STROKOVNA REVIJA Gozda ski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1981 • L ET N 1 K XXXIX • š T EV 1 L K A 9 p. 361-416 Ljubljana, oktober 1981 VSEBINA - INHAL T - CO NTENTS Jože Ko lar 361 Uresničevanje družbenega plana za področje gospodarjenja z gozdovi in urejanja lesnobilančnih razmerij v letu 1980 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Sloven ije- bil anca prihodkov in odhodkov in sk lep o vlaganjih v razš irjeno gozdno reprodukcijo v letu 1980 Lado Eleršek 382 Zanemarjamo zunajgozdno pridelovanje lesa Marko Kmec l 386 Gozdarstvo in javnost - aktualna raz iskava Marko Kmecl 390 Zavajanje škoduje stabilizacij i - aktualni komentar Saša Bleiweis 392 Kaj je znanega o man i ali medeni rosi Peter Cesar 396 S poti po Velebitu Anton Prelesnik 400 V spomin Zd ravku šaubahu 401 Strokovn i obiski Naslovna stran : Foto Lado Eleršek 403 Iz domače in tuje prakse 407 Knj iževnost 409 Društvene vesti 415 Z en im zamahom Tisk CGP Delo LjLJb!jana Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsedn ik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez Cernač Rezka Debevc Hubert Dolinšek Viljem Garmuš dr. Franc Gašperši č Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitom il Mik ulet ič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anke dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmec l dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredn ištvo in uprava Editors' address YU 61000 Lju bljana Erj avčeva cesta 15 ž iro račun - Cur. acc. 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna naročnina 21 O din Za ustanove in podjetja 700 din za študente 120 din in za inozemstvo 420 din Ustanovite ljic i revije sta Zveza inženirjev in tehn ikov gozdarstva in lesarstva Sloveni je ter Samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Sloven ije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenij e. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in ~ulturo (št. 421 -1/74 2. dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA ZA PODROČJE GOSPODARJENJA Z GOZDOVI IN UREJANJA LESNOBILANČNIH RAZMERIJ V LETU 1980 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije Uvod V procesu sprejemanja temeljne razvojne usmeritve in politike razvoja pri gospodarjenju z gozdovi in opredeljevanju osnov za usklajevanje gozdnega in lesnega gospodarstva v srednjeročnem obdobju 1976-80 je bil v okviru Samo- upravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana gospodarjenja z gozdovi in o osnovah za usklajevanje razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva v obdobju od 1976 do 1980. Samo- upravni sporazum je bil sk!lenjen v skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in družbenim planom"SR Slovenije za to obdobje. Proces sprejemanja samoupravnega sporazuma je potekal v letu 1976 in deloma v letu 1977. Podpisale so ga vse temeljne organizacije združenega dela in temeljne organizacije kooperantov v sestavi gozdnogospodarskih organizacij {po številu 58 TOZD in 35 TOK), iS drugih organizacij združenega dela, ki tudi gospodarijo z gozdovi, 136 temeljnih organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s predelavo lesa, od tega 102 TOZD v lesni industriji, 8 TOZD v ceJulozni industriji ter 26 drugih porabnikov lesa in vse samoupravne interesne skupnosti za goz- darstvo {po številu 15). Skupaj je torej samoupravni sporazum podpisalo 259 podpisnikov, kar pomeni celotno gozdarstvo glede gozdne proizvodnje in pre- težno večino temeljnih organizacij v predelavi ali drugačni porabi lesa iz gozdov v SR Sloveniji. Samoupravni sporazum pomeni v skladu z družbeno usmeritvijo razvoja pri gospodarjenju z gozdovi in urejanju lesnobilančnih razmerij v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje i976-80 konkretizacija pravic in obveznosti temeljnih organizacij v gozdarstvu in primarni predelavi lesa za uresni- čevanje dogovorjene smeri razvoja na tem področju. Za področje gozdarstva temeljijo obveznosti na določbah gozdnogospodarskih načrtov območij, s kate- rimi je bila ugotovljena tako realna zmogljivost gozdov v SR Sloveniji glede obre- menitev s sečnjami, kakor tudi potreb po vlaganjih v gozdove, tako na biološkem kot tehničnem področju. Vse ukrepe, dogovorjene v samoupravnem sporazumu, uskladijo temeljne organizacije v gozdarstvu v svojih gozdnogospodarskih načrtih gospodarskih enot, ki na ta način postanejo obvezna in neposredna podlaga za gospodarjenje z gozdovi. V okviru teh osnov je bil v samoupravnem sporazumu dogovorjen obseg posekov lesa in blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov v letnem poprečju za vseh 5 let in po dinamiki za leto 1980, program vlaganj v gozdove in način zagotavljanja sredstev za izvedbo tega programa. Na podlagi dogovorjenega obsega blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov in potrebnih količin lesa za vse potrebe v predelavi oziroma drugačni porabi lesa 361 je bila sestavljena bilanca lesa za leto 1980, ki je tudi sestavni del samoupravnega sporazuma. Z bilanco lesa je bila dogovorjena stopnja pokritja potreb po lesu z domačo lesno surovino iz SR Slovenije z gozdnimi sortimenti in z reciklaža lesnih ostankov v mehanski predelavi lesa, kakor tudi potrebne količine lesa, ki jih je bilo treba dobaviti iz drugih republik in uvoza. Na ta način je bil hkrati določen tudi razvoj kapacitet v predelavi lesa za to srednjeročno obdobje. V samouprav- nem sporazumu so bile nadalje opredeljene in določene obveznosti podpisnikov pri zagotavljanju izvedbe programa vlaganj v gozdove, kar je obenem pogoj za določitev posekov lesa in urejanja lesnobilančnih razmerij ter zagotaViljanja stalne krepitve lesnosurovinske osnove in splošnih koristnih funkcij gozdov. Uresničevanje s samoupravnim sporazumom dogovorjene razvojne usmeritve in politike razvoja na področju gospodarjenja z gozdovi in urejanja lesnobilančnih razmerij spremlja Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije. V ta namen je bila izdelana analiza za leto 1980. Te podatke primerjamo z dosežki v prejšnjih letih minulega srednjeročnega planskega obdobja. 1. Blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov Blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov je v letu 1980 znašala za vse gozdove v SR Sloveniji 2,331.055 m3 (za iglavce 1,475.925 m3 in za listavce 855.130 m3), od tega v družbenih gozdovih 1,377.320 m3 (za iglavce 835.409 m3 in za listavce 541.911 m3) in v zasebnih gozdovih 953.735 m3 (za iglavce 640.516 m3 in za listavce 313.219 m3). Ta proizvodnja je bila nasproti prejšnjemu letu za oba sektorja lastništva nižja za 6 °/o in to v družbenih gozdovih za 4 °/o in v zasebnih gozdovih za 8 °/o. Tabela 1. ·Blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov leta 1980 v m3 Družbeni 1 %do Zasebni %do Vsi 0/o do gozdovi let. pi. gozdovi let. pi. gozdovi let. pi. 1. Tolmin 126.079 114 81.048 95 207.127 106 2. Bled 92.665 93 42.159 70 134.824 84 3. Kranj 67.914 103 80.522 87 148.436 94 4. Ljubljana 84.261 109 176.843 101 261.104 104 5. Postojna 145.052 86 46.959 57 192.011 76 6. Kočevje 174.043 103 38.755 54 212.798 88 7. Novo mesto 135.583 112 49.675 97 185.258 107 8. Brežice 55.479 105 35.910 65 91.389 85 9. Celje 54.499 115 94.640 109 149.139 111 10. Nazarje 55.512 97 72.531 86 128.043 90 11. Slov. Gradec 104.820 103 103.938 89 208.758 95 12. Maribor 147.705 119 101.399 89 249.104 104 13. ABC Mur. Sob. 28.771 113 8.561 27 37.332 65 KK Rardgona 8.198 144 3.749 68 11.947 107 14. Kras 8.739 92 17.046 77 25.785 82 SKUPAJ 1,289.320 104 953.735 84 2,243.055 95 Gozdovi pri drugih OZD 88.000 76 88.000 76 VSE SKUPAJ 1,377.320 102 953.735 84 2,331.055 94 362 ~! V primerjavi z dogovorjenim poprečnim letnim obsegom blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov v samoupravnem sporazumu za obdobje 1976-80 je ta pro- izvodnja v letu 1980 dosegla 94 °/o za oba sektorja lastništva gozdov, pri tem je bila v družbenih gozdovih dosežena s 102 °/o, v zasebnih gozdovih pa le s 84 °/o. V družbenih gozdovih so tudi v letu 1980 dosegli in preseg.li dogovorjeni poprečni letni obseg blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov v samoupravnem spora- zumu v večini gozdnogospodarskih območij, razen na Bledu (93 °/o), Postojni {86 °/o), Nazarju (97 °/o) in na Krasu (92 °/o). V zasebnih gozdovih pa so svoj dogovorjeni letni obseg te proizvodnje v celoti dosegli le v gozdnogospodarskih območjih Ljubljana in Celje, v sedmih območjih so svoje poprečje dosegli med 75 °/o in 100 °/o {Kranj 87 °/o, Novo mesto 97 °/o, Nazarje 86 °/o, Slovenj Gradec 89 °/o, Maribor 89 °/o in na Krasu 77 °/o), medtem ko so v petih območjih zaostajanja za dogovorjenim letnim poprečjem še večja, tako da so ga dosegli na Bledu 70 °/o, v Postojni 57 °/o, v Kočevju 54 °/o, v Brežicah 65 °/o in v Murski Soboti 33 °/o. V preteklem srednjeročnem obdobju 1976-80 je bila za vseh pet let skupaj blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov v primerjavi z dogovorjenim obsegom v samoupravnem sporazumu dosežena sicer zadovoljivo (97,1 °/o), vendar pa so občutna odstopanja tako v pogledu njene dinamike kot tudi strukture. Vse do leta 1979 je dinamika dobro naraščala, tako da je bil dogovorjeni količinski obseg v prvih štirih letih planskega obdobja skoraj v celoti realiziran (99,6 °/o). Močan padec blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov v letu 1980, ko je bila predvidena dinamika dosežena le 89,7 °/o, pa je povzročil, da planska pred- videvanja za celotno srednjeročno obdobje niso bila realizirana. V pogledu strukture blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov je potrebno opozoriti pred- vsem na slabše doseganje planiranega obsega proizvodnje drobnega lesa, to je lesa za proizvodnjo celuloze in lesnih plošč. Ta kategorija lesa sodi med najbolj deficitarno lesno surovino, hkrati pa so večje možnosti za povečanje blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov prav v tej vrsti lesa in pri tem zlasti listavcev v vseh gozdovih in še posebej v zasebnem sektorju lastništva gozdov. Za vse gozdove v SR Sloveniji je bil dogovorjeni poprečni letni obseg blagovne proiz- vodnje gozdnih sortimentov, torej dosežen najnižje v letu 1980, in sicer 93,7 °/o, medtem ko je bil v letu 1976 dosežen 95 °/o, v letih 1977 in 1978 99 °/o in 100 °/o v letu 1979. Doseganje planirane blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov je bilo v preteklem srednjeročnem obdobju tudi zelo različno po posameznih sektorjih lastništva gozdov in po gozdnogospodarskih območjih. V družbenih gozdovih so dosegli ali presegli svoj planirani obseg blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov v vseh gozdnogospodarskih območjih, razen na Bledu (92 °/o), v Postojni (94 °/o) in v Nazarju {99 °/o), tako da je za vso SR Slovenijo ta proizvodnja potekala v 1976. letu 103°/o, v 1977. letu 105°/o, 106°/o v letih 1978 in 1979 ter 102°/o v letu 1980. V zasebnih gozdovih je bila blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov: v 1976. 1letu 85 °/o, v 1977. letu 93 °/o, v 1978. letu 90 °/o, v 1979. letu 92 °/o in v 1980. letu le 84 °/o. Po posameznih gozdnogospodarskih območjih so v zasebnih gozdovih v vsem preteklem srednjeročnem planskem obdobju dosegli ali pre- segli svoj dogovorjen obseg le v Novem mestu in Celju, nad 90 °/o so ga dosegli v šestih območjih {Kranj 90 °/o, Ljubljana 99 °/o, Nazarje 94 °/o, Slovenj Gradec 91 °/o, Maribor 95 °/o in na Krasu 96 °/o). V Tolminu so ga dosegli sicer le 83 °/o, vendar so dosegli velik premik v dinamiki od 72 °/o v letu 1976 do 93 °/o v letih 1979 in 1980, medtem ko so v ostalih petih območjih dosegli le 80 °/o ali še manj svojih planskih obveznosti {Bled 80 °/o, Postojna 77 °/o, Kočevje 66 °/o, Brežice 69 °/o in Murska Sobota 34 °/o). 363 2. Lesnobili!nčna razmerja Po spremembi dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-80 v letu '1979, je za leto 1980 planirana skupna poraba lesa 3,901.000 m3 (2,317.000 m3 iglavcev in 1,584.000 m3 listavcev), od tega v mehanski predelavi 1,550.000 ma {950.000 m3 iglavcev in 600.000 m3 listavcev), v predelavi drobnega lesa za proizvodnjo celuloze 98'1.000 m3 (631.000 m3 iglavcev in 350.000 m3 listavcev), za proizvodnjo lesnih plošč 780.000 m3 {426.000 m3 iglavcev in 354.000 m3 listavcev}, za neposredno uporabo 390.000 m3 (310.000 m3 iglavcev in 80.000 m3 listavcev) ter 200.000 m3 listavcev za drva. Nadalje velja dogovor, da bodo navedene potrebe po lesu v skupnem obsegu pokrite z lesno surovino iz SR Slovenije 79 °/o, od tega z gozdnimi sortimenti 67 °/o in z lesnimi ostanki 12 °/o, preostali manjkajoči del lesne surovine pa bo potrebno dobaviti iz drugih republik v obsegu 8 °/o in iz uvoza za 13 °/o. Za posamezna področja porabe lesa je dogovorjeno, da bodo v mehanski predelavi pokrite potrebe po lesu z lesno surovino iz SR Slovenije (samo gozdnimi sortimenti) 91 °/o (od tega pri iglavcih 100 °/o in 77 °/o pri listavcih), iz drugih republik 5°/o in 4 °/o iz uvoza. Za predelavo lesa v celulozo je dogovorjeno, da bo pokritje potreb po lesu znašalo iz SR Slovenije 38 °/o (od tega z gozdnimi sortimenti 25 °/o in '13 °/o z lesnimi ostanki), iz drugih republik 18 °/o in iz uvoza 44 °/o, medtem ko je za pokritje potreb po lesu v proizvodnji lesnih plošč do- govorjeno, da bo znašalo s surovino iz SR Slovenije 88 °/o (od tega z gozdnimi sortimenti 46 °/o in 42 °/o z lesnimi ostanki), 9 °/o iz drugih republik in 3 °/o iz uvoza. Pokritje dogovorjenih potreb po lesu za neposredno uporabo in za drva bo alimentirano v celoti z gozdnimi sortimenti iz gozdov v SR Sloveniji. Bilanca lesa za leto 1980 zajema vso porabo gozdnih sortimentov in lesnih ostankov v primarni predelavi lesa. Podatki o porabljenem lesu za mehansko predelavo, za proizvodnjo celuloze in proizvodnjo lesnih plošč izvirajo od proiz- vajalcev in porabnikov lesa, medtem ko so podatki o porabi lesa za neposredno uporabo in za drva ocenjeni na podlagi podatkov proizvajalcev gozdnih sorti- mentov. Bilanca lesa ne zajema podatkov o uvoženih ali v drugih republikah nabavljenih polproizvodih (žagan les, furnir, vse vrste lesnih plošč, celuloza, lesovina in podobno), ker se ti izdelki ne nanašajo na lesno surovino. Poraba teh polizdelkov v SR Sloveniji znaša po oceni okoli 500.000 surovinskih kubičnih metrov lesa. Bilanca lesa tudi ne zajema gozdnih sortimentov, ki jih gozdni posestniki porabijo v svojih gospodarstvih in gospodinjstvih, ker te količine ne sodijo v blagovno proizvodnjo. Tega lesa je po oceni prav tako okoli 500.000 m3• Skupna poraba lesne surovine je v SR Sloveniji po bilanci lesa za leto 1980 znašala 3,662.000 ma (2,262.000 m3 iglavcev in "1 ,400.000 m3 listavcev), od tega za mehansko predelavo 1,598.000 m3 (1 ,020.000 m3 ig lav cev in 578.000 m3 listavcev), za proizvodnjo celuloze 897.000 m3 (629.000 m3 iglavcev in 268.000 m3 listavcev), za proizvodnjo lesnih plošč 679.000 m3 (334.000 m3 iglavcev in 345.000 m3 listavcev), za neposredno uporabo 34"1.000 m3 (279.000 m3 iglavcev in 62.000 m3 listavcev) in za drva '147.000 m3• Poraba lesa je bila v letu '1980 nižja od porabe v letu "1979 za 42.000 m3• V primerjavi z dogovorjeno bilanco za leto '1980 je dejanska skupna poraba lesa v tem letu znašala 94 °/o, od tega pri iglavcih 98 °/o in pri listavcih 88 °/o, vendar različno po posameznih področjih porabe lesa. V mehanski pre- delavi je poraba lesa dosegla 103 °/o (pri iglavcih 107 °/o in pri listavcih 96 °/o)! v proizvodnji celuloze 91 °/o (pri iglavcih 1 OO 0/o in pri listavcih 76 °/o), v proiz- vodnji lesnih plošč 87 °/o (pri iglavcih 78 °/o in pri listavcih 97 °/o), pri lesu za neposredn u u o Ol eti eti rot: c: C:M c: Q) 1/J 'til..§ o.> Q) eti ::l.t! ::> 1/J 'Ot: ~eti Q) eti 0·- Ci :;;;:: o: -o 8N Topol F 4000 3280 Topol L 3000 2460 Topol 1 2500 2050 Oreh Ekstra 10000 8200 Oreh Fl 8500 6970 Oreh 1 4000 3280 Srn reka 1 3000 2460 • Odkupne cene za zunajgozdne sortimente so višje kot za gozdne sortimente, ker ni od računan prispevek za biološka vlaganja. 384 drugače gospodarsko neizkoriščena ali slabo izkoriščena rastišča, saj si bomo tako povečali družbeni in tudi zasebni materialni fond. Upoštevati je potrebno, da znaša npr. poprečni letni hektarski prirastek topolove plantaže na srednje- dobrem rastišču 8-12m3, razen tega pa ne kaže zanemarjati ugodnih prodajnih in odkupnih cen lesnih sortimentov. To ilustrirajo nekatere cene GG Ljubljana, veljavne v l. 1981 {tabela str. 384). Poleg pomanjkanja pripravljenosti za saditev drevja pri lastnikih obvodnih in drugih zemljišč, pa se srečujemo tudi s pomanjkanjem ustreznega saditvenega materiala. Raznovrstne kvalitetne sadike naj bi bile na razpolago vsaj po znižani ceni, saj gre lesni industriji in gozdarstvu neposredno za lesno surovino. V Slo- veniji so gozdnogospodarske organizacije odkupile med leti 1974 in 1978 med 19700 in 23700 m3 lesa letno iz negozdnih površin. Dejstvo je, da so sicer nekatera GG brezplačno razdelila zasebnikom določeno količino orehovih in topolovih sadik, vendar je potekala ta akcija v širšem merilu neorganizirano in nenačrtno. Zaradi lastniškega razmerja bi bilo potrebno prenesti težišče pospeševanja v zasebni sektor. Negozdnih zemljišč je v družbeni lasti 237.000 ha, v lasti občanov pa 788.000 ha. še večja razlika je pri travniških in pašniških površinah, kjer so največje možnosti za dopolnilno proizvodnjo lesa. Teh je v družbeni lasti 34.000 ha (10 °/o) in v lasti občanov 296.000 ha {90 °/o). Lastnika razpo- ložljivih zemljišč bi morali opozoriti v tisku za kmetovalca in prek kmetijskih radijskih nasvetov na koristnost saditve hitrorastočega in večvrednega drevja in mu nuditi informacijo o odkupnih cenah, o možnostih nabave saditvenega ma- teriala in o načinu vzgoje. 385 A K T U A L N E R A Z S K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana GOZDARSTVO IN JAVNOST Prispevek pri obravnavi neproizvodnih funkcij gozdov Vse bolj pogosto se srečujemo s pojmi »gozdarstvo in javnost«, »popularizacija gozdov«, »propagiranje gozdov« itd., ki so več ali manj prevedeni 1izrazi iz jezikovnih področij, kjer je ta dejavnost zaradi splošne gospodarske razvojne ravni mnogo bolj razvita kot nas. Dejavnost, ki jo označujemo s temi izrazi, ima ozko korelacijsko zvezo z razvojem neproizvodnih funkcij gozdov, ki pa so seveda spet v najožji zvezi z materialnim delom družbenega razvoja. Skratka, gre za dialektični splet qokaj kompleksnih procesov in stanj v gozdarstvu, ki se prepletajo in dopolnjujejo s procesi in stanji izven gozdarskega sistema. V tem ses.t.l:lvku nas. zanima predvsem vprašanje, zakaj je v gozdarstvu potrebno delo z javnostjo; kakšni so teoretični in praktični razlogi za razvoj takšne aktivnosti. Za tovrstno analizo pa moramo razčleniti nekaj pojmov zlasti s področja sociologije. Sistem - opredeljena družbena enota Sistem je del javnosti, ki je lahko opredeljen po strokovnosti, po družbenem po- ložaju, po teritorialnosti in po drugih kriterijih. Da lahko takšen del javnosti funkcio- nira kot sistem, mora obstajati nekaj pogojev, med katerimi je za naš prikaz naj- pomembnejši izdelana komunikacijska jn informacijska penetracija med takšnim delom javnosti in ostalimi sistemi (družbo). Z družbenega vidika je komuniciranje med posameznimi sistemi še posebej pomembno, ker je s tem opredeljen pomen sistema v telesu družbe. O sistemu torej lahko govorimo le tedaj, ko je navzoče množično komuniciranje znotraj nekega sistema kakor tudi intenzivno medsistemsko komuni- ciranje. Ta oblika in procesna dejavnost je značilna za višje družbenorazvojne stopnje. Socialne značilnosti sistema Pojma odprtosti in svobodnosti opredeljujeta sociološki položaj ali družbeni status sistema. Značilno za odprt prostor ali sistem je intenzivna penetracija informacij ali intenzivno notranje in zunanje komuniciranje. V takšnem sistemu se pojavlja mnogo različnosti v časovni enoti, večja je gostota dogajanja. V takšnem ritmičnem sistemu nastopajo mnoge izbire, alternative, mnoge odločitve, navzoče je preverjanje in kritičnost. Procesi in stanja v takšnem sistemu so zelo podobni tistim v drugih sistemih (če so odprti). Za zaprt sistem je značilno redko dogajanje, rešitve so že dane, so pripravljene, ne nastopajo potrebe za nove rešitve. Odprtost oziroma zaprtost sistema je pogojena z naravnimi danostmi v okviru sistema kakor tudi z organizacijo sistema. (Večkrat oportunistično skomignemo z rameni češ, gozdarska neprodornost je povezana z značilnostmi proizvodnega procesa v gozdarstvu, kjer se zelo težko in počasi kaj premika [naravna danost]. Zamolčimo pa lastno nepripravljenost, slabo organizacijo itd.). Medtem ko je odprtost funkcija naravnih danosti (v pretežni meri), pa je svobodnost določenega sistema funkcija njegove angažiranosti, oziroma posledica človekove aktiv- nosti v tem sistemu. 386 A K T U A L N E R A Z s K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana če združimo odprtost in svobodnost na drugi strani pa zaprtost in nesvobodnost in poskušamo poiskati sociološke karakteristike zlasti slednjega, tedaj moramo ugotoviti: V zaprtem (manj svobodnem, kar pa ni sinonim za gospodarsko manj razvitega!) sistemu je komuniciranje omejeno le na sistem, pa še tam je navadno bolj enostransko. Komuniciranje z okolico (interdisciplinarno ali intradružbeno) je slabo, skrčeno, de- fektne in neobjektivno. V takšnem sistemu se komuniciranju sploh izogibajo. Omenjeni stiki so nekva1itetni, ker so pavšalni, enostranski (običajno »od zgoraj navzdol«) in pripravljeni. Popolnoma izostaneta notranja in zunanja kritičnost. (Informa(lika v takš- nem· sistemu teče največkrat po načelu: če že moramo kaj napisati ali poveqati, povejmo samo dobro, kaj bi se dajali v zobe! Kritika itak ne prinese nič dobrega, samokritika pa sploh ne!) če je takšno stanje trajnejše, p'ostane sistem neobjektiven, ker izhaja iz lastne nekritičnosti. Prihaja do nesorazmerja v razvitosti med sistemi. Konflikti postanejo neizbežni. Ko se pojavijo, so boleči in težko uredljivi. * : Značilnost zaprtosti (tudi strokovne) je avtarkija (toliko prej če obstajajo naravne danosti). Pojavljajo in razbohotijo se nekateri negativni procesi v medčloveških d~už­ benih odnosih kot privatizacija (idejna in dohodkovna), nezainteresiranost, hkrati; pa vse vrste agresije, ljubosumje in pomanjkanje kritičnega dialoga. Takšen sistem postane žal zelo čvrst in se ga težko spremeni.** Delovanje zaprtega sistema v družbi V diagra'mu sta prikazani razvojni dinamiki obeh sistemov, odprtega' in zaprtega. Odprt sistem napreduje divje, ima tudi neuspehe, toda1 veliko več· uspehov. Zaprt sistem dela videz, da je brez problemov, brez slabosti, značilna je fiktivna· urejenost, opaziti je tudi napredovanje, toda sistem je brez večjih uspehov! · - ~n · ··; Razvijajoča; se družba potrebuje prodorne sisteme in ljudi. Zato postanejo zaprti sistemi zavora za družbeni napredek. Tako postanejo ,vedno bolj objekt kriti~pega presojanja :z vseh strani. J :. .~·;r: ~; . r'!:. * Pripomniti je potrebno, da idealne usklajenosti med sistemi ni, torej so za· s~obodno se razvijajoč sistem značilni neprestani procesi prilagajanja in dopolnjevaf}ja,q.)~s~~-eda. tudi konflikti. Socialna značilnost samoupravnega socialističnega modela je neprestano spreminjanje materialnih in družbenih odnosov na dialektični osnovi. Neobhodna prvina takšnih procesov so konflikti, ki jih razrešujemo sproti ali jih odstranjujemo preventivno (z usklajevanjem in dogovarjanjem). Poudarjena je sprotnost razreševanja konfliktov, ker je takšen način politično (samoupravnost) logičen in racionalen. Razreševanje manjših zapletov na širši osnovi je vendar veliko enostavnejše in uspešnejše, kot razreševanje zapletenih »pteležanih«, kje~! je pbvrhu vsega zelo težko izključiti tudi .emocialne vplive, ki so za objektivizaeijo največja oyira. V kapita1ističnih sistemih oziroma sistemih parlamentarne demokracije inv~-jp ti procesi značaj tržnosti. Tržnost je v '·neizprosnem iz1očanju tistega, kar ne de}uje v smislu naj- večjega dobička in sprejemanju tistega, kar dobiček pospešuje, za raz1iko od" ·našega dogovorjenega načela v razreševanju družbenih in ekonomskih konfliktov. _l.;. ** čvrst je zaradi tega, ker zahteva manj angažiranja in izključuje nevarn0st soočenja z lastnimi slabostmi. Veliko dela in srečanj z lastnimi napakami, ne diši nikomu~!~ , . 1 ~ ". Stabilen je tudi zaradi dolgotrajne inertnosti in pomanjkanja strokovnjakoV, ki bi. bili sposobni in pripravljeni opraviti odločujoče spremembe. ·'> 1 ·· • 'J ' .!Jn Za spremembo stanja so potrebna tudi znatna sredstva, ki pa jih'~ima v rdkah. ~Rupina, ki ji seveda ni za rušenje obstoječega sistema. ·o,..' 387 A K T U A L N E R A Z S K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana čas Ko sistem zasluti ogroženost, se sprožijo procesi samoohranitve oziroma revita- lizacije. Oblike teh procesov so dvojne: - norrnativne in - dogovorne. Značilnost normativnih procesov je težnja k dekretom, določbam, sploh reševanju od zgoraj. V takšnih okoliščinah so značilni tudi interpersonalni odnosi kot iskanje grešnih kozlov, obtoževanje, izkrivljanje informacij, demagogija itd. Potencirajo se torej značilnosti zaprtega sistema, ki blokirajo spremembe in napredek. Dogovorni procesi nimajo uspešne alternative. D'ogovorne in druge samoupravne oblike usklajevanja interesov in razreševanja konfliktov so politična osnova za razvojno usmerjanje. Gozdarstvo kot sistem Naše gozdarstvo ima mnogo črt, ki smo jih enciklopedična predstavili v teoriji sistema. Brez dvoma funkcionira kot sistem. Razvoj proizvajalnih sil, naravne danosti in drugi pogoji, ga v naši družbi opredeljujejo kot samostojnega, gospodarsko in družbeno pomembnega, kot sistem, ki sicer ima svoje specifičnosti, le-te pa ne smejo biti razlog, da je ta sistem »zaprtega tipa«. · Vzrokov za takšno stanje bi bilo lahko več in so objektivni in subjektivni. Gozdarstvo bo glede na značaj svoje materialne proizvodnje (dokler ga bomo obrav- navali samo po tej strani) ostalo vedno zaprt sistem. Naravne pogoje te zaprtosti. (podeželje, dolg naravni proizvodni ciklus, v katerem se težko razvijejo pravi samo- upravni odnosi zaradi manjše možnosti tehnološkega in delovnega vpliva) je treba 388 A K T U A L N E R A Z S K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana dopolniti z orgamztranim in strokovno izdelanim sistemom komuniciranja oziroma delom z javnostjo. Gozd je nenehno izpostavljen raznim pritiskom tako po kvantiteti kot kvaliteti. Siroko vedenje o gozdarstvu bo lahko v dobršnji meri preventivno izključevalo konflikte, o katerih smo govorili in ki bi lahko stroki in družbi prinesli veliko škode. Delo z javnostjo, del poslovnega procesa V gozdnem gospodarstvu teče hkrati več »proizvodnih« procesov. Eni so popolnoma materialne narave (surovinska proizvodnja), drugi, in teh je veliko več, pa so procesi, ki človeku zagotavljajo dobrine, ki po klasični politični ekonomiji nimajo vrednosti (spomnimo naj samo na klimo, hidrorežim, protierozijsko funkcijo itd.) imajo pa uporabno vrednost. Izgleda, da bo slej kot prej potrebna nova sodobnejša opredelitev teh vrednot, ki jih »proizvaja« gozd. Dokler teh ideoloških opredelitev ne dobimo, ostanimo pri veljavnih. Gozdno proizvodnjo sestavljajo material, delovna sredstva in delo. V proizvodnem procesu dobimo izdelke, ki jih prodajamo. V procesu družbene menjave jih prodajamo uspešno ali manj uspešno. (Reprodukcijsko shemo ponavljamo zategadelj, ker je prepričanje, da gozdarstvo samo žanje, v javnosti zelo pogosto. Ze kratek sprehod skozi osnove politične ekonomije pa prepriča, da tudi gozdarjem ni nič »od boga dano«.) V fazi menjave prihaja do dejavnosti, ki jih imenujemo marketing, trženje, reklama, popularizacija, public relation, delo z javnostjo, propaganda itd., ki imajo osnovni namen, da potencialnega porabnika ponujene dobrine seznanijo z možnostmi, ki jih te dobrine nudijo v nadaljevanju reprodukcijskega procesa. Komerciala je torej del poslovnega procesa. Toda, medtem, ko je le~ta razumljiva in logična pri zaokrožitvi materialnega proizvodnega procesa (surovinski del v gozdarstvu) pa je komerciala pri »vnovčevanju« neproizvodnih funkcij gozdnega gospodarstva skrita in manj razumljiva, toda nič manj pomembna. Kaj je torej cilj stikov z javnostjo v gozdarstvu Predvsem je to zelo daleč od splošno znane komercialne propagande. Ti stiki imajo globlji, trajnejši sistemski značaj, ki gozdove in gozdarstvo z njegovimi vrednotami in uporabnimi vrednotami vključujejo v splošni družbeni progres in ki mu je ta svoj delež tudi nenehno dolžan. To je permanentno sodelovanje gozdarstva v procesih družbenega in ekonomskega razvoja s ciljem, da se izpostavi nenehnemu preverjanju sorodnih sistemov in družbe v celoti, da bi lahko korakala skladno z razvojem našega družbenoekonomskega telesa. To pa ni enostavno! Predvsem zahteva delni miselni preokret v naši stroki, v načinu kontaktiranja z javnostjo in sistematično izgradnjo sistema tega kontaktiranja. Tako bomo lahko dosegli procesno ravnovesje med gozdarstvom in drugimi sistemi, ki bo zagotavljalo optimalno izrabo strokovnih prizadevanj, maksimalne koristi gozda, ki jih le-ta lahko daje in zagotavljalo nenehni vzpon gozdarstva kot sistema. 389 Marko Kmecl, višji raziskovalni sodelavec na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana UDK 634.0.284.9 KAJ JE ZNANEGA O MANI All MEDENI ROSI* Saša Bleiweis (Ljubljana) Preteklo, 1980. leto bi zaradi množičnih pojavov uši na gozdnem drevju po Sloveniji lahko upravičeno imenovali »ušivo leto((. Na vprašanje, kje tiče vzroki za te množične pojave rastlinskih zajedalcev, ni enostavnega odgovora. Verjetno gre za splet več raznovrstnih dejavnikov, ki so sinhrono in vzbujajoče vplivali na izredno namnožitev uši. Kot posledico množičnega pojava uši smo v gozdovih lahko opazili tudi močno povečano >>mano« ali »medeno roso«. ln prav o nastanku tega pojava in o njegovih proizvajalcih naj bi pisal v svojem sestavku, ga podrobneje obrazložil in navedel zgodovinske podatke. V uvodu naj pojasnim, da mana ni proizvod uši in drugih sesajočih žuželk, temveč so to Je neizkoriščene, suficitarne sestavine rastlinskega soka. Sesajoče žuželke se s svojim za sesanje prirejenim ustnim aparatom vključijo v pretok rastlinskega soka, od katerega izkoriščajo za svojo prehrano v glavnem le razne dušične snovi (aminske kisline in amide), medtem ko raznih ogljikovih hidratov ne uporabijo in jih neizkoriščene in raztopljene v vodi izločajo skozi analno odprtino kot mano. Mano moramo torej imeti za odvečen izloček nekaterih vrst kaparjev, listnih uši, listnih bolh, bolšic in hroščev, pa tudi nekaterih, sicer mnogo redkejših rast- linskih organizmov, kot npr. gob, lišajev in dreves, pri katerih pa je pojav in nastanek mane bistveno drugačen. Mana je bila znana že v davni preteklosti, to je v časih pred našim štetjem, njen nastanek pa v tistih časih še ni bil pojasnjen in znan. Iz davne preteklosti se je ohranil tudi grafični prikaz mane, in sicer na ohranjenem mozaiku iz bazilike v Teurniji na Koroškem (okoli 500 let pr. n. š.). Na mozaični sliki je upodobljena »sveto drevo« oz. »drevo usode«, jesen s kapljicami mane na vejah. Na drevesu oziroma ob njem je v mozaični tehniki prikazanih še šest ptic usode, od katerih so štiri na vejah obrnjene proti deblu, kar naj bi po takratnem verovanju pomenilo življenje, ostali dve ptici pod drevesom pa sta obrnjeni od drevesa, kar je pomenilo smrt. Eden izmed prvih ohranjenih zapisov o mani so Plinijevi (23-79) prirodo- slovni spisi, v katerih omenja mano kot pojav meteornega izvora. Iz časovnega razdobja po Pliniju ni ohranjenih nikakršnih zapisov, ki bi omenjali mano, čeprav so mano takratni prebivalci verjetno poznali in jo tudi uporabljali. šele v 17. stoletju je francoski opat Boisier de Sauvage objavil razpravo o nastanku mane, katere proizvajalci so uši. Zanimivo je, da so še v kasnejših časih nekateri naravoslovci imeli mano za bolezenski pojav, drugi spet za normalni izloček rastlin, ki je pogojen s kemizmom rastišča. Dokončno je razna ugibanja o na- stanku mane razčistil nemški fitopatolog J. KGhn: v svoji knjigi >>Bolezni kulturnih rastlin<< 1858. leta je pojasnil njen nastanek kot izloček nekaterih vrst kaparjev in rastlinskih uši. Ime »mana" je hebrejskega izvora. Ni pa znano, ali je ime izpeljanka iz besede nmannah«, kar pomeni darilo, ali nekaj, kar je pač podarjeno; ali iz vprašalnice »manhu•< - kaj je to?. Sinonim »medena rosa•<, ki se tudi uporablja v gozdarski terminologiji, pa je prevod nemškega »Ho~igtau«. 392 Po 1858. letu so še razni drugi strokovnjaki opravili podrobne razislNeue Ergebnisse der Honigtauforschung .. Anzeiger fUr Schadlingskunde Heft 3/1977. 3. Smolik, H.: »Zivalski svet" 1967. 4. Sorauer, P.: »Handbuch der Pflanzenkrankheiten - Hemoptera" Bd. V./1957. 5. Schimitschek, E.: ~>Manna .. Anzeiger fOr Schadlingskunde Hefl 8/1980. 6. Sivic, F. »Pomen gozda za čebelarstvo v Sloveniji«. Dipl. naloga 1985. S POTI PO VELEBITU V lanskem precej hladnem avgustu smo se člani naravoslovnega krožka Gozdarske tehniške šole v Postojni odpravili na krajše potepanje po Velebitu. V spremstvu našega mentorja prof. biologije Mlakarja smo prehodili del sever- nega Velebita od Krasnega preko Zavižana in Rožanskih Kukov do Jablanca. Po nekajurni vožnji z avtobusom smo prispeli v SenL malo obmorsko mestece, znano po senjski burji in trajektnimi zvezami z otoki. Po krajšem počitku smo si ogledali mesto in mestni muzej. Nad mestom stoji trdnjava Nehaj, zgrajena l. 1558 za obrambo mesta pred Turki in Mlečani. Mogočen vtis so na nas naredili do 3m debeli zidovi in izredno skrbno izvedena obnovitev. Po ogledu mestnih znamenitosti smo se osvežili v morju in se proti večeru odpeljali z avtobusom na Krasno polje. To je vasica na slikovitem kraškem polju, na nadmorski višini približno 800 m. Pripravljeni na vse, smo v planinskem domu mirno sprejeli opravičilo, da nimajo več prostih ležišč in si postlali spalne vreče na bližnjem travniku. Noč je bila kratka, spanje prijetno, pred nami pa ves dan hoje. Pot nas je vodila v hrib skozi mogočne gozdove proti planinski postojanki Zavižan. Ker smo se proti osrednjim delom Velebita vzpenjali po severni strani, smo lahko spoznali bogastvo bukovo-jelovih gozdov. Med potjo smo opazovali tamkajšnje spravilo lesa in se pogovarjali z voznikom konj. Nekoliko presenečeni smo slišali, da v teh gozdovih prevladuje spravilo s konji. To dejstvo smo zelo ugodno ocenili, saj so gozdovom prihranjene mnoge nevšečnosti strojnega spravila, poleg tega pa zaposluje domače ljudi in njihove konje. Osrednji del Velebita je na nadmorski višini nad 1000 m s posameznimi vrhovi med 1500 in 1700 m. Ko smo premagali strmi del pobočja nad Krasnim, smo prišli na planoto Jezera (15QO m). Gozdna vegetacija se je spremenila iz montanskega tipa 396 Velebitski motiv. Foto Mlakar 397 bukovo~jelovih gozdov v subalpsko obliko smreke in bukve. Na poti proti Zavižanu smo se skoraj izgubili, ko smo zašli v »gozd do kolen«. Kasneje smo ugotovili, da gre za omel iko (Genista radiata). Na Velebitu je stalen problem pitne vode. Tu ni potočkov kot na našem Pohorju, zato smo bili toliko bolj veseli, ko smo na zemljevidu videli modro liso in zapeljiv pripis »Kapljica«. V upanju, da pridemo do sveže vode, smo iskali bistri studenec »Kapljico«, našli pa smo umazano mlako na dnu globoke vrtače. Zvečer smo prišli v Zavižan, od koder je lep razgled na otoke Rab, Krk in Goli otok. V planinskem domu smo bili ponovno presenečeni, ker prostih ležišč ni bilo več. Vajeni gozda smo se spet utaborili na prostem. Naslednji dan smo si ogledali Velebitski botanični vrt. Ustanovili so ga l. 1966 na pobudo pok. pro- fesorja botanike v Zagrebu dr. Frana Kušana. Leži v mraziščni vrtači (1433 m), ki jo obdajajo 1500 do 1700 m visoki vrhovi. Večino rastlinskega inventarja tvorijo kar tu rastoče vrste, pridno pa prinašajo rastline tudi z drugih velebitskih pod- ročij. Med številnimi rastlinami, ki so nam znane z naših Alp, naj omenim Je dve velebitski posebnosti: velebitska degenija (Degenia velebitika), najznamenitejša rastlina tega vrta, velebitski endemit in simbol vrta in hrvaška sibireja (Sibirea croatica}, grmovnica iz družine rožnic. Zaradi svoje izredne lege, bogastva vrst in lepe urejenosti, bi bil Velebitski botančni vrt zelo primeren za naše botanične ekskurzije, žal pa je predaleč. Popoldne smo se vrnili na Zavižan, kjer nam je oskrbnik pokazal nekaj dia- pozitivov o zimi na Velebitu. Na Zavižanu že od l. 1953 deluje meteorološka postaja, ki zbira in zapisuje podatke s tega področja. Pred nami sta bila že dva dneva potepanja in spoznavanja največjega gorskega masiva v SRH. Pot nas je vodila čez Rožanske 'Kukove, kjer velja strogi režim Stanovanjska stiska na Velebitu nas je izrinila pod vedro nebo. Sreča, da je bilo zares vedro. Foto Mlakar 398 Strokovna oprema Velebita. Foto Mlakar nacionalnega parka, mimo Rossijeve kolibe do Alana {1300 m) in potem navzdol do Jablanca. Na tej zadnji etapi smo spoznali vse degradacijske stopnje pri- morskih gozdov, od makije prek garigija do kamenišča. To so nerodovitna pod- ročja, opustošena zaradi prekomernega izsekavanja in paše. Med številnimi submediteranskimi vrstami naj omenim trokrpi javor {Acer monspessu/anum), puhasti hrast {Quercus pubescens), med pravimi sredozemskimi vrstami pa kristu- sov trn (Paliurus spina-cristi) z značilnimi kolesastimi plodovi. Ob sončnem zahodu smo prišli v Jablanac, vas in pristanišče na obali Vele- bitskeg'a kanala. Ponoči se je vreme spremenilo, pričelo je deževati in pihati, zato smo spremenili svoj načrt, po katerem smo hoteli za en dan še na otok Rab in si tam ogledati nedotaknjene eumediteranske hrastove gozdove (Quercus ilex). S prvim avtobusom smo jo popihali domov. Zaključek: na tej poti smo se marsikaj naučili mimogrede, kar nam sicer pri pouku v šolskih klopeh povzroča precej težav. Zlasti pomembna so spoznanja o vplivih klime na vegetacijo, človekovem vplivanju ter o prizadevanjih za obnovitev in oh ranitev čudovitih velebitskih planjav in vrhov. Spoznali smo številne nove drevesne, grmovne in zeliščne vrste, se mimogrede dotaknili tudi živalstva (nabirali in konzervirali smo talno favno) in obogatili šolski herbarij. Upamo, da bomo na prihodnjih ekskurzijah spoznali še druge predele naše domovine. Cesar Peter Gozdarska tehniška šola Postojna Literatura 1. Domac, R.: Flora, Zagreb 1950. 2. Glavičii;, A.: Vodič po Senju i okolici, Senj 1974. 3. /(ušan, F.: Velebitski botanički vrt, Senj 1971. 4. Sorauer, P.: »Handbuch der Pflanzenkrankheiten - Homoptera« Bd. V./1957. 5. Poljak, 1:.: Velebit, planinarsko turistički vodič, Zagreb 1976. 6. ~We, C.: Atlas drveča i grmija, Sarajevo 1973. 399 V SPOMIN ZDRAVKU šAUBAHU Sredi dela nas je v 55. letu starosti zapustil Zdravko šaubah, dipl. inž. gozd., gozdarski strokovnjak, naš kolega, direktor in splošno priljubljen krajan Kočevske. Kako priljubljen je bil med nami, je dokazovala velika množica, ki se je zbrala ob njegovem zadnjem slovesu. Tovariš šaubah je bi:l rojen v Cajni na Koroškem, odkoder se je družina preselila v Zidani most in nato v Rimske toplice. Gozdarstvo je študiral v Zagrebu in je po diplomi kot mlad strokovnjak, čeprav nerad, prišel na Kočevsko, ki ji je ostal zvest vse do svoje prerane smrti. Svoje gozdarjenje je leta 1952 začel kot šef gozdnega obrata Mozelj, kar pa ni bil dolgo. še istega leta je postal taksator in intenzivno sodeloval pri prvem povojnem urejanju kočevskih gozdov. Urejanju gozdov je posvetil največ svoje dejavnosti in se na tem področju razvil v vrhunskega gozdarskega stro- kovnjaka. Ze od vsega začetka je bil temeljit in strokovno poglobljen gozdar, ki je videl ideal v ohranjenem naravnem gozdu in vsej kočevski krajini. V letu 1957 je prevzel vodenje oddelka za urejanje gozdov in se spoprijel z gospodarjenjem v nekdanjih zasebnih gozdovih Kočevske. Kadrovski problemi so zahtevali, da je pokojni Zdravko v letu 1963 prevzel vodenje gozdno-tehničnega sektorja v tedanjem KGP Kočevje in bil po reorganizaciji v letu 1970 imenovan za direktorja Gozdnega gospodarstva Kočevje. Ob vseh teh dolžnostih, ki jih je vse uspešno opravljal, se je strokovno razvijal naprej in bil kot ugleden specialist s področja urejanja gozdov povabljen k vzgoji mladih gozdarskih strokovnjakov na gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete v Ljubljani. Ljubezen do gozda in Kočevske je pri njem prevladala in povzročila, da se ni odločil za pedagoga, temveč je ostal v gozdarski operativi in si v Kočevju postavil dom. Od 30. maja 1975 pa do svoje prerane smrti je bil direktor SOZD ZKGP Kočevje in si veliko prizadeval za ureditev razmer v tej organizaciji. Na tem položaju je še bolj prišla do izraza njegova .. splošna razgledanost, saj je moral usklajevati včasih dokaj zapletene odnose med kmetijstvom, gozdarstvom in lovstvom na Kočevskem. Trudil se je za kar najboljše izkoriščanje tega prostora, ki je vse preveč prepuščen naravi. Ceprav gozdar, je vseskozi opozarjal na nujnost celovitega razvoja Kočevske in za ohranjanje kulturne krajine. Ob vsem strokovnem delu je našel čas tudi za družbenopolitično delo. Bil je aktiven član občinskega komiteja ZK v Kočevju in je nekaj let opravljal dolžnost podpredsednika občine Kočevje. Dokler mu je čas dopuščal, je pomagal v društvu Partizan in več let vodil naše Društvo inženirjev in tehnikov. Vse te svoje obveznosti je lahko opravil zato, ker je bil človek širokega srca, ki je znal z vsakomur vzpostaviti prijateljske odnose. Nikoli se ni prenaglil v svojih odločitvah in je vedno upošteval mnenje drugih. Ni čudno, če so ga zaradi vseh teh njegovih lastnosti vabili na druge odgovorne položaje izven Kočevja .. Navezanost na Kočevsko ga je vedno zadržala med nami in ostal bo med nami tudi po svoji prerani smrti. Kolegi bomo pogrešali njegov širok nasmeh, težko se bomo sprijaznili s tem, da nam ne bo dajal več napotkov, idej in včasih tudi volje do dela. Bil je gozdar in učitelj mladih, predvsem pa nadvse spoštovan človek. Anton Prelesnik 400 STROKOVNI OBISKI OBISK UGLEDNIH EKONOMISTOV Junija letos je Slovenska akademija zna- nosti in umetnosti v Ljubljani organizirala mednarodno posvetovanje o mešanih kmeti- jah (kmetijstvo in gozdarstvo). ki so se ga udeležili številni strokovnjaki, zlasti agrarni ekonomisti, z vsega sveta. ~tevilr.im izkuš- njam, ki jih imajo po svetu na tem področju, so naši specialisti dodali dober kos domačih spoznanj, ki se jih ne manjka, saj je dve tretjini naših gozdov v lasti prav takšnii1 »Univerzalnih« kmetij. Trije izmed inozemskih udeležencev, Sven Holmstrom iz ~vedske, Andre Brun iz Fran- cije in Kurt Schmid iz Zvezne republike Nemčije pa so obiskali tudi naš inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani. Zanimal jih je predvsem odnos raziskovalne dejavnosti v gozdarstvu do zasebnih gozdov v Sloveniji in pa najbolj aktualna razisko- valna problematika, ki se pojavlja v zaseb- nih gozdovih in v zvezi z organizacijo go- spodarjenja z zasebnimi gozdovi. čeprav pisano govoreča evropska dru- ščina, v katero so se vključili člani našega inštituta in VTOZD za gozdarstvo dr. J. Božič, mag. Igor Smolej in M. Zemljič, je našla mnogo stičnih točk na področju gozdnogospodarske problematike zasebnega sektorja, ki pač izhajajo iz temeljnih značil­ nosti in pomena gozdov za sleherno druž- beno ali državno skupnost. Enotno gospo- darjenje ne glede na lastnino, egalizacijsko načelo, naraščanje neproizvodnih funkcij gozdov so izhodišča, ki jih spoštujejo vsa napredna gozdna gospodarstva po Evropi. Posebno pozornost so posvetili ekonom- ski odvisnosti kmetijskega in gozdarskega dela na mešanih kmetijah. Le-ta je lahko zelo različna: odvisna je od sestave kmetije in še nekaj drugih faktorjev in je lahko mešana do ekstremna. Zelo pomembno je, da povsod izhajajo iz dejstva, da je kmetija enotni naravni prostor, ki ima svojo značilno prostorsko-naravno, socialno pa tudi eko- nomsko integriteto. Janez Božič ELMIA 81 v Jonkopingu na Svedskem Splošno združenje gozdarstva Slovenije je organiziralo za grupe dvajsetih gozdarskih strokovnjakov za izkoriščanje gozdov iz Slo- 401 venije v juniju 1981 obisk razstave gozdarske mehanizacije ELMIA 81 na Svedskem. Po- tovanje je potekalo iz Ljubljane do Zagreba z avtobusom, z avionom do Kopenhagna, pa spet z avtobusom in trajektom do Jsa- bergstoppena, kjer smo dvakrat prenočili. Nazaj grede smo prenočili v Kopenhagnu in si privoščili zanimiv ogled danske prestol- nice, univerzitetno biblioteko itd. ELMIA je že tradicionalna razstava goz- darske mehanizacije, ki zajema strojno opremo in orodja skandinavskih proizva- jalcev, pa tudi Finske, ZR Nemčije itd. Na razstavnem prostoru v Jonkopingu, ki je namenjen širšemu nestrokovnemu krogu obiskovalcev je bil poudarek na hobi orodjih - motornih žagah za delo v prostem času itd. Zapažena je posebno veliko priprav za izdelavo sekancev iz sečnih ostankov in drobnega materiala, ki ga dobimo pri čišče­ njih in redčenjih gozdov. Kljub deževnemu vremenu so mokri sekanci živahno goreli v kurilnih napravah raznih izvedb, mogoče tem bolj, ker je bilo vmes veliko listja in vej breze. Obleka in zaščitna oprema za gozdne delavce sekače je prirejena za težke zimske pogoje. Posebno veliko je bilo zaščitnih čevljev in gumi škornjev z jeklenimi vložki za zaščito proti urezom in usekam. Pozorno smo opazili nov model naganjal- nega droga Treejack iz švedske, z dvižna močjo od 3 do 7,5 ton. Tovarne motornih žag so razstavile razne priključke za čiščenje kultur in naravnega mladja. V orientacijo navajam ceno za model Jonsereds RS 38 s krožno žago - 2300 šv. kron. Od sredstev za varstvo kultur smo opazili "plastični ovratnik•• za zavarovanje sadike pred rilčkarji upamo, da jih pri nas ne bomo potrebovali. Na razstavnem poligonu, ki je bil v gozdu, 25 km oddaljen od Jonkopinga, je bilo v krogu z obsegom okoli 7 km 92 razstavnih prostorov raznih proizvajalcev gozdarske mehanizacije. Razstavljeni so bili stroji za sečnjo, ob- vejevanje, spravilo, nakladanje in prevoze lesa v raznih variantah in kombinacijah; stroji za pripravo tal in pogozdovanje itd. Za ogled in objektivno analizo razstave bi rabili nekaj dni in boljše vreme - nalivi so bili vsako uro. V tem sestavku bom navedel le nekaj zanimivih rešitev: Krabat 232 S je majhen traktor goseničar iz Norveške z dizel motorjem, 21 kW in enobobenskim lgland vitlom, 3000 kg. Stane 90.000 škr. Je zelo okreten in stabilen, vendar le za tanjše dimenzije drevja. Trije tipi stroja GREMO iz Danske za sečnjo, zbiranje, obvejevanje in razžagovanje v enem delovnem hodu. TH 25 je na dvigalu montirana priprava, ki opravlja prej naštete operacije do pre- mera panja 25 cm. Model SP 30 je procesor, ki ga lahko montiramo na obstoječo spravilno kompo- zicija. Cena je 200.000 škr. TT 8 H je processor z maksimalno zmoglji- vostjo 50 cm premera. Cena je 740.000 škr. Iz Finske prihaja nov model stroja za sečnjo, obvejevanje in zbiranje, PIKA 75, ki dela do premera 55 cm, z motorjem 117 kW. Karakteristične za skandinavsko mehani- zacijo je, da je prirejena za njihove dre- vesne dimenzije in terenske razmere, ki so seveda bistveno drugačne od naših. Ob nagrmadeni sodobni gozdni mehani- zaciji pa so švedi predstavili tudi nekaj vprežne spravilne opreme. Vprežni konjiči so na poligonu živahno "demonstriralicc, kot da so se zavedali renesanse svoje vloge v gozdu. ELMIA 81 je obširna in kompletna razstava sodobne gozdne mehanizacije, vendar letos ni pokazala nič novega. Milan Kuder Xl. ZASEDANJE ZNANSTVENO-TEHNičNEGA SVETA SEV PROJEKT nKOMPLEKSNO IZKORIŠČANJE LESNIH SUROVIN« Gostiteljica letošnjega Xl. zasedanja ZTS - SEV, v času od 1.-6. junija je bila SR Romunija in sicer v Brašovu. Jugoslovanska delegacija je štela le dva člana: vodja dele- gacije in tolmač mag. Vukovič in podpisani. Na poti po Romuniji smo opazili dobro obdelana polja, na velikih površinah, vendar nepripravljenost za turizem. Po mestih ni gostinskih lokalov oz. so zelo redki, pa še ti so odprti le določen čas, okoli poldneva in zvečer. Presenetila nas je tudi ura, ki je v poletnih mesecih kar za dve uri pred našo. ZTS je zasedal v turističnem centru na Brašovi Poljani, na 1020 m nadmorske višine, 12 km od Brašova, v hotelu Piatra Mare. Svet je v analizi izvršenih nalog v razdobju 1976-1980 ugptovil, da je konstruiran cel niz strojev ter opreme in dognano veliko tehnologij za sečnjo, transport in predelavo lesa. Od tega je posebno zanimivo, da ima DOR izdelano projektno dokumentacijo za izdelavo stroja za kleščenje vej in zbiranje oblovine; daje jo na razpolago morebitnemu proizvajalcu. V DOR in čSSR so rešili problem uporabe laserja v predelavi lesa. Romunija je izdelala žičnico POC-800 za zbiranje lesa s strani do glavne žičnice in novo lahko motorno žago FM-50; ZSSR je ravnokar dogradila tovarno vlaknenih plošč po suhem postopku. V ZSSR so zelo zain- teresirani za nakup zgibnih traktorjev in strojev za sečnjo in spravilo lesa. Samo- hodne žičnice se niso obnesle v njihovih pogojih dela. V razdobju 1981-1985 bodo pospešeno raziskovali in projektirali izpopolnjeni pro- cesor in stroj za kleščenje vej na osnovi tral>Ob mnogoštevilni udeležbi pre- bivalstva in gozdarjev iz vse Slovenije je bilo v počastitev 40·Ietnice ustanovitve OF in vstaje jugoslovanskih narodov in narod- nosti odprta in predana svojemu namenu gozdna učna pot. To pismo je bilo zako- pano pod drevo tise, ki smo ga na svečan način posadili v spomin na ta dogodek dne 16. 5. 1981. Društvo gozdarskih inženirjev in tehnikov Maribor«. Pobudnica in oblikovalka Otvoritev poti, sadnja tise. Foto M. Zorn 405 poti in avtorica ličnega obširnega vodnika Razka Debevec-Lesjak, dipl. inž. gozd., nam je na obhodu poti razložila posebnosti posa- meznih točk (stojišč). Pot je dolga približno 3 km, ima 21 točk z označbami na ličnih lesenih tablah. Ni za- htevna, saj se vzdigne le kakih 100m, od 1050 do 1146 m. n. m. (pri Razgledniku). Od začetne table vodi pot po stezi mimo znamenitega Bolfenka, se vzpne po severnem pobočju skozi bukovje z zasavsko mlajo do razglednika. Z vrha stolpa je čudovit razgled po vsej slovenski in avstrijski Stajerski in še mnogo dlje. Z vrha se pot spusti skozi smrekovje do Zelezničarskega doma in zavije nazaj po južnem pobočju grebena na izhodišče proti Bolfenku. Ob točki 17 pod asfaltno cesto se bohoti Trbisova jelka, najmogočnejše drevo na tem delu Pohorja. Razlaga avtorice in vodnica je bila stro- kovno zanimiva in čutno simpatična. Vsi smo z zanimanjem prisluhnili, od šolarjev do izkušenih gozdarjev, kakšen je gozd na tem delu Pohorja, kako gozdarji gospoda- rijo z njim, kaj se dogaja v njem, katere so avtohtone drevesne vrste, katere živali do- mujejo v njem, kako se vključuje z ostalim negozdnim okoljem in objekti v kulturno kra- jino in še mnogim drugim zanimivostim. Kdor je hotel zvedeti še več, je lahko prelistal bogato opremljen vodnik Gozdna učna pot Bolfenk-Razglednik, ki ga je izdalo Društvo gozdarskih inženirjev in teh- nikov Maribor 1980. leta. Pot smo zaključili z mislijo, da so člani DIT gozdarstva Maribor s to svojo gozdno učno potjo spet odprli nove možnosti za seznanjanje javnosti z gozdom in gozdar- stvom in da ima objekt še zlasti velik pomen v mariborskem šolskem sistemu. M. Zorn čAS SADITVE IN PRIPRAVA SADIK ZA POGOZDOVANJE V GOROVJU Hočevar, M.: Pflanzzeit und Breitstellung von Forstpflanzen bei Hochlagenauftors- tungen, Schweiz. Zeitschrift fiir Forstwesen, 1980/11. Problematika Kvalitetna saditev s kvalitetno sadika je bistven element racionalizacije umetne ob~ nove, saj je nesolidno delo gotovo naj- dražje. Na tem področju je koristne rezultate zbral naš roLak, ki je zaposlen v švicarskem gozdarskem inštitutu. Saditveni poskusi so opravljeni sicer na večjih nadmorskih viši- nah, kjer vladajo težji, ekstremnejši pogoji, vendar lahko njihove izkušnje s pridom upo- rabimo tudi v nižjih legah. Problematika pogozdovanja v gorovju je v daljšem zadrževanju snega na saditveni po- vršini v spomladanskem času, ko začno sadike v nižjeležečih drevesnicah že od- ganjati. Zato v višjih legah pogozdujemo v jesenskem času, ali pa moramo spomladi hraniti sadike v hladilnici. Vendar izkušnje kažejo, da so pri jesenskem pogozdovanju precejšnji izpadi zaradi zgodnjega mraza, drsečega snega, izsušitve zaradi mraza in zaradi temperaturnih ekstremov. Poleg tega je čas za saditev v gorovju v jeseni zelo pičel in nas zato pri obsežnejših pogozdo- vanjih navadno prehiti zima. Zastavitev poskusa Z namenom, da bi raziskali in preverili različne načine shranjevanja sadik in izbire saditvenega časa, o katerih obstajajo ne- enotna strokovna mnenja, so na inštitutu (Eidg. Anstalt fOr das forstliche Versuchs- wesen, CH, Birmensdorf) leta 1973 zastavili večji poskus. Ta je obravnaval vpliv časa saditve (jesen, spomlad) in ugotavljal raz- liko med direktno saditvijo in saditvijo z vmesnim hranjenjem (zakopavanje v sneg}. Ugotavljali so tudi vpliv agrikola in vpliv shranjevanja sadik v vrečah na izpade in na rast sadik v prvih štirih letih. Poskus je bil izpeljan na poskusnih plo- skvah v Andermattu, n. v. 1800 m, s sadi- kami evropskega macesna 1 + 1, smreke 2 + 2 in cemprina 3 + 1 ter v Averstalu, n. v. 1950 m s sadikami evropskega macesna 1 + 1. Uporabljene so bile naslednje po- skusne variante: a} Direktna saditev. Jesenska saditev in spomladanska saditev, - zaščita z agrikolom, - shranjevanje sadik v posebnih vrečah, ki ohranjajo svežost sadik, - brez zaščite (O varianta). b) Shranjevanje v snegu in v zasipu. - zaščita korenin z agrikolom in s fungi- cidom, zasip v zemlji v oktobru, decembru, - shranjevanje v posebnih vrečah, zaščita s fungicidom in brez, položeno na tla (sneg) meseca oktobra, decembra, - zaščita z agrikolom, spomladanski iz- kop in shranjevanje v snežnih luknjah do saditve, 406 - shranjevanje v posebnih vrečah v snež~ nh luknjah od spomladanskega izkopa do saditve. Rezultati Dobri rezultati (majhen izpad in solidni prirastki) so bili ugotovljeni pri direktni je- senski saditvi. še boljši rezultati pa so bili pri spomladanski saditvi, če so bile v pred- hodnem obdobju med spomladanskim izko- pom (konec marca) in saditvijo {začetek junija) sadike skladiščene v snegu. Dobro so se prijele ter tudi dobro priraščale sadike smreke in cemprina iz direktne spomla- danske saditve, ko so bile te že odgnane. Vendar je bila izvedena skrbna saditev še isti dan, kar se pa v gozdarski praksi le redko zgodi. Spomladanska saditev z že odgnanimi sadikami se ni obnesla pri ma- cesnu in zato odsvetujejo saditev takšnih sadik. Za uspeh pogozdovanja je odločilen čas, v katerem sadike zakopljemo v sneg. Zakop sadik v sneg v oktobru in pozneje ni uspe- šen; sledijo visoki izpadi. Neuspeh izvira iz tega, ker so sadike takrat še fiziološko aktivne. Poleg tega pa dolgo skladiščenje kljub nizkim temperaturam in visoki zračni vlagi, vodi v izsuševanje in fiziološko osla- bitev sadik. Na osnovi tega poskusa priporočajo le spomladansko saditev z vmesnim shranje- vanjem v snegu konec zime, manj pa jesen- sko saditev. Smreke, ki so bile posajene jeseni, so se do zime slabo zakoreninila in so bile zaradi izgube vode oslabljene (presaditveni šok). Pri jesenski saditvi v gorovju nas često prehiti zima in smo pri- siljeni sadike zakopati; ta poskus se je slabo obnesel. Zato je pri jesenskem sajenju priporočljivo v drevesnici izkopati le toliko sadik, kolikor jih lahko v istem dnevu po- sadimo. Pokazalo se je tudi, da je uporaba fungi- cidov pri skladiščenju v vrečah odveč, paziti pa moramo, da pri skladiščenju sadike niso mokre (zaradi dežja ali rose). Pri poskusu z agrikolom se sadike niso bolje izkazale, čeprav so v literaturi navedeni pozitivni vplivi. Vzrok je verjetno v zelo skrbni mani- pulaciji pri vseh posajenih sadikah. Dejstvo, da so manjši izpadi pri sadikah transporti- ranih v vrečah (ki ohranjajo svežost sadik}, posebno kadar pride do vmesnega skla- diščenja, narekuje večjo uporabo takšnih vreč. Priredil Lado Eleršek KNJižEVNOS'T GOZDARSKA ENCIKLOPEDIJA SUMARSKA ENCIKLOPEDIJA 1, A - Grad, Zagreb 1980, Jugos/avenski leksikografski zavod; drugo izdanje. V začetku tega leta je pri Jugoslavenskom leksikografskem zavodu v Zagrebu izšla prva knjiga (A ~ Grad) druge izdaje Gozdarske enciklopedija. Prva izdaja Gozdarske enciklopedija je izšla v dveh delih v letih 1959 in 1963 in je ena izmed prvih strokovnih enciklopedij tega zavoda. Obsega 1560 strani velikega formata in obdeluje 1347 pojmov (terminov}, iz goz- darskega in lesnoindustrijskega področja in njima bližnjih naravoslovnih ved. Pobudnik in predsednik tedanjega redak- cijskega odbora je bil dr. inž. Aleksandar Ugrenovič, profesor Poljoprivredno-šumarske fakultete v Zagrebu, ki je okoli sebe zbral več kot 150 sodelavcev, njegova desna ro- ka pa je bil dr. inž. Zvonimir Potočič, glavni urednik sedanje (druge} izdaje. Dr. Ugreno- vic je umrl leta 1958 in tako dočakal samo delen odtis prve knjige. Prva izdaja v na- kladi sedem tisoč izvodov je bila hitro raz- prodana. Druga izdaja bo obsegala 3 knjige, od ka- terih ima prva s pojmi od A - Grad že 727 strani. Vsi trije deli skupaj bodo torej ob- segali preko 2000 strani. Glavni urednik dr. Potočič je zbral v redakcijskem odboru ve- činoma nove člane in številne nove sode- lavce. Povečanje obsega izhaja iz nenavadno hitrega razvoja vseh področij gozdarske in lesnoindustrijske znanosti. 20 let, kolikor jih je minilo med prvo in drugo izdajo, pome~ nijo dve obdobji. Gozdarstvo štejemo za uporabno vedo. Predmet proučevanja so gozdovi, ki jih tvo- rijo številne drevesne vrste na različnih tal- nih podlagah in v različnih klimatih. Goz- darska znanost temelji na osnovnih vedah 407 kot so biologija, fiziologija, geologija, me- teorologija, te se dalje delijo na botaniko, pedologijo, dendrologijo itd. in ravno ta ši- rok izbor osnovnih ved je značilnost vsebine gozdarske enciklopedije. To je učbenik, priročnik in enciklopedična informacija vsem, ki se žele spoznati z do- gajanji v naravi in z gospodarjenjem z goz- dovi v sodobnem času. Nova izdaja posveča posebno pozornost ekologiji, zaščiti narave, naravnim redkostim in lepotam. To obdelujejo v prvi knjigi pojmi, ekologija, ekosistemi, ekologija rastlin, eko- logija gozdov, ekologija živali. Posamično so opisani in obdelani nacionalni parki (Dur- mitor, Fruška gora), prirodni rezervati (Dev- čica tavani, Divje jezero), prirodni fenomeni (8urdevački pjesci, Bijele i Samarske stije- ne). V knjigi so kratke biografije številnih goz- darskih strokovnjakov, od slovenskih najde- mo nanovo imena S. Bleiweis, K. Budihna, J. Božič, T. Cajnko, l. Cerar (Zorer), M. Ci- glar in L. Funkl. Posebno mesto zavzema termin bibliografija, ki obsega 7 stolpcev in v katerih so poleg osnovne razlage navede- na dela domačih in tujih avtorjev s področja gozdarske, lesnoindustrijske in sorodnih znanosti. Knjiga je opremljena z barvnimi kartami, številnimi barvnimi in črno-belimi slikami in skicami. Mislim, da je bo vesel vsak gozdar, lesar, naravoslovec, prijatelj gozdov in planin pa tudi navaden ukaže!jan popotnik. M. Zorn SUROVINSKA IN PREDELOVALNA PROBLEMATIKA DROBNEGA LESA V SLOVENIJI Lojze tumer in Mirko Tratnik: Tehnološko- ekonomska problematika in smernice nadalj- njega razvoja industrijske predelave drobne- ga lesa v SR Sloveniji. Izdal Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana leta 1980, na 56 straneh s številnimi tabelarnimi in grafičnimi prikazi. Raziskavo je financirala SlS za gozdarstvo Slovenije. Priznani lesnogospodarski strokovnjak Lojze Zumer je že pred leti pričel z razisko- vanjem problematike uporabnosti drobnega lesa v Sloveniji. 2al je nenadna smrt pre- trgala njegovo plodovito raziskovalno delo; tako tudi obravnavane raziskave ni dokon- čal. Delo pa je nadaljeval Mirko Tratnik, ki je 2umrove analize dosedanje porabe drob- nega lesa kreativno uporabil v sintezi oziro- ma oblikovanju gospodarske prognoze. Morda bi lahko celo ugotovlli, da je v knjigi uspešno integrirano bogato poznavanje goz- darskih in Jesnopredelovalnih razmer pred- vojnega in povojnega obdobja, za kar je bil 2umer nedvomno velik specialist, ter Tratni- kavo pronicljivo obvladovanje svetovne in domače politike in tehnologije predelave lesa, še zlasti drobnega. Zategadelj je delo, ki je pisano »asketsko•< eksaktno, kvaliteten pripomoček zlasti v času, ko postaja bio- materija eksistenčna surovina. V prvem delu avtorja opredeljujeta raven in položaj lesnotehnoloških vej za predelavo drobnega lesa v primerjavi z drugo indu- strijo; obravnavata tudi položaj lesa med in- dustrijskimi surovinami. Po ugotovitvi iz- redne kompleksnosti in naravnosti divjega razvoja te oblike lesne predelave, ki še ne kaže nobenih znakov tehnološkega in eko- nomskega umirjanja, se letita podrobne ana- lize za zadnjih osem let (do 1970. leta nazaj}. Le-ta kaže podobne razvojne trende kot dru- god po svetu, z dodatno .. oteževalno okoli- ščino«, da razvoj te predelovalne industrije v Sloveniji nismo dovolj omejevali s tržnimi in naravnimi možnostmi, zato imamo težave s pretiranim povpraševanjem, ki mu na suro- vinskem področju zaenkrat nismo kos, kar povzroča neprijetne pritiske na osušeni de- vizni mošnjiček. Prognoza za naslednjih pet let (1981 do 1986) se zdi realna, gozdarjem in tesarjem pa nalaga odgovorno in ne enostavno na- logo. Problem bo rešljiv z usklajevanjem in- teresov; konfrontacija lahko nesorazmerja samo poglablja. Zanimiva knjiga, ki opozarja na nekatere razvojne dileme našega gozdnega in lesnega gospodarstva, ponuja ognjemet urejenih po- datkov, ki so zelo dobrodošli zlasti načrto­ valcem obeh strok. Marko Kmecl 408 DRUŠTVENE VESTI LETOšNJE SRECANJE UPOKOJENCEV Srečanje upokojencev gozdarstva in lesarstva je tudi letos kot že vrsto let organiziralo Splošno združenje gozdarstva Slovenije. Vabilom za izlet, ki je bil dne 27. 5. 1981 se je odzvalo 29 upokojenih mladostnikov in sicer: Vlado Beltram, Miran Brinar, Tugomir Cajnko, Martin čokl, Rihard Erker, Danilo Fajdiga, Lojze Funk!, Tonček Gabrijelčič, Vlado Hribernik, Jože Jošt (Hrv.), Franjo Jurhar, (vodja izleta) Janez Juvan, Oskar Jug, Miha Kancilija, Miloš Kelih, Milan Kuder, Vili Manfreda, Edvin Mekinda, Miloš Mehora, Marjan Presečnik, Franjo Rajner, Franc Sosič, Adi Svetličič, Marjan šebenik, Venčeslav štraus, Slavo švajger, Zdravko Turk, Drago Volk in Jože Osterman. S posebnim avtobusom so izletniki prispeli najprej v Mengeš in obiskali delovno orga- nizacijo Semesadike. Sprejem s strani kolektiva, na čelu z direktorjem Matkom Lipovškom, je bil nadvse prisrčen in tovariški. Za večino udeležencev izleta, ki že mnogo let nima stikov z Mengšem, je bil ogled današnjih semenarsftrajno obnovljivi energetski viri« je gozdarjem sicer popolnoma domač, pri oceni pa moramo upoštevati, da operativni svetovni gospodarstveniki tega izraza za les doslej niso uporabljali, ker se jim Je zdela nafta tako trajno zveličavna, da bi bilo škoda časa za takšna razmišljanja. Med kongresniki v Nairobiju so tudi sicer pomen lesa kot energijskega vira opredelili zelo objektivno in pri tem upoštevali goz- darske in ekološke opredelitve. 416 l