nadaljevanju izvajanja vrstam in habitatnim tipom prilagojene kmetijske prakse na projektnih zemljišcih. S tem so bili zagotovljeni osnovni pogo-ji za izboljšanje stanja najbolj ogroženih habitatnih tipov in vrst na Ljubljanskem barju. V lanskem letu je bil projekt podaljšan za 21 mesecev, s cimer je zagotovljena dodatna sezona gojenja in doselitve bar-janskega okarcka ter dve dodatni sezoni za izvajanje ukrepov za izboljšanje in ob-novo stanja projektnih travišcnih habita­tnih tipov in vrst vezanih nanje. Uspešno so koncana vsa dela za izboljšanje stanja habitata kacjega pastirja košcicnega škra-tca ter izlov tujerodnih želv na obmocju Ljubljanskega barja. Na približno 170 ha kmetijskih in gozdnih zemljišc so se tako izvajali razlicni naravovarstveni ukrepi. Nadaljevanje gojenja barjanskega okarcka S ponovno naselitvijo barjanskega okarcka v Naravnem rezervatu Iški mo-rost je bila leta 2020 uspešno vzpostav­ljena nova populacija tega ogroženega metulja, lani pa je bila ta obogatena še z 91 osebki metuljev. V lanskem letu je bil izveden tudi popis velikosti izvorne in po­novno naseljene populacije. Analiza je po­kazala, da je obogatitev izvorne populacije v letu 2020 ublažila tako negativne vplive preteklih škodljivih posegov v habitatu kot morebitni negativni vpliv odvzema oplojenih samic v 2020, saj po treh letih ni bil vec zaznan upad velikosti populacije. • DOBRO JE VEDETI //// Spodbuden je tudi rezultat popisa velikos-ti novo osnovane populacije. V letu 2022 bo po zaslugi projekta, ki je podaljšan vse do konca septembra 2023, izvedena še druga obogatitev novo osnovane popula­cije. Zakljucena dela za izboljšanje habitata kacjega pastirja košcicnega škratca Ker za košcicnega škratca eno glavnih groženj predstavlja neustrezno vzdrževa­nje jarkov, v katerih živijo njegove licinke ter se ob njih zadržujejo odrasli osebki, je bil vecji del aktivnosti namenjen prilago­jenemu nacinu cišcenja jarkov. V lanskem letu so bili tako uspešno obnovljeni krajši odseki jarkov, ki zaradi svoje zarašcenosti niso vec nudili primernega življenjskega prostora za košcicnega škratca. Na delih jarkov, kjer se je košcicni škratec poja­vljal, je bila opravljena košnja ter izvede-no ustrezno redcenje obrežne vegetacije, s cimer je zagotovljena primerna osonce­nost jarkov. V okviru projekta je bilo med letoma 2019 in 2021 strojno obnovljenih 6 km jarkov, košnja ter odstranjevanje lesne zarasti pa je bila izvedena na 9 km jarkov. V Strajanovem bregu se je ponovno pojavil travniški postavnež V dolini Strajanov breg, ki je zanimiva predvsem zaradi prisotnosti redke orhi­deje Loeselove grezovke, je bil v lanskem poletju ponovno opažen metulj travniški postavnež. Gre za redkega dnevnega me-tulja iz družine pisanckov (Nymphalidae), ki je vezan na mokrotne ali suhe ekstenziv­ne travnike. Najdenih je bilo kar 19 gnezd, ki so zdaj ustrezno oznacena in tako lahko upamo, da bo Strajanov breg postal zato-cišce še ene redke in zavarovane vrste. Izboljšanje življenjskih pogojev mocvirske sklednice Najpogostejša tujerodna vrsta želve okrasna gizdavka je z vsemi podvrstami, med katere uvršcamo tudi rdecevratko in rumenovratko, uvršcena na seznam vrst evropske uredbe o preprecevanju in obvla­dovanju vnosa in širjenja invazivnih tuje­rodnih vrst. Zanjo veljajo najstrožji ukrepi, in sicer prepoved prodaje, vnosa v države EU, gojenja, razmnoževanja, prevažanja, nakupovanja, uporabe, izmenjave, pose-dovanja ali izpusta v okolje. Kljub temu pa želve številni nevestni lastniki spušcajo v naravo, kjer za iste vire tekmuje z našo domorodno vrsto mocvirsko sklednico. Eden pomembnih ukrepov za varovanje mocvirske sklednice je tako odstranjeva­nje tujerodnih želv. V letu 2021 je bilo na projektnem obmocju odstranjenih sedem tujerodnih želv, skupno jih je bilo tako v zadnjih štirih letih z vršami in vodnimi mrežami iz narave odstranjenih 50, kar bo pomembno vplivalo na izboljšanje ži­vljenjskih pogojev mocvirske sklednice. Po novi tematski poti – Poti med jelšami se bomo lahko sprehodili jeseni Nadaljujejo se tudi dela za vzpostavi­tev 3-kilometrske tematske poti na Rakovi jelši, v okviru katere bo postavljenih osem interpretacijskih postaj, ki bodo ozavešca­le o pomenu ohranjanja biotske raznovr­stnosti na Ljubljanskem barju. Nova Pot med jelšami, ki bi sicer morala svoje prve obiskovalce sprejeti konec lanskega leta, bo zaradi situacije zadnjih dveh let v svoji koncni podobi zaživela predvidoma jeseni. JZ KPLB O projektu PoLJUBA: Osrednji cilj projekta PoLJUBA je obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na obmocju Ljubljanskega barja – travnikov s prevladujoco stožko, nižinskih ekstenzivnih gojenih travni­kov in bazicnih nizkih barij. Projektne aktiv­nosti so usmerjene tudi k varstvu ogroženih vrst, ki naseljujejo mokrotne habitate: orhide­je Loeselove grezovke, metuljev strašnicinega mravljišcarja in barjanskega okarcka, hrošca pušcavnika, kacjega pastirja košcicnega škra­tca, dvoživke hribskega urha, edine slovenske avtohtone sladkovodne želve mocvirske skle­dnice in kosca, travniške ptice selivke, za kate­ro je Ljubljansko barje še do nedavnega pred­stavljalo najpomembnejše obmocje gnezdenja v vsej državi. Partnerji projekta so Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB), Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN), Društvo za opazo­vanje in proucevanje ptic Slovenije (DOPPS) in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske ur­bane regije (RRA LUR).Štiriletni projekt v skupni vrednosti 4,12 milijona evrov je v 80 odstotkih sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostalih 20 odstotkov prispeva Republika Slovenija. Akcija Pomagajmo žabicam cez cesto letos nad pricakovanjem S prenašanjem dvoživk cez cesto na relaciji Ig–Pod­gozd se z družino ukvar­jamo že od leta 2015. S pono­som lahko povem, da se nam je letos prvic pridružilo vecje število prostovoljcev iz Pod-gozda, z Visokega, Iga, Turja­ka in Lavrice. Vsem se na tem mestu najprej iz srca zahvalju­jem, da vam ni vseeno za bitja, na katere vecina žal še vedno gleda z gnusom in prezirom. Dvoživke so morale letos zaradi sušne pomladi poca­kati s svojo selitvijo (ceprav smo prve neucakana krastacje samcke pobirali že 19. 2. 2022), zato se je množicna selitev za-cela šele v sredo, 30. 3., tik pred težko pricakovanim dežjem, in je trajala samo tri vecere. Glede na koncno število prenesenih dvoživk opažam, da jih je bilo malenkost vec kot lani, kar je zelo spodbudna no-vica, še lepše presenecenje pa je bilo to, da smo na tej relaciji opazili dve novi vrsti, ki ju do zdaj med selitvami še nismo. To sta nadvse prikupni zelena rega in zelena žaba. Cez cesto smo tako na varno prenesli 351 krastac, 48 sekulj in rosnic, 7 zelenih reg, 1 zeleno žabo, 1 hribskega urha, 2 planinskega pupka in 4 velike pupke. Svetla tocka letošnje ak­cije pa je tudi informacija s strani Informacijskega centra za varstvo dvoživk, ki so mi sporocili, da se dogovarjajo za postavitev zacasne prometne signalizacije, ki bo opozarjala na prisotne osebe na vozišcu. Vsaj nekaj, kar bo prispevalo k vecji varnosti nas, prostovolj­cev, ce so že obcinska ušesa gluha za postavitev preostalih uradnih opozorilnih tabel. Vsem, ki bi se nam radi pridružili tudi prihodnjo po­mlad, pa sporocam: kar po­gumno! Maja Antosiewicz Škraba Razpis za 6. skupino usposabljanja za samostojno podjetniško pot R egionalna razvojna agencija Ljubljanske ur­bane regije (RRA LUR) je objavila šesti (predzadnji) razpis za vkljucitev v projekt Podjetno nad izzive v Ljubljan- ski urbani regiji (PONI LUR), ki je namenjen vsem, ki imajo inovativne in napredne ideje ter si želijo stopiti na samos­ tojno podjetniško pot, manj­ ka pa jim nekaterih kljucnih znanj. Program je oblikovan tako, da udeleženci v štirih mesecih osvojijo znanja in ve- šcine, ki so nujni za uspešen in ucinkovit razvoj ideje ter za­ gon podjetja. V okviru projekta jih caka zaposlitev na agenciji ter po­ polno podporno podjetniško okolje. S pomocjo mentor- jev in uspešnih podjetnikov ter strokovnjakov z razlicnih podrocij bodo pridobivali šte­ vilna znanja, vse od razvoja poslovne ideje do izdelave poslovnega modela in nacrta, marketinških in promocijskih aktivnosti, poslovne komuni­ kacije, upravljanje z IKT, pri­ dobivanje virov financiranja ter osnovna pravna in financ­ na znanja. V projekt se lahko vkljuci­ jo osebe s poslovno idejo ne glede na starost, stopnjo iz­ obrazbe ali status brezposel­ ne osebe. Pogoj je, da imajo kandidati prijavljeno stalno ali zacasno bivališce v eni od 26 obcin Ljubljanske urbane regije ter da lahko pred za- cetkom podpišejo pogodbo o zaposlitvi za dolocen cas šti­ rih mesecev. Projekt sofinancirata Re- publika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Za projekt Podjetno nad iz­ zive v Ljubljanski urbani re- giji – PONI LUR v vrednosti 831.480,00 EUR bo ESRR pri­ speval 582.036,00 EUR. RRA LUR Razpis je objavljen na spletni strani www.rralur.si. Prijave so možne do 6. 6. 2022, udele­ ženci pa bodo v projekt vkljuceni predvidoma s 1. 8. 2022. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo je možno dobiti vsak delovni dan do vkljucno 3. 6. 2022 med 10.00 in 12.00, na telefonski številki 01 306 19 35 oz. elektronski pošti poni@rralur.si. Florjanova maša v Iški vasi Maša v cerkvi sv. Križa v Iški vasi Postroj gasilcev V nedeljo, 8. maja, smo rešil vas pred unicenjem. Nje-Maše, ki jo je daroval ižanski Po sveti maši smo gasilci gasilci Gasilske zveze mu v cast se gasilci z izjemo župnik Janez Avsenik, se je v ešalonu odšli do gasilskega Ig po dveh koronskih zadnjih dveh let vsako leto udeležilo vec kot 110 gasilcev doma, kjer smo v prijetnem letih lahko spet pocastili god zberemo pri sveti maši. Mašo iz vseh desetih društev Gasil-vzdušju poklepetali in se dru­svetega Florijana. vsakic organizira drugo gasil-ske zveze Ig. Da je bila maša še žili v nedeljskem popoldnevu.sko društvo iz Gasilske zveze bolj slovesna, so poskrbele Bo- Sv. Florijan, ki goduje 4. Ig. Letos smo mašo v sklopu rovnicke s svojim cudovitim Bernarda Janežic, maja, je zavetnik in priproš-praznovanja 110. obletnice de-in ubranim petjem. Pri maši PGD Iška vas njik gasilcev. Legenda pravi, lovanja Prostovoljnega gasil-so s prošnjami sodelovale tudi Marjan Smole da je z enim vedrom vode po-skega društva Iška vas organi-mlade gasilke iz Iške vasi. gasil ogromen požar in tako zirali pri sv. Križu v Iški vasi. Gasilske vaje za otroke V preteklem mesecu je bilo pred gasilskim domom Ig nadvse igri­vo, glasno in veselo, saj smo zaceli gasilske vaje. Otroci so spoznali razlicne vozle, se na-ucili prepoznati enostavne in zahtevne topografske znake, zvijali in spajali cevi, reševali kvize ter se ekipno preizkušali v ciljanju tarce z vedrovko in s hitro napajalno cevjo iz kamio­na. Druženja smo koncali z no-vimi prijatelji in nasmejanimi obrazi. Sekcija za mladino, PGD Ig Živahno pri gasilskem domu na Igu Obnovitveno usposabljanje markacistov PZS na Ermanovcu Menjava smerne table na Slajki K omisija za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije je v soboto, 23. 4. 2022, organizirala ob-novitveno usposabljanje mar-kacistov v Planinski koci na Ermanovcu (964 m) nad Ho-tavljami.Živimo v casu, ko ljudje na vec nacinov išcemo pot k na­ravi. Ena izmed rekreacij je tudi pohodništvo v hribe in v gore. V Sloveniji je kar 1.661 planinskih poti v skupni dol­žini 9.000 km, za vse pa skrbi-mo markacisti, da so varne in dobro oznacene. Delo je pro-stovoljno in delujemo vsak na svojem podrocju, po potrebi si planinska društva drug dru- • ŠPORT /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Skupšcina Športne zveze Ig A prila smo v prostorih Centra Ig izvedli red-no skupšcino Športne zveze Ig. Po prebranem poro-cilu predsednika zveze Gre­gorja Pirca so sledila še ostala porocila po podrocjih delova­nja zveze, ki so bila soglasno sprejeta. V razpravi, ki je sledi­gemu pomagamo. Omenjeno usposabljanje se obnavlja vsa­kih pet let. Vsak udeleženec je moral imeti s seboj pribor prve pomoci, barvo, copice, škar­je, strgalo in žago. Tisti, ki so delali z motorno žago, morajo imeti izpit za delo z motorno žago in nositi zašcitno ter teh-nicno opremo. Predmetnik usposabljanja je vseboval: – 2 uri prve pomoci (masaža srca, delo z defibratorjem, obvezovanje itd.); – 2 uri novosti iz varnosti pri delu, oznacevanja poti ter elektronskega vnosa podat­kov; – 4 ure prakticnega dela na Udeleženci usposabljanja na Ermanovcu terenu. Pri prakticnem delu smo bili razdeljeni na tri skupi­ne. Vsaka je štela šest ali vec udeležencev. Naša skupina je dobila nalogo ocistiti in mar-kirati pot od Stare Oselice do Doma na Slajki (800 m), kjer smo obnovili smerne table, ter na gospodarskem poslopju z dovoljenjem lastnika narisali markacije. Delo nam je šlo hitro od rok, saj smo vsi že vešci teh del tako, da smo prejete na-loge koncali pravocasno. Vsi skupaj smo se ponovno zbrali v Planinski koci na Ermanov-cu, kjer je bila še analiza del in prejem potrdil s strani Planin­ske zveze Slovenije. Na takšna srecanja pridemo markacisti iz vseh krajev Slo­venije ter si tako pridobimo nova poznanstva in prijatelj­stva. Domacini, ki tu skrbijo za planinske poti, so nam opisali vsako vas in zanimivosti teh izredno lepih krajev. Rad bi videl, da bi se še kdo odlocil in šel na tecaj za markacista – vzdrževalca planinskih poti pri Planinskem društvu Krim. Jože Krašovec, nacelnik Odseka za planinske poti, PD Krim la predstavitvam porocil, smo se strinjali, da Športna zveza Ig deluje dobro, bi si pa želeli še tesnejšega sodelovanja z lo-kalno upravo. V zadnji tocki dnevnega reda smo izpostavili še pri­hajajoce lokalne volitve. Do-govorili smo se, da bomo v predvolilnem casu od župan­skih kandidatov iskali njihove poglede, ideje in vizijo razvoja športa ter športne infrastruk­ture v obcini. Želeli bi si tudi organizirati srecanje vseh kandidatov na temo športa v obcini. Matej Kabaj, podpredsednik Športne zveze Ig Aktivna pomlad ižanskega karate kluba K oledar aktivnosti v le­tošnji pomladi je poka­zal, da se cas po epide­miji normalizira. Ponovno smo aktivni na skupnih treningih, strokovnih izobraževanjih in tekmovanjih. Aprila smo se clani karate kluba z Iga udeležili skupnega treninga Shotokan zveze Slo­venije, ki je bil namenjen ka­rate samoobrambi, povzeti po tehnikah v kati (skupek dolo-cenih gibov, izvedenih v tocno dolocene smeri). Tokrat smo se osredotocili na peto kato po vrsti, po japonsko imenovano Heian Godan. Konec aprila se je osem tekmovalcev udeležilo 2. Zmajckovega tekmovanja v Idriji. Nastopali so v razlicnih disciplinah, in sicer v poli­gonu, kati, borbi na vreco in karateja, Shuseki Shihan Ma-istov. Anže in Mark sta v kate-niso bili dovolj za dosego me-prosti borbi. Rezultati vseh nabu Murakami, 8. DAN. Na goriji parakarate ponovila re-dalje. disciplin so se za skupni rezul-dveh dvournih treningih smo zultat z državnega prvenstva Tudi maj bo še precej akti-tat združili. Z veseljem lahko poglobljeno obdelali razlicne in suvereno zmagala. Svojo ven, saj nas caka vec tekmo­povem, da so vsi naši udele-karate tehnike. prvo medaljo na tekmovanjih vanj, treningov in priprav. ženci prejeli medalje razlicnih Zadnjo aprilsko nedeljo je nacionalne ravni je dosegel Karate pozdrav OSS!sijajev. bil v Crnomlju organiziran 1. tudi Tosja Kabaj, ki je v kate- Udeležili smo se tudi semi-Pokalni turnir Karate zveze goriji borbe malcki osvojil 3. Matej Kabaj, prof., narja, ki ga je vodil eden vid-Slovenije. Tekmovanja se je mesto. Ostali tekmovalci so glavni trener, nejših svetovnih inštruktorjev udeležilo pet ižanskih karate-pokazali dobre nastope, ki pa Karate-do klub Ig Shotokan Anže in Mark z medaljama za prvo mesto Tosja s svojo prvo medaljo ZAPOSLIMO serviserja toplotne tehnike (m/ž) Vas zanima: Od vas pric.akujemo: -servisiranje in popravilo peci, -iznajdljivost, odgovornost, gorilnikov, toplotnih crpalk in sposobnost samostojnega dela solarnih sistemov, na objektu, poštenost, -el. vezava in montaža toplotne -izobrazba: srednja poklicna ali tehnike? srednja splošna, elektrotehnika in energetika, Nudimo: -aktivno znanje slovenskega jezika, -Polno zaposlitev za nedolocen cas -izkušnje niso pogoj, so pa zaželene. s poskusno dobo 6 mesecev. Prijave: Po pošti na naslov: G KENIG d.o.o., Tomišelj 42j, 1292 Ig. Po elektronski pošti: gasper.kenig@gmail.com ali poklicite: 041/377-176 (Gašper Kenig). Nudimo vam odkup vseh vrst GLS tako listavcev kot iglavcev po konkurencnih cenah in zagotovljenemu placilu. Prav tako nudimo tudi posek in spravilo lesa. Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Transakcijski racun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Vas veseli terensko in razgibano delo ter ste radi v stiku z ljudmi? T3 TECH d.o.o. vas vabi v svoj kolektiv. Terenski serviser Naloge: • servisiranje naprav za klimatizacijo objektov Pricakovanja: • izobrazba tehnicne smeri • vozniški izpit B-kategorije in veselje do terenskega dela Nudimo: • zanimivo delo in prijetno delovno okolje, stimulativen osebni dohodek Ce ste tehnicno podkovani, vas navdušujejo avtomatika, elektronika ter trajnostne tehnologije, ne odlašajte in se cim prej prijavite! info@t3-tech.si T3 TECH d.o.o., Vojkova cesta 58, 1000 Ljubljana www.t3-tech.si Nudimo vam širok izbor svec: Obrtniška ulica 11, 1292 Ig • nagrobne • dekorativne pon. - pet.: 8.00 - 15.00 • dišece • krstne • porocne Petkovšek Vinko s. p. M: 040 60 30 25 • T: 01 428 04 95, E: info@petkovsek-sp.si • Svecarnica • VABILA ///////////////////////////////////////// • KOLEDAR PRIREDITEV ///////////////// V najem vzamemo kmetijske površine, obmocje Ig. Dobro placilo! Tel.: 069/917-507 Mali oglasi so brezplacni in jih sprejemamo na naslov: Obcina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 2. junij 2022. Spoštovani oglaševalci! Ponujamo vam možnost zakupa križanke, ki jo lahko prilagodimo vaši dejavnosti. Namesto klasicnega oglasa se predstavite v križanki! Za podrobnosti pišite na mostiscar@obcina-ig.si. Mostišcar 04 | Maj 2022 35