Rak jajčnikov - zahrbtna bolezen žensk Suzana Mlakeľ, Danijela Pušnik Bil je februar leta 2001. Na oddelęk za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk smo sprejeli 33-letno pacientko, in sicer zaradi suma na tumor jajčnikov. ob formalno izvedenem sprejemu po protokolu smo ob pogovoru izvedeli in zapisali naslednje: je zaposlena, po poklicu magistra ekonomskih znanosti, magistľski izpit je opravila mesec dni pľed sprejemom v bolnišnico. Ima paľtneľja, s kateľim sta se spoznala preko interneta' še vedno paživi pri starših. Nima otrok. V spľejemno dokumentacijo zdravstvene nege smo zapisali še to: >Pacientka navaja alergijo na aspiľin tablete, drugih zdravľr ne jemlje, do sedaj je bila vedno zdrava, nosi očala. Zavest ob sprejemu je normalna, pacientka je komunikativna, vendar zaskrbljena in prestľašena. Prisotna je tudi bolečina v spodnjem delu trebuha, ki jo občuti kot napetost. Dihanje je normalno, posebne diete nima. Blato odvaja redno, mikcije so pogoste. Pri gibanju je samostojna,koža je topla, suha' bleda na obtazu, telesna tempeľatura je normalna. Menstruacije ima redne, je nekadilka.< Namestili smo jo v bolniško sobo št. 7. ob tem smo ji razkazali prostore,razlagali vsebine hišnega ľeda in jo seznanili s pľeiskavami, naročenimi na temperafumem listu. V nekaj dnęh smo imeli izvidę vseh diagnostičnih preiskav, na podlagi katerih se je zdravnik odločil za opeľativni poseg. Pacientko smo pripravljali na operacijo po protokolu. ob koncu dnęva smo zapisali: >Danęs je počutje slabše, po odvajalih je tľebuh boleč in še bolj napet' obveščen je zđravnik,predpisal je terapijo.< Potrebovala je psihično podporo, bila je pľeplašena in negotova. Smo ji dovolj in na pľavi način pomagali? So bile naše besedę vsaj malo spodbudne ob čakanju na jutrišnji dan? >Pacientka je slabo spala.< smo poslušali predajo službe dežuľnę medicinske sestre naslednji dan. Preden smo jo odpeljali v operacijsko sobo, so jo obiskali še starši in partneľ' Povedali smo, kdaj približno se lahko oglasijo pri opeľaterju, kdaj lahko dobijo prve Suzana Mlakeľ, ĺlípL n, s,, Danijela Pušník' dipl. m. s. Služba za ginekologijo in perinatolgijo oddelek zą ginekološko onkologijo in onkologijo dojk Splošna bolnišnica Mariboľ 83 infoľmacije' kdaj lahko pľidejo na pľvi obisk po opeľaciji. Trenutki čakanja so bili zanje večnost, mi smo bili zaposleni z običajnimi deli. Zmrzli ľez med opeľacijo je pokazal ž\ezni karcinom ovaľija. Po operaciji je bila pacientka premeščena V enoto intenzivne nege oddelka. Naslednji dan jo je zdravnik sęznanil s potekom in z izidom operativnega posega. Zaľadi ľazšiľjenega karcinoma je bila določęna karęnca šest dni. Ves ta časje bila v enoti intenzivne nege, dobivala je paľenteralno pľehľano. Vitalne funkcije so bile ves čas v mejah normale, vložen je imęla urinski kateter. Analgezijaje bila zadovoljiva, saj večjih bolečin ni navajala' omogočili smo ji obiske partnerja in svojcev (intenzivna enota je v sklopu operacijskega bloka, zato obiski niso pripoľočljivi). Ves čas je bila pacientka umiľjena' Je razumela zdravĺ1ka? Je bilo to posledica jemanja zdrav1l? Zaradimladosti in vitalnosti je bilo njeno okľevanje kljub dolgotľajni karenci hitro' Vse je potekalo brezzapletov. V negovalni dokumentaciji nismo zapisali nobenih odstopanj. 10. pooperativni danje opeľateľ povabil pacientko pojutranji viziti narazgoyor. Seznanil jo je s histološkim izvidom . Razložilji je, da bodo njeno dokumentacijo pľedstavili še na onkološkem konziliju, in sicer čez nekaj dni' ko bo na odđelku pľisoten onkolog iz Ljubljane. Skupaj z njim se bodo dogovorili o njenem nadaljnjem zdľavljenju. Pacientka se je v sobo vrnila objokana, vznemiľjena, pľestrašena in negotova. Pred njo je bilo čakanje. Minute so postale ure' ure dnevi' Porajala so se vpľašanja: Kako naprej? Kaj pomeni, ko pri 33-ih letih izveš, da je pľed teboj samo še nekaj mesecev? Ali sprejeti zđravljenje? Ali oditi, kam pobegniti, pred kom se skľiti .'.. Moč so ji vlivali tudi njeni najbllžji. Na onkološkem konziliju so sę odločili za sistemsko zdravljenje z Gemzaľjem. Pľvi ciklus kemoterapije je dobila v sklopu hospitalizacije ( 18. dan po opeľaciji)' Pacientki smo ľazložili potek zdravljenja, stranske učinke, ki spremljajo tovľstno zdľavljenje. Prvo dozo je dobro prestala,zato smo jo naslednji dan odpustili domov in jo naľočili na ponovno aplikacijo čez teden dni. Todazaruđi povišane temperature smo jo ponovno sprejeli žę čęz3 dni. ob sprejemu je navajala slabo počutje, bila je brezteka,močno se je potila' počutila se je izčrpano. Po pľegledu in odvzemu krvi je bila uvedena antibiotična zašč,ita. Prejela je tudi dve dozi koncentriranih eritľocitov. Po petih dneh se je tempeľatura normalizirala' tudi splošno počutje seje izboljšalo,zato je čez nekaj dni pľejela novo dozo kemoterapije. 84 Naslednjih nekaj kemoterapij je dobro prenašala, občasno je imela težave v smislu slabše krvnę slike, zato je pľeventivno dobivala zdrav1la in antibiotično zaščito. Med ciklusi je opľavila tudi predpisane kontľolnę diagnostične preiskave. Vsakič smo bili veseli njenega dobrega počutja in odhoda domov. Po četľtem ciklusu kemoterapije smo pacientko ponovno sprejeli na oddelek zaľadi porasta temperature in CRP, ki pa sta se v nekaj dneh po uvedęni terapiji normalizirala. Prejela je še dva ciklusa kemoterapije, nato pa smo jo ukinili zaradi izrazitega poslabšanja njenega zdľavstvenega stanja. Timska medicinska sestľa je zapisala: >Pacięntka je ze\o shujšana, ima povišano temperatuľo, je zelo slabega videza.<< Nespodbuden je bil tudi opis kliničnega Statusa sprejemnega zďravnika in diagnoza na temperaturnem listu )progres(. občutek napetosti tľebuha zaradi ascitesa je bil velik, pojavilę so se motnje v odvajanju blata(zaprtje). Zdľavnikję še isti dan izvedel razbremenilno punkcijo ascitesa, po kateľi se je pacientka počutila nekoliko boljše. Partner in starši so ji ves čas stali ob strani' ji vlivali moči, jo spodbujali. Fant ji je pomagal pri umivanju, oblačenju. Pľinašalji je hrano, ki jo je imela najľaje, pľebiral ji je njene najljubše knjige, masiral ji je utľujene noge, skupaj sta poslušala glasbo, ki sta jo imela rada. Julija so zdravniki pacientko in njeno dokumentacijo ponovno predstavili na onkološkęm konziliju, kjer so se dogovorili za nadaljevanje zdravljenja na onko- loškem inštitutu v Ljubljani, kamor smo jo premestili. Ćez tri dni smo pacientko v popoldanskem času sprejeli nazaj na naš oddelek. Pacientka je bila ob spľejemu utrujena, edematozna, težko je dihala, bila je pľestľašena. Nastavili smo ji infuzijo' aplicirali analgetično terapijo, postopoma smo uvedli opioide. Hranili smo jo po gastrostomi. V cęloti je bila odvisna od nas medicinskih sester. Njeni najbližji so vedeli, da telo nę zmoÍe) kaľ sľce želi. Keľ so želeli biti z njo ves čas, smo jim omogočiLi 24-umo sobivanje v dvoposteljni bolniški sobi. Večji del dnevaje pacientka prespala, le občasnoje odprla oči. Na glasoveje reagiľala s pogledom, čutila je prisotnost svojcev. Moči so ji počasi pešale, pripravljala se je na svoj zadnji tľenutęk. Ko smo prihajali v sobo, smo opažali njeno občasno vznemiľjenost' Želelaje videti svojega ljubljenega malega nečaka, da ga še enkĺat objame. Potęm se je umirila in čakala .. '' da pride. Zadnjo noč je bil ob njej njen partneľ. Zjltraj ga je zamenjal pacientkin oče, sam pa 85 je odhitel domov po njeno mamo. Toda prišla sta nekaj trenutkov prepozno. Njene utĄene oči je dokončno zatisnil oče. Kljub našemu vsakdanjemu sľečevĄu s takšnimi in podobnimi usodami nas je slovo mlade pacientke pretreslo. Njen neutruden boj se je namreč končal v nekaj kĺatkih mesecih. In spet se Zavemo' da v ľesničnem svetu ni vedno pľavljičnih koncev ... 86