Je korak gradbenikov res prenagljen? Zanntnvlienn Zagotovljeno nam ie, da se bo vprašame štvdija načvlno rešil0 Telefon zvonl... Halo, uredništvo »Tribune«! — Pišite, da gradbenikl bojkotirajo predavanja Ln vaje na svoji fakulteti i.n to v anak protesta, ker se ne up ošiteva glas 500 študerutov na gradbeni fakulteti, ki so dali pomembne predloge za dokončno ureditev študijskih vprašanj. Ker od fakuLtetnih oblasti nismo prejeli zahtevanega pl&menega odtgovora, smo v duhu sklepov izredne skupščine zveze gradbenikov, ki je bila 8. decembra, pristopili k bojkotu predavanj. Nenadna vest, ki se je v petekzjutraj S!rlla od fakultete do takultete, rekll bi s f ilmsko hi trostjo, je presetnetila samo tiste, ki rvso zasledovali dogodkov na gradbeni fakulteti. Vedro je bilo polno in kar je zrelo, zahte va rešitve. Dogodki so se vrstili in,postajali dramatično zapleteni. Zivahne raziprave, peticija, di-plcmatsko zavlačevanje, nerazumevanje, polževo reševar.je in končno... Nernara je bil to edi ni smiselmi Izhod vz nastale si-tuaclje, da stvari krenejo na bolje. Sredstvo je bilo premišlje-no, študentje so &e zatekli po pomoč k naši javnosfi, kajtl vsa njihova prizadevanja so bila bob ob steno, saj so odgovornl Ijudje na gradbeni fakulteti, ko likor so se s^loh lotili reševanja teh vtprašanj, pokazali zelo malo dobre volje, da bi se vprašanja rešila v celoti in načelno. DejaniiSko to megleno decem-brsko jutro ni vaižno samo za-radi navideznega ogarčenja gradibaniikov, ker so fafcultetne oblasti prešle preiko njdhoivili naipoTOv za popolno mreditev Sekcija za socialno medi- cino na MVš nima iahkih natog PretekU teden )e bila na medir cinski fnkidteti letna skupsčma sekcije za socialno medicin\o. Sek-ci-ja je kljitL> ocitni siabosti bila vendairle karistna za sodobnega itudenta medicine, posebno Yse, ker se jc med medicinci začel rusiti Uk in ideaX zdravstvenega delanr ca. V referatu je bilo govora, da v preteklem letu "se ni bilo izkrista-Idziranega tnnenja o bistvu in na~ menib sekcije. Mnogi še pravza-prav danes ne vedo, kakmega pcr mena }e socialna medicina in kak-sno naj bi bilo poslanstvo sekcije in njeno delo. Sekcira ima tudogo vzgojdti ne srnno dobre specialiste-zdravni/ke, temveč prav tako lik bod\ocega zdravstrvenega delavca* ki bo poznal bolnihon>o dusevnost in njegoito socialno okolje. V tem je namen sekcije in njena nadaljnja pot. Na skup"sčini jdlagi sklepov skih fakultet v inozemstvu, medfakultetnega odbora Zve- ne načenjamo nekakšne nova ze študentov ekonomskih fa- akcije. To vprašanje zastav- kultet FLRJ z akcijo za pri- ljamo že 4 leta pred našim znanje akademskega naslova odgovornim forumom. Že kon- inženirja ekonornije diploman- gres ekonomistov 11.—13. IV. tom ekonomskih fakultet in 1952 v Beogradu — na ka- hkrati za ureditev njihovega terem je sodeloval tudi pokaj- položaja in mesta v našem ni Boris Kidrič — je priznal ta akademski naslov za naj- primernejši. gospodarstvu. Ko se borimo za priznanje akademskega naslova inženir- ia fkf>nr>miip ki ip hii nri^nan (Nadaljevanje na 7. strani.) lapiSKi o oanosin mea siuaenu na meaicmsKi iuK^itey Zakon pragozda ali KDO BO KOGA! Ali mi bo uspelo reSiti ugan-ko? Ni znakov, da bi odmotal skrivnosten vozel na medicinL Kakšni vendarle morajo biti od-nosi, da jih tako skrivnostno krije-jo? Zadnjič sem v »Poročevalcu« prebral, da stanje na medicini za-služi posebno obdelavo. O medi-cini imam ustaljene nazore. Prav-zaprav je poklic zdravnika še najbolj žlovežki. S poudarjenimi simpatijami sem gledal na študen-te, predvsem zaradi odgovornega poslanstva, ki ga imajo kot zdrav-stveni delavci v naši socialistiUspešna, borba proti raku«. Priredili borno tudi dva družabna večera, združena z brucovanjem, v Ribnici in Kočevju. Čisti do-biček teh prirediitev bo šel za podpore sacialno šibkim štn-dentom. Skupaj z Upravnim odborom APZ bomo organizi-rali turnejo po Dolenjski z gostovanjem v Dobrem Polju, Riibnaci in Kočcvju, Nekaj gnilega je 0 delu šole za flzioJercpijo Novi kadri V mesecu marcu srao žitali v nazije % veliko maturo ali ena- Tribuni, da je bilo sprejeto v ZŠJ kovredne strokovne šole. tudi Združenje Šole za fiziotera- V tem žtudijskem letu pa se je pijo, Šole za medicinske sestre ter pokazala potreba, da se ustanovi Šole za rentgenske tehnike. Usta- Združenje za vsako šolo posebej, novitev skupnega Združenja za vse tri šole je narekovala potre-ba, ker so se pred vse tri ^ole postavljali isti problemi in sicer težnja za sprejem v ZŠJ in bor-ba SIovenskega B poročtivalca«. — Rokopisov ne vračamo. — Naročnino nakaaujte na tekoči K ra«nn KB 606-T-841. B daoki, objavljeni » listu, lahko zastopajo mnenje. kl ni Identi&no H^_ ^ i »tališčem Zveze študeutov Jugosiavije. BARLACH EMERICH: Vojna. — Barlach je eden lzniecl najbolj priljubljenih slikarjev — proletaicev med nemškimi socialisti JProfl čmim silam OBISK PRI MLADIH NEMŠKIH SOCIALISTIH V novembru je delegacija LMJ obiskala nemško socialistično mla-dinsko organizacijo »Falken«. Na 14-dnevnem potovanju smo spo-znali razmere z Zahodni Nemčiji in tnnogo prijateljev naših naro-dov. Vsakdo, ki je srečal državljane zahodnih demokracij, bo vedel, da smo vedno znova prišli na prin-cipialna vprašanja o demokraciji. Zato stno sklenili, da bomo v pri-hodnjih počitnicah organizirali se-minarje, kjer bodo člani obeh or-ganizacij diskutirali o teh proble-mih. Udeležili pa se jih bodo tudi mladinci socialističnih organizacij drugih držav. Organizacija »Fal-ken« s predsedstvom v Bonnu ima 100.000 članov. Razdeljena je v tri starostne skupine: 1. »Falken-Ring« (6 do 10 let) — prirejajo popoldneve, kjer se ocroci zabavap, često pa tudi pri-rejajo izlete. 2. Rdeči »Falken-Ring« (10 do 16 ler) — spoznavajo jih že z de-lavskim gibanjem. V počitnicab. odhajajo na taborjehje. Namen obeh skupin je vzgojiti mladega člana v socialističnem du-hu. Vzgajajo jih le voditelji izpod 20 let. 3. Sooialistična mladina (16 do 25 let) stopa v politično življenje. ^batirajo o sodobnih vprašanjih, ¦<\ volitvami pa podpirajo kan- didate socialistične stranke. Enkrat na leto oreaniziraio veliko ooto- vanje v svet. Denar za potovanje prištedi vsak mladinec sam v po-sebni hranilni knjižici. Tako smo se srečali s skupino mladincev, ki so bili na počitnicah v Jugoslaviji. Kakor so dejali, bodo o njej tudi predavali. Da bi imeli čim bolj5i vodilni kader, prirejajo pogosto seminarje in tečaje, običajno ob nedeljah ali pa v času letnega dopusta. Poleg te so še druge mladin-ske organizacije: »Naturfreunde«, »Sindikalistična mladinska organi-zacija«, »Organizacija mladih so-cialistov«. Seznanili smo se z najnaprednej-Vim delom nemške mladine. Ni-smo pa prezrli nacistično usmer-jenih skupin, ki se skrivajo za raz-nimi domoljubnimi parolami. — Nemška socialistična mladina je budna in na vsakem koraku raz-krinkuje osovražene težnje pre-ostalih Hitlerjevih privržencev. Te »črne sile« (kot jih imenujejo nem-ški mladinci) skušajo z denarjem pridobiti mladino. Toda mladi so-cialisti znajo pritegniti sovrstnike kljub denarju s temeljitim delom, s pestrim programom v organiza-ciji in naprednim pogledom na svet. Njihov položaj ni lahek, vendar ga premagujejo z velikim, praviim mladinskim poletom, ki smo ga povsod zasledili. Včasih pa so tudi malodušni. Zato pa se z občudovanjem ozirajo na naš opti-mizetn in nas često skušajo posne- MED ŠTUDENTI PO SVETU AMERIŠKA DILEMA JN PROBLKML ČRNIH ŠTUDENTOV V ZDA Profesor dr. George G. Iggers, predavatelj na Philander Smith College v Little Rocks (driava Ar-cansas, USA), je za mednarodno studentsko revijo v esperantu, LA STUDENTO, ki izhaja v Kopenha-genu, napisal zanimiv članek o položaju hudentov v ZDA v luči rasne neenakopravnosti. /z clanka povze-mamo nekatere ugotovitve, ki bodo gotovo zanimale nase bralce. Rasna ločitev je še vedno trdno zakoreninjena v vsakdanji praksi na jugu in jugovzhodu ZDA. Črnci stanujejo večinoma v posebnih mestnih četrtih, sede v tramvajih zadaj, obiskujejo po-sebne cerkve, kavarne, hotele, bol-nižnice, gledališča, čitalnice, par-ke in celo pokopavajo jih na po-sebnem pokopališču. Tudi pouk se vrši ločeno (po zakonu) od osnov-ne šole do univerze. Kolegif, kjer poučujem, je men-da tipičen. Kakor več kot polo-vica kolegi;«ev v državi za bele in črne prejema tudi naš podpo-ro verske organizacijc, v tem pri-meru Metodističnega združenja, čeprav so mnogi študenti in pre-davatelji drugega prepričanja. Kot mnogi črnski privatni kolegiji je bil tudi naž ustanovljen v dobi po državljanski vojni (1868). V začetku je bil predavateljski ka-der sestavljen izključno iz belcev, predvsem misiionarjev, in so se žele po letu 1900 med predava-telje uvrstili tudi 2rnci sami. Socialno-gospodarski sestav na-ših ^tudentov ni tak kakor na šo-lah za belce. Mnogi niši ?tudenti so prišli iz revnih vasi in delav-sfcih družin, premožnejži so le sinovi duhovnikov ali učiteljev. Ta socialni sestav odloča tudi o strokah, ki jih naši študenti štu-dirajo. Na kolegijih za belce mno-gi študirajo naravoslovje, tehniko, medicino, pravo ali trgovino, pri nas pa se nad 75°/o Jtudentov pripravlja za učitelje in preda-vatelje na srednjih ^olah. Medi-cinska fakulteta države Arcansas od leta 1948 dalje dovoljuje, da se vsako leto vpišeta tudi po dva črna študenta. Privatni industrialci, državne in krajevne oblasti nočejo zapo-slovati črncev na uradnih polo-žajih. Večina naših študentov, predvsem pa študentk, ?tudira je-zike in literaturo, družbene zna-nosti, gospodinjske vede o hrani, negi otrok itd. (študijske stroke na mnogih naših univerzah), ki jih lahko potem poučujejo na ?o-lah, večina pa ^tudira tudi peda-gogiko kot drugo stroko. Raven črnskih kolegijev in unl-verz je splošno nižja kot kolegi-jev in univerz za belce, vendar je v zadnjem času opaziti resno izboljšanje. Vzgoja v črnskih srednjih šolah je zelo slaba v pri-meri z abiturienti na istih šolah za belce. Vzroki so preprosti: vla- da in uprava za šolstvo ne raz-deljujeta denarja enako, ?ole za belce dobe več sredstev. V drža-vi Arcansas so črnski učitelji pre-jeli v letu 1950 po 1416 dolarjev, medtem ko so drugi ucfitelji (mi-šljen je predavatelj na srednji So-li, op. prev.) prejeli po 1900 do-larjev. Po tem se seveda ravna tudi oprema in stanje črnskih Šol, ad katerih so posebno va^ke v obupnem stanju. V teh predelih porabi vlada za črnske lole le po-lovico ali četrtino tega, kolikor porabi za enake šole za belce. V mestih je položaj nekoliko boljši, vendar šole za črnce le zdaleč ne dosezajo ostalih. Prav zato je ra-ven črnskih visokih šol nižja, ker se ?tudenti pripravljajo za vloge v ločenem črnskem okolju, ki od njih manj zahteva. Slika se le deloma izpreminja. Leta med zadnjo vojno in po njej so prinesla precej gospodarskega izboljsanja v življenje črncev. Mnogi so zapustili polfevdalno državo in odSli na sever v indu-strijsko razvite predele. Plače so se povecfale, črnci odločajo z gla-sovanjem tam, kjer iim to prei ni bilo mogoče. To družbeno giba-nje je nekoliko spremenilo tudi odnos belcev do svojih črnih $o-državljanov, predvsem je to opaz-no pri mlajših in izobraženih. Tu-di federacijska sodišča so zahte-vala, da naj bo ločitev med ra-sami izvedena le ram, kjer so za obe rasi isti pogoji. Za univerzitetno življenje je važna odločitev sodišča, da mo-rajo kolegiji za belce dovoliti vpis črncem v primeru, da neka stro ka ne obstaja na univerzi za črn-ce. To so dosegli črnski študenti v procesu proti tiniverzama v Oklahomi in Texasu. Po tej od-ločitvi študira okoii 1000 črncev na drugih univerzah na jugu ZDA. Zanimivo je, da se je jav-no mnenje, ki je bilo ob odlo-čitvi zelo razburjeno, sedaj po-mirilo. Zdi se, da ni več dale^ dan, ko bodo majhni privatni črnski kolegiji končno propadli, saj ne morejo nuditi študentom zadostne izobrazbe. Saj n. pr. Severno osrednje univerzitetno združenje tam na jugu ne priznava stopnje visoke šole razen Osrednjemu državnemu kolegiju za črnce in naši visoki soli. Leta 1948 sta pri nas samo dva predavatelja od 40 imela ameriški doktorat, ker so mnogi študirali v slabih privatnih kolegijih. Sedaj, po petih letih, je položaj povsem drugačen, ve-čina se je izpopolnila na sever-noameriških kolegijih; je pa med predavatelji tudi nekaj belcev in 5 Evropejcev. Kako reagirajo črnci — profe-sorji in študenti — na ta spre-meniem položaj? Kljub temu, da politična zavest in izobrazba med črnci na jugu raste, pa je zelo opazna popolna politična nezain-teresiranost med Študenti. Dvoie je bistveno v dusevnosti črnskih sredniih razredov: radi bi bili enakopravni, toda boie se, da bi bi! s tem njihov privilegirani po-ložai med ornci samimi ogrožen, ko bo izvedena popolna enako-pravnost. Gibanje za enakoprav-nost naleti na ovire pri Ijudeh, ki niso pripravijeni za »borbo« v enakopravnem svetu, ki bo od niih več! zabteval. Toda večina ^rncev in vedno vei]e Itevilo bel-cev spoznava, da je nivo črncev mogoče dvigniti Ie z odpravo ne-enakopravnosti med rasami in da je to edina rešitev te dileme v ameriski demokraciji. ITALIJA 70% BREZ CIUA Anketa, ki so jo raz.pisali na turinsfai uniiverzd za študente prve-ga letmiika, je pokaizalla, da 70 % vseh študentov sploh ne ve, kalkšno delo bi si želoli po kon-čamem študiju. POTOVATI etos jeseni smo trije ljub- vsak po 13.000 frankov za dva Ijanski študencje potovali dva meseca! meseca po Franoiijii in upam si Mnogi pravijo: Uh, če nimam trdiiti, da je bilo naše potovanje dovolj denarja, raje ne grem ni- študijskega znacaija Naučili smo kamor! Prav, nihče jih ne sili. se praktično uporaibl^aui mnoge Toda mnogo nas je, ki bi radi jezike, videii «no zemliepisne Ln potovali kakor koli... jn vemo zgodovinske znamenitosti mest in in razumemo, da je stevilo dele- pakrajdn, srečali amo se in govo- gatov in zastopmkov omejeno iz rilh z loudmi z vsega svera... razumljivih vzrokov. Toda, ali nau&ii smo sc gledati tisti »le- ™> «staLne Pri, ^em? Ali ni mogo- gendairni« Zahod z bolj resnimi c,e' ,da bl tu.dl, ^udenti potovah, ..... - - - da bi zamenjali tisti svoj cez zi- mo prihranjeni drobiž; saj ne po-trebujemo tisočev, da bi jih za- Na okrog 5700 km dolgi po« pravljali po zabaviščih zaradi ta- smo srečali avstralske žtudente, ko imenovanega ugleda — le za delavce iz Itahje, upokojene straž- kruh in margarino, za skromen nike iz Britanije, pokhcne medna- pOgrad in dve razglednici. Mladi rodne potepuhe, estonske emigran- ij.udje države, ki tako visoko drži te, irske boeme, zlocfince brez na- zastavo internacionalizma, skoraj rodnosti, španske duhovnike... ne potujejo. Dati devize mladim nikjer nismo srecali Jugoslovana Ijudem, ki bi radi potovali, to jn kamor smo prišli, so se čudili: pomeni investirati denar v »pod- iz Jugoslavije!?? — kot da bi pri- jetje4C> ki bo imelo uspeh. 51i z Marsa. To ni slučaj, temveč ¦ ^ žalostna resnica! Res, da sedaj mnogo več naših ljudi potuje v očmi, sikratka: rn.ars.ikaj smo do-živeli in se marsičesia na-u&li. Zveza študentov si prizadeva, da bi omogočila številnejšim Štu- v mozemstvo, inozemstvo, saj je potni list v glav- °a U1 "niogouia^ s nem le problem potrpljenja in den!°čl POtOvanje . , . finan&ih možnosti (vsai zi nas m lahko ^amo uPamo' da bo Pn ftudente!). Kdo potuje? Predvsem tei?. Pfizadevanju uspela pomagati trgovski potniki, uradni zastopni- tu^f "stim' kl .bl ^f,1 samo, Pot?' ki vseh kategorij od diplomata vdu Po§ost^ Je treba uradno vln prve stopnje do delegata strokov- neuradno # odgpvonti na vprasa- r v i r • • ¦ nje: zakai zelite potovati v mo- ne sole xy, potem razni »pnvatni- ' . '- , ¦, >, , v ki«, ki jim irobčudovanie Zahoda ^mst7v,0? Zaka,? Cudno vprasa- in tihotapstvo edini namen, ter "^ ?dl se mi' da. je ,na,ibo!) vf" , v , v i •, t-. • • smise no vprasevati mladega clo- koncno celo studenn! To so nsn v ° naši kolegi, ki potujajo na prakso ali morda na kak slučajen seminar in ki jim tovarna, podjetje ali vožnjo in veka o tem, ali ni sama beseda potovati že zadosten odgovor, ali, če hočete, tudi opravičilo in vzrok. Nihče se ne čudi, če gre kdo v Ohrid, če pa potuješ sa-mo na Vrbsko jezero, pa ti pov-»Kajti sramotno je za državlja- sod postavijo tisoč zakajev. na FLRJ, da poruje avtostop, da prenočuje pod šotori, da se pote- pa kot cigan .. . kajti s tem ruši organizacija plača bivanje v tujini. Menim, da naj Študentska or-ganizacija pomaga kakor koli predvsem tistim, katerim je poto- ugled naše države ...« Teh resno tzrecenih besed ni treba komen-tirati! V Parizu je jugoslovanski trgov-ski potnik v eni noči porabil v pigallskih zabaviščih 10.000 fran-kov (približno 8000 din po urad-nem tečaju. Priznam, skromno se je zabaval.) — mi pa smo imeli vanje v inozemstvo vzgojna ka-tegorija, ne pa »nakup« ali po-dobno. Predvsem pa naj si or-ganizaciia prizadeva, da bodo štu-denti odhajali v tujino vsaj malo seznanjeni s političiiimi, kulturni-mi in gospodarskimi razmerami v deželi, kamor potujejo (tudi prak-tikanti!). Za to bo morda kori-stil novo ustanovljeni klub za mednarodno sodelovanje? Od te- ga kluba upravičeno mnogo pri-čakujemo, saj je interes nas vseh, da gremo na potovanje čimbolj informirani. To naj bi bil pred-vsem kolektiv, ki bi diskutiral, kjer bi drug drugemu lahko po-sredovali izkušnje ali priporočali primerno dosegljivo literaturo — nikakor pa ne, kar ni izključeno, da bi to bila neke vrste »Mari-jina kongregacija«, kjer bi nas kdo učil spodobnega vedenja v inozemstvu v stilu: »Kajti sramot-no je za državljana FLRJ, da...« • Končno morda ne bi bilo na-pak, če bi se izrazil še v nekate-rih pogledih bolj konkretno (uto-pistično?). Morda ne bi bilo ne-mogoče, da bi imeli študenti kak popust pri stroških za izdajo pot-nega lista? Menim tudi, da ni ravno najprimerneje, da se mora skoraj z vsakim potovanjem po-sameznega študenta strinjati tudi najvišji organ naše oblasti in končno — ali res ne bi bilo mo-goče, da bi Študentom zamenjali ob odhodu v inozemstvo manjše vsote denarja? Vem, da so težavc, prepričan pa sem, da bi se ven-dar dalo vse to urediti in omo-gočiti to, kar je v članku pove-dano. Drago Kral) 35.000 diplomontov Po kitajskih študentskih 1:-stih povzemamo naslednje in-formacije o študentskem živ-ljenju. V zadnjih dveh letih se je število diplomantov znatno povečalo. Samo letos poleti je na vseh 200 visokih šolah diplomiralo nad 35.000 diplomantov. Najbolj se je po-večalo število diplomantov na prirodoslovno matematičnih fakultetah. Kot poroča časo-pis, je za vse dovolj mest na razpolago, tako da lahko iz-birajo in uradi lahko upošte-vajo žel.ie posameznikov itd Po poročilu bo približno po-lovica diplomantov doVjila službo v industriji, gozdar-stvu, prometu, kmetijsttfu, umetnem namakanju in v bankah. Redek posnetek. V severnih državah ZDA Je na nekaterih. unl- verzah dovoJjeno študirati tudi Crncem .Na sliki Betty iz Kalifor- nije in Mitzi ij Alabame, ki se kar dobro razumeta — morda samo mcd strokovno diskusijo UNIVERZITETNIESPERANTSKIKLUB je povečal svojo aktivnost »5 član\ov je bilo leto s na študijskem po-tovanju v ino&emst vu V zadnjem letu se je aktiv-nost Univerzitetnega espe-rantskega kluba močno pove-čala. V avgustu so ljubljanski študenti esperantisti organizi-rali v Ljubljani II. medna-rodno konferenco študentov esperantistov, ki je vključno z izleti in strokovnimi preda-vanji trajala ves teden. Ude-ležilo se je je nad 20 delega-tov iz petih držav. V preteklem študijskem le-tu je klub tudi organizii'al na-daljevalni tečaj in tako izpo-polnil strokovno znanje svojih članov. Prirejeno je bilo tudi 10-dnevno taborjenje ob Zbilj-skem jezeru, številni člani pa so se udeležili tudi nekaterih mednarodnih esperantskih pri-reditev. Tako je klub poslal svojega delegata na medna-rodni kongres esperantistov v Zagrebu, en član pa se je udeležil esperantske študent-ske delovne akcije na Dan-skem. Trije člani so se udele-žili mednarodnega esperant-ske,sa tečaja in dvomesečnega študijskega potovanja po Fran-ciji. En član je bil tudi na študijskem potovanju v Skan-dinaviji. V zadnjem času se je Uni-verzitetni esperantski klub tesno povezal s podobnim klu-bom na beograjski univerzi. V letošnjem študijskem letu bo prirejen začetniški tečaj, (pričetek v petek 11. deccm-bra ob 19.30 v sobi 77), nada-ljevalni tečaj pa je že vsak četrtek kakor tudi redni kluhski spstanki. Hk De!o mednarodnega odbora bi se moralo v bodoče razvijati vsekakor na bolj samostojni osnovi, zato pa je polrebna ne-le že precej večja samostojnost od mednarodnega oddelka CO, tem-več tudi nov način dela v samem odboru. Menarodni oddelek mo-ra to težnjo s svojim delom pgd- Pišemo o našem mednarodnem sodelovanju S časom v korak Mednarodne zveze študentskih organizacij. Posameznl univerzitetni centri naj bcdo čimbolj samostojni. Fakultetna združenja murajo sodelovati pri mednarodnih odnosih MEDSEBOJNE ZVEZE STUDENTSKIH ORGANIZACIJ PO-SAMEZNIH DR2AV IMAJO PO DRUGI SVETOVNI VOJNI VEDNO VECJO VLOGO. POIMEMBNOST TEH ZVEZ M SAMO V MEDSEBOJNI POMOCI.ORG ANIZIRANJU POTOVANJ V DRUGE DR2AVE ITD., AMPAK V SEDANJI FAZI MEDNA-RODNIH STIKOV PREDVSEM VSEBINA TEH ODNOSOV: KAKSEN NAJ BO ZNACAJ TEH ORGANIZACIJ, KI SO PRE-VZELE ODGOVORNOST RAZVIJATI ODNOSE MER STU-DENTSKIMl ORGANIZACUAMI V MEDNARODNEM MERI-LU (COSEC, AIESTE, AIESEC ITD.). TENDENCE PO APOLL. TICNOSTI PREDVSEM PA POIZKUSl NEKATERIH EVROP-SKIH IN AMERISKIH UNIJ, OMEJITI AKTIVNOST NA OR-GANIZIRANJE POTOVANJ V DRUGE DRZAVE, POSKUSI NEKATERIH VECJIH STUDENTSKIH UNIJ, ZAVZETl DOMI-NANTNE POZICIJE V VODST VU MEDNARODNIH ORGANI-ZACIJ IN TAKO PODREDITI MEDNARODNO SODELOVA-NJE SVOJIM LASTNIM INTERESOM, PREDSTAVLJAJO OVI-RE Kl SLABE ENOTNOST IN ZAUPANJE POSAMEZNIH OR-GANIZACIJ. OMEINJENE SLABOSTl OCIVIDNO NASPROTU-JEJO TEZNJI PO CIM ENOTNEJSIH NASTOPANJIH. IN-FORMBIROJSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA (MSS) SKU-SA PRI TAKEM STANJU DOBITI CIMVEC KORISTl PO-SEBNO MED STUUEMTtiKlMl ORGANIZACIJAMI KOLONI. ALNIH DEZEL, KI S PRECEJSNJIM NEZAUPAISIJEM GLE-DAJO UELO ZAJf AOINIH OHUANIZACIJ. nizacijami iz Nemčije, delno Avstrije, pa tudi delno s skan-dinavskimi deželami in Franci-jo. Pri vsem tem P*a smo pozabili na organizacije srcdnjega in bližnjega Vzhoda in na študent-ske organizacije afriških dežel. Izkušnje so pokazale, da bi bilo krivično zapostavljati ustvarja-nje stikov z omenjenimi organi-zacijami. Zato moramo temelji-to obračunati z dosedanjim na-pačnim delom, ki je bilo nehcte projicirano skozi prizmo zame-njave praks. Le preradi pozab-Ijamo, da si z enostranskim uatejstvovanjem sami zožujemo svoje delovanje ter da nam to jemij« možnost uveljavljati osnovno družbeno politično dolž-nost naše organizacije — razšir-jati in jačiti napredno miselnost med miado inteligenco v svetu. Zato je nujno, da postavimo mednarodno sodelovanje na šir-šo osnovo. Druga taka slabost pa Je ne-dvomno tua5 v tem, da je med-narodna politika našega ocibora vse preveč ločena cd posamez-nih študentskih združenj na fa-kultetah. Principialna vpraša-nja, kot so vzpostavljanje stikov s štutdenti v inozme., stališča na raznih konferencah in posveto-vanjih doma in v inozemstvu, j€ tako v glavnem domena oz-kega kroga ljudi, ki se ukvarja-jo s to problematiko. Ne smemo &e poiem čuiditi, da je pirecejšnje število študen-tov zelo pomanjkljivo poučeno o problematiki ostaiih študentskih organizacij v svetu, o ekonom-skem in političnem položaju in življenju. Studentski tisk ob ta-kih razmerah ne more razvitl večje dejavnosti, kajti borba mi-šljenja se razvija le ob te-meljitem in širokem poznavanju dejstev. Določenega študentske-ga mnenja o teh vprašanjih do sedaj skoraj ni bilo. Posamezni-ki so bili prepuščeni stihijski senečeni, da so pogledi in sta-senečeni, ker so pogledi in sta-lišča velikega števila študentov nezreia in v popolnem nasprot-ju z oiejanskim stamjem naše stvarnosti. Tako sprejemamo vse, kar prihaja iz inozemstva, nekritično, zato v mnogih pri-merih servilnost. Zdenko Fux In Miljutin Zeleznov iz Ljubljanc sta bila na praksi v Veliki Britaniji. To sta bila prva Jugoslovana, ki sta po vojni de-lala v tovarni družbe Marconi. Slika je bila objavljena v piibli-kaciji, ki jo ta tvrdka redno iz-daja. V članku se zelo pohvalno izražajo o delu naših dveh kole-gov kakor tudi o elektrotehniški fakulteti v Ljubljani pirat?. Vsebino dela mora najti predvsem v koordinlranju dela posameznih samostojnih univer-zitetnih centrot z izvrševanjem tistih funkcij, kl so potrebne za pospeš«vanje mednarodnih sti-kov preko univerzitetnega cen-tra. Važno vlogo bi imelo tudi tiskanje take literature, ki bi seznanjala študente z razmera-mi in življenjem v tujini. Mednarodni odaelek v Ljub-ljani pa se bo vsekakor pribli-žal univerzitetnim združenjem z ustanovitvijo mednarodnega kiuba, ki bi moral postati forum študentskega javnega mnenja in preko katerega bi študentska združenja neposredno sodelova-la pri ustanavljanju in poglab-ljanju mednarodnih študentskih odnosov. Uredništvo TRIBUNE smatra za potrebno, da tem problemom v bodoče posveti vcč pozornosti in poziva vse bralce TRIBUNE, da sodelujejo pri osvetljevanju omenjenih vprašanj. V taki situaciji je ZSJ odigrala pomembno vlogo v nnednarodnih odnosih, predvsem z dajanjera konstruktivnih predlogov, pod1-piranjem naprednejših organiza-cij majhnih in kolonialnih de-ž€l z nastopanjem proti hegemo-nističnim tendencam in pretvar-janju študentovskih organizacij v filiaie študentovskega turiz-ma. Vendar z dosedanjimi uspe-hi nikakor ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Moč in naprtdne težnje ZSJ bi zaradi pomembnosti naše organizacije in vloge, ki jo gotovo ima v na-šem notranjem življenjui, mora-le priti mnogo jasneje do izraza tudi v inozemstvu. Praksa zad-njih let nas sili, da se ob teme-ljiti anaiizi vseh napaik iznebi-mo naših slabosti. Dejstvo, da se delo medinarod-nega oddelka ZSJ v Ljubljani kljub dobri volji posameznikov ni moglo otresti prakticizma v svojem delu, jasno kaže, da je prestrogo centraiistično organi-zirana mcanarodna dejavnost kvarno vplivala na celoten uspeh dela. Aktivnost je bila v glavnem omejena na reševanje problema zamenjave študent-skih praks v organizaciji spre-jemnega centra za inozem&ke študente in pa v osebnih kon-taktih naših in tujih predstav. nikov, ki pa, kolikor se niso nanašali na ž€ preje omenjene prakse, niso mogii pokazati več-jega uspeha. Posledic teh slabosti pa le še več. Mednarodno sodelovanje zahteva predvsem temeljito pro-učevanje politične situacije v svetu, poznavanje študentskih organizacij, njih metode in cilja. Skratka zahteva pregled celot-nega dogajanja med študentski-mi organizacijami po svetu. Tega do sedaj ni bilo. Rezultat je seveda temu primeren. Med-narodni oddelek je v glavnem iskai zveze s študentskimi orga- »Zli duh« Amerike, g. McCarthy ZDA Mc Carthy: Rasne diskrlminacije ni večl? Rasna diskriminacija. Predsed-nik radiijske družbe COLUMBIJA Broadcasring Sistem je iz protasta proti diiskrimiimaoijskamu dosta^vfku v pravilih Studentovske oirganlza" aije PHI DELTA THETA FRA-TERNITY izsDopU iz te oirgand-zacije. Ta dostavelk dovalju]e vstop v to organizacijo sailo belim moSkim osebaan, »ki so čistoikirvni Arijoi«! Študenti Wilil!iaims — col-ledge in Amherst—ooliledge so bi'11 iziključeni iz organiziaioije, ker so imeli v svojih wstah več študen" tov judovskega poikolernjia. Pod-predsedndca arganizacije »Students for Demooratic Actiiiom«, kii vodi odločno borbo proni vsom diii&kri1" minacLjskim jizipadom v aikaidem-skem svetu je predsedniku oimen* jene radijske družbe čestitaia h taj odloonjvd. KULTURNA Kaj pa je spet to? V slovenski Drami posfajajo neresni Celo tisti, ki nas letollnji reper-toar našega osrednjega gledališča navdaja z dvomom in skepso, smo ob prerrueri Hochwalderjevega Državnega tožilca strmeč odprli oči: Zakaj? Kakšen moralni, estet-&ki, ideološki, politični smisel naj ima za nas ta igrokaz? Ali je kje pod božjim soncem kakšen racio- Toda, kaj nam pravzaprav po-ve ta simbonzem, ki ustvarja i* neke ideje z dolotfeno v s e b i n o dramaturško t e h n i č n i domi-slek. Ne bi razpravljal o idejj sami, vendar bi v njenem okviru srael zahtevaci od avtorja, da bi se ob njej zamislil. Toda daleč smo od tega. Pisec ne spregovori nalen razlog, da ga moramo gle-dati na naših deskah? Ideja? Za to se je treba šele od-ločiti. Recimo: Revolucija žre svo-je otroke. Avtor ostvari to misel skrajno ekonomičfno: Državni to-žulec Fouquier, eden r.ajboljših otrok revolucije (spravil je na niorišce vse od iirondistov do Robespierra in s tem le utrdil svojo oblast in politične izkušnje) požre preprosto sam sebe. Po svo-ji krvniski metodi aranžira pro-ces s podkupljenimi pričami, s sodnikom, ki ima globoko mora-len razlog za to, da podpiše let-tre de cachet blanche, z rabljem itd.,v veri, da gre za nekoga dru-gega, medtem ko se sam znajde na zatožni klopL To pa je tudi cela drama. o traglki človeka, ki ga upropast! historični razvoj, ne govori o raz-kolu mei govorili o tej misli sami, kajti >stati moramo na nivoju avtor-eve mentalitete: če je v revolu-:iji poleg vseh zlih Ijudi, ki si itirajo svojo krvavo pat preko rupel, celo dobrim Ijuacm usoje-10, da se zaradi strahu pokvari-o, je nujna konsekvenca edino iosleden legitimlzem. Legitimizem ne morda toliko v ?olitičnem smislu, čeprav spričo Hochwalderjeve mentalitete tudi :a ni izklju^en, kolikor v smislu ;elotnega aspekta na svet, na zgo-iovino in družbo. Sodnik Mon-:an^ sicer ne pove ničesar dru-^ega, kakor to, da je pozitivna svoboda, ker v svobodi ljudi ni ftrah, in nekako podobno, čeprav aekoliko mistično, se izraža Tere-13. Tallien. Vse, kar je za avtor-ja poz-itivno, se kaže v drami v 5vojem antipodu — v vsem, kar je z,lo. Če torej za vsako nega« tivno potezo vsake od negativnih oseb poiščemo ustrezajotii na-sprotni pol, »Jobimo značajnost, pogum, dobrotljivost, usmiljenje, rahločutnost, iskrenost, kar vse pa je, če se ravnamo po vseh negativnih antipodih, enako ab-straktno in nesmiselno, kakor Fouquier, Sanson in pisar. O teb abstraktnih vrlinah se torej govo-riti ne da, tnogo^e pa je iz njih in iz avtorjeve moralne presoje negativnih figur nekako rekon-struirati avtorjev nazor. Hochwal-der je sicer nekoliko »napreden«, da ne deli ljudi na dobre in sla-be po rojstvu, ter priznava, da je za vsoko moralno podobo človeka potreben nek objektivni motiv, ampak tukaj se njegova prosvet-ljenost tudi neha. Uporabi namreč stari trik vseh Hochwalderjev na tem božjem svetu, delitev ljudi t dobre ali zle, ne glede na to, kaj jih take dela. Fouquier je zžl, Tereza je dobra. In če se spomni-mo, da revolucija po Hochwalder-ju itak ni relnovredno izrazil v svojih dalih. Literarno-glasbenl večer slavistov Studentil slavlstike «o 18. de-cemibra priredlli llterarno-glas-beni večer v Realki. Organiza-torj' so stali pred problemom: prikazati kvantiteto r^ašega lite-rarnega podmladka alli njegovo kvaliteto. Sodeč po majhiiem številu sodelujočlh (pesniki M. Skrjančeva, J. Car, B. Pisk, F. pibernik, J. Kolenc Ln prozaista Hudnik ln Kališriik) so skušall ubrati drugo j>ot. Koliko so to relativno res storlli, nam bodo prikazali prihodnji literarno-glasberti večeri — zaradi po" mar.jkanja prostora le še nasvet vseh tistih, ki jlm je za okusno izvedbo prlredltve te vrste: ni-kar slabih recitacij! Avtorjl dobrih pesml nlso nujjio dobri recitatorji. Plesni turnlr Kot sporoča Akademskl plesnl klub, bo 9. januarja v dvoran! Ekonomske fakultete v Ljublja-ni plesn! turnir. Koroški klub na Dunajo Pred dnev! se je v raiem uredništvu oglasil predstavnik kluba koroških Siovencev, kl študirajo nac Dunaju. Zveza štu-dentov naše Unlverze bo nave" zala z njlmi tesnejše stlke In jim redno pošiliala naS študentskl in drugi tlsk. T R I B U N A Dragocenosti v produ Savinje NOVI VA2NI DOKUMENTI IZ ZGODOVINE NAJDENI PR! ŠEMPETkU V SAVINJSKI OOLINI Sklca rekonstruttcije lovenska arheoiogija }e ad ^I 1. 1945 do danes zabeležila ffB vei Izredolh aajd'b. Slo-vansko »vetišče v Ptuju, Heraklejev tempelj v Celju, najdbe tia Ljubljanskem barju, v Stlčnl, na Bledu ln končno Lrobiš>če v Sempetru. Na bregu Savinje je »talo več grobnih kapelic (aedikul). VelU ka povodenj je okrog leta 250 spodkopala temelje. Stavba se je začela naglbatl protl Savinjl. Višje vzidani kamnl so prlčell padatl v vodo. Njim so sledill še ostall. Končno *o tudl 20 ton tež-kl temeljl lzgutoirt ravnotežje ln se prevrnlll v Savtnjo, kl je vse zasula z gramozom. Sempetrski KDZ }e JesenJ J951 pogorel kozolec. Rab'111 so gramoz ln ga pričeli kopati v svojem sadovnjaku. Tlk pod ru-šo so naletell na zld. Kopali so naprej ln odkrill kip sedeče žen-ske, relief ter več arhitravov. Hitro se je po Sempetru razširl-la vest o najdbl. Vsa vas je hl-tela, da sl je ogle-dala. Med nji-ml je bil gradbenl tehnlk V. Jordan lz Zalca. Kot ljubhelj starine je tako,i obvestil unlver-zo In Mestnl muzej v Celju. Načrtno izkopavanje se ie prl" čelo 15- maja 1952, ko je odšla v Sempeter eklpa študentov ar-heološkega seminarja pod v&d-stvoin unlv prof. J. Klemenca. Studentje smo opravljali tehnid-na dela. Merill stno koordinate vsakega bloka, Inventarizlrall Jn odlivall v mavec (foto St. 1). Sl-cer je res, da smo počasr.I, zato pa snfio vztrajn!, vestnl in na-tančnl. Predznost našega dela je pohvalllo več strokovnjakov, posebej mlnuli teden skupina koroških arheologov. Najdišče je obsegalo 5 aedlkul. Tri je zgradila premožna rodbl-na Prlscianus. Cetrto keltska odkrili. Nagrobna kapeUca Prisciano-ve žene je bila impozantna stav-ba. Stene sd krasili mMološki prizori, vzeti lz neusahljivega v!ra grških bajk tn pripovedk. V tej aedikuJJ je stal ženski kip. Napis je pojasniJ, da je žena celjskega župajia Prlsclana, Ju-sta. Upodobltev prlkazuje sedečo žero srednjlh let, v dostojan-stveni drži. Glava je odbita, vi-den je del vratu. Oblečena je v tunlko, preko katere lma ogr-njen plašč. Z desnico cližl za plašč. S tem gibom je napela ogrinjalo, tako da izstopi lepo oblikovana desnica. Enako se po-razgubijo gube nad izbočeniml prsm!, trebušmo partijo in kole-nl. Kipar je vdihr.il življenje v gube oblačiia, tako da pod njl-mi čutimo lepo telo žene. Vrata kapele, v kateri je bll klp Juste, so ornamentirana. lmi-tlrajo na vsaki strani še dvoje oglatih stebrov. Zgoriij se kon-čujejo z listnaitim kapitelom. Na sprednjem polju je polno akan-tusovih listov, rozet, ptičev tn morskih zmajev-hipokamipov. Stranske stene so krasili reli-efi: Herakleja, Evrope, Castor-ja in Poluksa. Na relielu vidimo Evropo, ka-ko sedl na biku — Zevsu. Veter ji je potegnil oblačilo z gornje-ga dela telesa do bokov, del paj-čolana vihra za n.io in nad njo v vetru. D"namlčno se borl % njim za oblačilo. Pri kazar.a je kot ženska srednjii let, precej nasedena, s Slrokimi boki ln ozikimi prsmi. Satir ml vsiljiv moškl. Lahko bl rekll, ple^s okoll nje. Kiparju je nagajala žila 'V marmorju. Dleto npi odbijaho kamna po njegovl želji, temv po žilah v katnn«. Idealistični kiparskl delavnic! kl je Izklesala Herakleja, stojj! nasproti realistično usmerjen kll-pars svojimi sodelavci. Moškci značaj delavnice kažejo upodo-bitve: Kastor, Poluks, ciklus rea^-liefov z dogodiki iz Ilijade, šti upodobitve vojščakov irj mors zmaji. Figure so izdelane z o čutkom. Najmanjša mišlca \\ pi>dčrtana. Ciklus uipodobltev o trojansk:l vojni prlčenja Parisova sodb«a. Relief je vzidan v Gornjem grai-du. Po tehniki izdelave Iahkco s,piada k izdelkom šempetrski klparjev. Na reliefu so vldnl: Parls, H ra, Atena in Afrodita. Atena i Hera sta pomaknjenl v ozadfi v ospredju stojita Paris in Afr dlta. Paris je oblečen v predipass-nik, Afrodita je gola. P&dobnostt med Afrodito in šempetrskco nimfo je očltna. Ozke prsl i široki boki kažejo na isto Lavnico. Relief je močno lzllzan, takoo da potankosti ne vidirno. Arte*-mida stoji zravnana ln škropll ogenj, ki ga prižiga Kalhas. Naa levl stran!"ttjene gracHne ^orta-t-ve, se nahaja moški, ki koljaa košuto. Umetnik je hotel pouda^-ritl Artemidino božjo čud ter iaa zato naredll večjo kot obaa cdbrednika. Veslo v rokl Artem!-:-de govori, da se bo podala preka> morja na Tavride. Na reliefu opazlmo fitlri ose^-be. Na levi stranl stojl Orest im skitski vojak. Na desnl Ifigenijaa in rabelj, kl držl v roki bodalw. Med obema skuplnama stojll žrtvenik. Obe cenlralnl figuri,, Ifiger.ija In Orest, sta uipodob— Ijenl goli. (Ifigenija bi kot sve« v Sempetru čenlca Artemlde morala b!tli oblečena.) Njen brat Orest j® verjetno najlepšamoška postava.. Vidi se, da je atlet, hrbet ima o(fi samth mišic naseden, hrbtenica se v križu usločl, noge so polne in harmonično zaključujejo ce-lotno lir.ijo. Glava je verjetn© narejena po grškem originalu,. Skitski vojak je oblečen. Nog« Ima v 7.načilmh barbarsklh hla-6ah. Pri padcu je kamen požil.. Stran z Iflgenijo In rabljera ja b'.la izpostavljena eroziji vode,. Oočuvani polovici lahko govori-mo v superlativu, medtem ko soj osebe na drugem delu vidnaa samo v grobih obrisih. Nekaj arhaičnega veje la skulpture lovca na ptice. Upo- rabljer.a je e^ip^anska tehnika:: (Nadaljevanje na 7. straaij] Kreutzberg nas je razočaral Nekoliko cenena in senzacio-nalna reklama y našem časapisju za ve^er »edinstvenega« itd. nem-škega plesalca Haralda Kreutz-berga je vzbudila v Ljubljani precej nemira. Ljubiteljd baleta in modernih plesov, ki so tej rekla-mi pošteno verjeli in upali, da bodo videli resnično nekaj poseb-ndga, pa so v srcu ostali razoča-rani, kolikor se niso vdajalii mod-nemu bontonu, ki se pač ravna po reklami, po mednarodni repu-taciji nastopajocega in po sodbali salonskih (pri nas koncertnih, ker salonskih ni več) »tongeberjev«. Balet sam ne more imeoi takih možnosti izražanja in ni tako za-hteven kot druge vrste umetnilke-ga delovanja. Predvsem lahko iz-raLa le različna čustvena razpolo-ženja in že to ne enkratna in in-dividualna, temveč bolj čustva na-sploh, n. pr. trpljenje kot tako, ne pa crpljenje posameznega, do-ločenega človeka. Celovečerni ba-leti sicer težijo po tem — v njih je neka analogija z dramatsko zvrstjo — da bi nastopajoče ose-be individualizirali; pri tcm upo-rabljajo celo vrsto elementov, ki F>omagajo vzbujati vtis indiviidu-alnosti, pa. vendar ne sodijo k čistemu baletnemu izrazu. In na tega mislimo, ko piSemo o neindi-vidualni, splosnti naravi baldta. Kajti Harald Kreutzberg se ;e sku^al omejirt prav na ta čisti ba-letni izraz. Za predmet svojih kompozicij je vzel stanja Člove-ške psihe, ki so baletu naibolj do-stopna: obup, grozo, trpljenje, omahovanje, tavanje, neodločenost itd. V principu je skušal zatreti vnanje, lahkotne, ničesar izražajo-če »plesne« momente in ta stanja človeške psihe na eni strani indi-vidualizirati, na drugi strani pa skozii njih izraziri neko globljo idejno bistvo. Vpra^anje pa je, če se mu je to posrečilo. Kreutzbergov balet je tipično ekspresionističen balet. MogoŽe je njegova vez z ekspresionizmora kot takim, z njegovo idejno vse-bino, ki je bila enaka na vseh umetnostnih področ]ih, celo večja kot pa njegova vez i baletom. Skozi baletno formo je sku^al iz-raziti nekaj, česar — po na?eiji mnenju — balet ne more adt-kvatno prenesti. To pa je plesal-ca tako mocfno oviralo, da }e pri nekaterih plesih proti njegovi vo-\'}\ razbilo zaželeno balerno enot-nost. Kajn kljub temu, da je ho-tel ostaii zvest čistemu baletnemu izrazu, si je moral često pomagati s sredstvi, ki so bila temu izrazu tuja in je tako vnesel v svoj ba-iet nekatere elemente, ki so biH ?e tnan) baletni kot tisni. ki JIH je prej v principu odklonil. Zato je Kreutzbergov balet napravi! na nas vtis nečesa dvojnega. Kljub njegje pa jih vse na svoj poseben, enoten in do kraja do-grajen način. Glaven namen nje-gove utnetnosti je, ujeti določen vtis ter ga gledalcu z igro svetlo-be in oblike tako posredovati, da ga bo ta prevzel in začutil. Ta užinek Debenjak v večini prime-rov tudi doseza. Njegove slike so polne neke poetičnosti in rahle H-rike, k.i diha v nas preko dovolj izvlrne in zanimive kompozicije, katero slikar očividno dobro ob-•vlada. Vendar pa pri gledanju in presojanju njegovih slik občutimo, da nam nekaj manjka, nekaj, kar bi vso to slikovito gradivo usme-rilo in si ga podredilo. Njegova dela so brez kake jasne in dolo-čene usmeritve in brez določene vsebine, kakor smo imeli p^iliko videti prj nemškem umetniku Ottu Pankoku, kjer je bila vsaka slika izraz določenega idejnega odnosa do življenja. Prav iz tega vzroka se njegove barvne litografije, ki so poleg nekaterih drugih slik (n. pr. Spomin na Benetke, Istrske žene itd.) nedvomno najboijš^, gtbljejo na ncki meji, preko ka-tere bi lahko vsak čas prestopile v cenenost, če ne bi bil slikarjev bogati umetniški okus In čut za mero tisti, ki to preprečuje. Vse-kakor pa natn Debenjakove slike s svojim izrednim barvnim soglas-5«n, nevsakdanjo in domiselno kompozicijo in bogastvom prepro-stih čustev dajejo dovolj estet-skega užitka, da si jih z veseljem ogledamo. Popolnoma drug, tezji in ob-širnejži ¦problem pa .predstavljajo za nas slikarska prizadevanja Staneta Kreganja. Prostori, v ka-terih razstavlja, so v resnici po-dotani »cvetličnjaku«, kjer nam oko bega ¦preko lb najrazličnejših barv, ne da bi se moglo odpočiti na kaki določeai in izdelani obli-ki, ki bi bila vsaj malo podobna nalim običajnim predstavam. Kdor si ogleda slike na tej razstavi, bo lahko ugotovil, v kakšno smer je šla Kregarjeva razvojna pot do stopnje, na kateri stoji danes. Vi-del bo, da Kregar razstavlja svo-ja dela Ie iz zadnjih treh let. Del, ki jih .je ustvaril pod vpHvom sur-realizma, iz katerega je iz?el, na razstari ni. Preko tega obdobja v svojem delovanju je Kregar pre^el v tisti, za nas najbolj naravni tip slikarsrva, ki rrrn mi zelo na-sploh pravimo realizem, in ki ga predstavnlki abstraktnega slikar-stva imenujejo figurativno slikar-stvo; to slikarstvo nam življenje i-n predmete v tem življenju prl-kazuje tako, kor jih običajno vi-dimo in doživljamo. To popolno, enotno in neokrnjeno naravo pa je Kregar postopoma začel razkra-jati in razbijati, dokler rau ni ostaJa le Se linija in barvne plo-skve, ki niso v nikaki odvisnosti od predmeta, katerega naj bi iz-ražale. Tu se je Kregar za sedaj ustavil. Linija in barva, barva in linija — to sta Kregarju edini sredstvi za izražanje. Toda izra-žanje česa? Sredstvo pač ne more bki samo sebi namen in cilj, če-prav bi nas marsikateri likovni teoretik lahko použil, da navpične linije izražajo nemir, horizontale to in to in diagonale ono in ono. Nam običajnim ljudem pa ta raz-laga ne pove ničesar, pač pa nas dovede do docela razumne in upraviČene ugotovitve: cel gozd navpičnic ne more vzbuditi v gle-dalcu občutka nemira, če pa v umetniku, ki jih je_ spravil na platno, tega nemira ni. Isto se do-godi tudi z diagonalo aji horizon-talo ali s katero koli linijo in barvo, ki bodo ostale le tehnične posameznosti in tehničnd prijemi, 5e jim umetnik nc bo dal svoje lastne notranje rsebine in jih pri-silil, da jo iz.ražajo. Vsaka umet-nina ta pogoj — ki sicer nl edtini — izpolnjuje in ker je vsaka člo-veška vscbina enkratna in nepo-snemljiva, je prav tako tudi delo umetnika. Tudi Stane Krcgar je ta pogoj v celoti izpolnil — dal je v svoja dela svojo lastno vsebino. Kakšna pa ]e ta vsebina? Četudi imamo najboljH namen, ne moremo od-kriti več, kakor praznino in praz-nino praznine, brez moči In in-tenzivnosti. To ni tista dejavna, nasilna, močna praznina, kakor jo izražajo n. pr. Van Goghove poz-ne slike, v katerih ta slikar tako grozljivo prodirno izpoveduje svo-]o lastno opusto?enost m opusto-Šenost sveta, temveč je praznina [n nemoč samega doživljanja. Kre-garjevo doživljanje je brez tlste bogate in aktivne vsebine, ki }o ima človek, zlasti pa se umetnik, s celotno osebnostjo živecf v svo-jem času in z njim. Ker pa nihče ne more posredovati drugemu več, kakor ima, so Kregarjeve slike ekvivalent njegovi praznoti. Lah-ko bi rekli, da }e v sliki Deček z vrčem Kregar podal svoj celot-ni program. Niegovo doživljanie je doživljanje dečka, ki okrog se-be ne vldi sveta, kot ga pojmuje-mo v običajnem smislu, temveč le neurejen in brezpredmeten kaos najrazličneiših barvnih lis, kaos, iz katerega še ni sposoben vzeti in lo&ti ustrezajočih elementov ter jih združiti v nekaj, kar bi ustre-zalo našim konkretnim predsta-vam in idejam, ki nam jih svet sam ustvarja. Ker pa ni Kregar-jevo doživljanje dovolj intenzivno — zakonitost umemiškega dela zahteva od ustvarjalca take inten-zitete, da lahko vznemiri in ade-kvatno imaginira povsem povprecf-no doživljanje povpre^nega gle-dalca — žal ne more vzbuditi te-ga, kar bi moralo, zato ga tudi rr_i ne moremo doživeti s celotno zavestjo, temveč ga lahko le »teh-nično«, strokovnjakarsko razume-mo. Edino vsebinsko do&ivetje, ki nam ga Kregar posreduje, je neka nedoločena resnično ab9traktna vznemirjenost čutov, brez kon-kretnosti, brez vsebine, vzbujajo-ča golo ugajanie ali odpor. Trditev, da je Kregar kljub te-mu tu in tam u&nkovit, kar mo-ramo piiznari, nažega stališča ne zanika, temveč ga nasprotno po-trjuje. V kolikor Kregar doseza uČinke, jih zgolj z vnanjimi sred-stvi; s preračunano izbiro barv, kjer mu ne moreroo oSrekati ne-kega notranjega obžutka (Daphnis in Chloe, Večer v predmestju) ali z doloČeno kompozicijo Iinij (V gozdu). Življenje pa v Kregar-jevo umetnost nima dostopa, zato ni slučaj, da nam skoraj vsa nje-gova dela vzbujajo vtis tihožitja. Kregar ne dela nobene razlike med človekom in listom, ki tre-peče na drevesu (seveda v ko-Hkor sploh lahko ugorovimo, da je to list na drevesu), med bledim spominom na katedrale in pečina-mi ob morju, med tihožirjem in resničnim življenjem. To izcaftče-vanje ni načelno, kar bi bilo ra-zumljivo, 6e bl slak?r imel nelc doloien pog^led na svet, temve^ vsebinsko. Kregar doživlja vse kot molčečo, umirjeno in mrtvo prirodo, ki je predmet tilioziti^. Ker pa ta že po svoji naravi ne more[o izražati ne^esa močnega, eruptivnega in intenzivnega, so se Kregarju verjetno tudi tako pri-ljubila. Tako je Stane Kregar prižel preko svojega brezizraznega, ce-nenega in potvorjenega realizma do stopnje ab9trakmega dekorati-vizma, kjer končno izraža svojo notranjo resnico. Zato ne smemo smatrati njegovega sedanjega na-čina slikanja zgolj za modo. Nje-gove slike niso mogle biti umet-nižko resnične, dokler ni našel sa-mega sebe, dokler je vztrajal v iluziji, da je v njem nekaj dru-gega in vež, kakor pa je v resnici bilo. Danes pa je Kregar povsem iskren, ker je zvest samemu sebi. Zato si }e v pičlih dveli letih s tako lahkoto osvojil sebi popol-noma adekvaten izraz — prazno simfonijo praznili barvnih tonov ln linij. Na ta način je Kregar ustvaril res bogat cvetližnjak, to-da rože v tem cvetličnjaku za nikogar nimajo vonja, ker so umetne in mrtve. -šk Problemi akademskega pevskega zbora (Nadaljevanje s 1. strani.) ki mu predseduje dolgoletni aktiv-ni član Nace Voje. Novi odbor je moral nujno reliti problem obstoja zbora, obenem pa dvigniti kolek-tivno zavest in disciplino. Teh p.roblemov so se lotili z različaih itrani. Zbor je že na občnem zboru sklenil, da bo vsakega čla-na, ki bo trikrat neopravičeno manjkal, brezizjemno črtal iz svojih vrst. To se je nekaterim doslej ze zgodilo in je na rednost ostalih precej pozitlvno vplivalo. Odbor je posegel tudi po drugih ukrepih, ki so bili v veljavi prejš-nja leta, tako da je na decembr-dcih vajah bilo razveseljivo število udeležencev, saj so videli, da ima-}o pred sabo resno delo. Medtem se novinci ^e vodno prijavljajo k avdiciji. Vrnili so se tudi nekateri stari člani zbora, ki so po odslu-ienju vojaškoga roka nastopili svoja sluibena mesta, a želijo v zboru še sodelovati. Z rednim obiskovanjam vaj, tesnejšim stikom odbora s člani, stalnim obvežča-njem kolektiva o sklepih sej, pred-vsem pa z vnaprej določenim pro-gramom je zbor že sedaj, v tem relativno kratkem času, prebredel krizo. Zbor pa kljub temu, da zaradi sprememb r ansamblu ni homo-gen, ne po^iva. Leto^nji člani se na rednih vajah učijo program za stilai koncert slovenskih balad, s katerimi bo APZ nastopil marca prihodnjega leta v Ljubljani. Ob tej priliki bo prof. Radovan Gobec praznoval 25-letnico svoje-ga delovanja kot dirigen:. Z lan-skimi pevci pa je dirigent na izrednih vajah osvežil program svatbenih obredij. Ta program so posneli na trak pri Radiu Ljub-ljana in pri Radiu Koper, v za-četku tega meseca pa je z njim nastopil zbor v Škofji Loki in Kranju. Vendar s tem ta spored le ni zaključen, saj zbor z vseh stnani Slovenije dobiva ponudbe za gostovanja. Tako bodo januarja gostovali na Dalenjskem (Kočevje, Ribnica, Dobrepolje), nekaj po-zneje pa zelo verjemo tudi v Prekmurju in v Zagrebu. Tako zbor skrbi za kulturno povezavo med našimi kraji. O kvaliteti zbora pa najzgovorneje pričajo odlomki iz ocene koncerta v Kranju: »Pevski zbor je že na zunaj simpatičen kolektiv, poln mladost-ne svežine ... Zelo preseneča po-polna zlitost zborovih glasov, ki vsi mehko in polno zvene s pra-vllnimi nastavki, tako da ne vemo, katerim glasovom bi dali prednost. Poleg čiste intonacije, dikcije in discipline dihanja smo opazili visoko raven fraziranja, ki ne stremi za nasilnimi dinamični-mi efekti, marveč je dinamičrLa graduacija oprta na logi^ne in umetniske zahteve muzikalne ce-lote. Tehnika petja, posebno dina-tnično niansiranje ne dela zboru nikakih težav; slišali smo krasne pianissime in polno doneče fortis-sime. Tudi glede interr>retacije je zbor na visoki umetniski stopnji in imamo vtis, da je to glasbeni instrument, kakršnega že dolgo nismo imeli. Zbor razpolaga tudi s solisti, na katere je lahko po-nosen. Do tolilišne tehnične in umetniške zmogljivosti se je zbor mogel dvi^niti z napornim inren-zivnim delom in pod umetniškim vodstvom diri»enta Radovana Gobca, ki je pokazal, brez vsake patetike v gestikulaciji, dovr?enost lepega prednašanja v dirigiranju.« Nova MVš v Parizu Nova med-icinska fakulteta v Parizu ,je ta mescc pričala z rednlm ddlom in bo ?-a sedaj sprejetih okrog 25C0 študentov prvega in drugega letnika. Število vseh štu-dentov, vpisanih v zimski semester na pariških fakultetah in visokih sohh, pa znaša po dosodanilib pcr dackih okrog 150.000. Š.tipendijski komite pari?kega časopisa FIGARO je sklenil po razgovoru s.študentsko zvezo pcr vižati število »FIGARO — Itipen-dij na 90«. Podobne podporne fonde za pomoč študentom so sklenili osnovaci tudi mnogi druga franaosiki časopisi. KREUZBER NAS JE RAZOČARAL (Nadaljevanje s 4. strani.) ustrezajo: človek živi na zemlji svoje težko, protislovno in uma-zano življenje, njegove oči pa se vedno znova obračajo. proti zve-zdam, ki mu pomenijo simbol re-da m neomadeževanosti. Preko tega je Kreutzberg prešel v skoraj geometricfno urejeno in harmonič-no vrtenje svetov, ki se sučejo ne-prizadeto in po vecfno uzakonje-nih poteh skozi prostranstvo. Pro-tislovnost življenja tvori vsebino tudi plesu »Ciganske pesmi« — po Dvorakovi glasbi. To je pro-blem človeka, ki nosi v sebi neko bolečino, morda težak spomin na svojo usodo, ki ga neizprosno spremlja. Vedno znova zamahne nad to bolečino z rokami, ki se že naslednji hip uvijejo v ritmu veselega plesa, kjer skuša najti pozabo. In vendar ga njegova usoda vedno znova potegne na-zaj, tako da ie obsojen na večno tavanje in beg. Poleg teh točk je Kreutzberg uvrstil v svo} program se drugo skupino plesov, pri katerih — kot vse kaže — ni imel takih pre-tenzij. To so plesi: »Dtvertimento v stilu commedie dell'arte« (Per-golesi, Stravinski), »Iz starega ko-ledarja« (Mozart). »Ples ceremo-niarja iz Gozzijeve Turandot (Scott) in »Valček« (Strauss). Te točke pa nas s svojo lahkotnostjo, hoteno igrivostjo in načinom sa-mega izražanja še zdaleč niso za-dovoljile. Množica kostumov in najrazličneižih rekvizitov, ki niso bili tako nujno potrebni, je delo-vala nekoliko neokusno in po-vršno. Iz te skupine bi lahko iz-vzeli en sam ples, to je »Valček«, katerega je občinstvo z dobro me-ro navdušenja sprejeio. Vendar pa ŠVEDSKA Zahteve za povešanje šiipendijskega fonda Sved&ka žtudentsika zveza je zahtevala, da se vsota žtipendi!), katere daje država na razpolago študentom, zviša od 940.000 kron na 4,869.000 kron. Dosedanja vsota je omogočala dejanjie štipendij kotmj 3 °/o na novo vpisaniih štu-dentov. Mnenje zveze )e, da naj poleg nadpavprežno nadarjenih študenrov prejemaijo stipendijo tudi povprecni študenti ki zaradi gmotnih težav nc zmoirejo vseh ItudiijskiH strožkov. »Valček« m doseza! kvalirete ple-sov, ki smo jih uvrstili v prvo skupino, čeprav je bil v nekem smislu najbolj popularen in se je zaradi tega tudi približal naj-večjemu delu občinstva. In kaj naj rečemo o celotni pri-reditvi? Predvsem to, da je obvi-sela nekako v zraku zaradi proti-slovnosti, ki smo jo že v začetka obravnavali. Prav zato nam ta večer ni zapustil nekega enotnega vtisa, ki bi nas prevzel in navdu-žil. Tudi tisti, ki bi radi uživali ob tehniki plesnega izvajanja, ni-so prišli na svoj račun, Plesne fi-gure Haralda Kreutzberga so bile običajne, preproste in prav nič artistične. Na vsak način pa mu je treba šteti v veliko zaslugo, da si je prizadeval vkleniti v balet-ne forme bogateišo, globljo in resnejšo vsebino, kot smo je obi-čajno vajeni, Čeprav mu to v ce-loti ni uspelo. nk Po sledovih Vikingov Mednarodno Studentsko arheološko taborjenje na Danskem Od 13. do 30. julija letos je bil na Danskem v mestecu Hobru v severni Jutlandiji mednarodni ar-heoloSki tabor, ki so se ga udele-žili razen Jugoslovanov še Štu-dentje iz Anglije, Francije, ZDA, Alžlra, Nemčije, Italije. Nizozem-ske, Norveške, Danske in Finske. V bližini Hobra so že pred leti našli ostanke nekdanje trdnjave starih Vikingov in takoj so pri- čeli z izk.opavanji. Danska vlada je v delo vložila velike vsote de-narja, na pomoč pa ji je prisko-Čila tudi Danmarks Internationale Studenterkomite (DIS), ki \t orga-nizirala vež mednarodnin akcij žtudentov. Ne bi mogli reči, da so te akcije cenejže kot najeta delovna sila, kajti izborna brez-plačna hrana, izleti v bližnjo in daljno okolico in tudi organizaci-ja sama zahtevajo velika finanČna sredstva. Vendar pa hoče DIS s pomocjo oblasti predvsem zbuditi pri tuicih zanimanje za državo, ki ji je zelo mnogo do tega, da poživl turizem. Zanlmivo je, da Danska za to panogo nima ugod-nih pogojev, saj po naravnih le-potan zaostaja ne samo za Svico, Avstrijo in Jugoslavijo, temveč tudi za drugimi evropskimi drža-vami. Z intenzivno propagando in posrečenimi rekonstrukcijami pa iim je le uspelo izredno dvigniti tujski promet. Vse, kar se je da-lo, so napravili zanimivo in pri-vlačno. Kljub močni zgodovinski tradiciji Danska nima mnogo ori-ginalnih spomenikov; toda zna-la jih je ustvariti. V tem pogle-du }e na primer zelo značilno »staro« mesto v Aarhusu. Po vsej državi so poiskali stare zgodovin-sko zanimive zgradbe, iih podrli in rekonstruirali v botaničnem vrtu drugega največjega mesta na Danskem. Takih umetno ustvar-jenili zanimivosti in rekonstruk-cij je na Danskem še več. Podobno delajo sedaj v Hobru. Od vikinške trdnjave je ostalo samo nekaj strohnjenih kolov, po-sode, orodja in kosti. Najdb pa je bilo dovolj, da so lahko napra-vili načrt stare naselbine. Na istem mestu jo sedaj rekonstruirajo in čez nekai let bo stala prav takšna kot prea des«timi stoletji. Stvar se bo prav gotovo rentirala, ker se Danci, pa tudi tuji turisti za-njo zelo zanimajo. Delo pri izkopavanju in obnav-ljanju ni bi!o naporno, temveč je bilo bolj zabava in duševni po-čitek. Dnevno smo delali lest ur (od 9.—12. in od 13.—16.). Izven delovnega , tov. Lužnikom Zafetek na 1. straoi Kako si zadovoljen z uspehi preteklega leta? Govoriti o kakih posebnih uspe-hih AŠO v preteklem letu ne moremo, ker AŠO v tem letu ni dosegel prave organizirane dejavnosti, temveč le kam-panjsko. Na to so vplivali pred-vsem objektivni razlogi in le v manjši meri subjektivni. O tem bo vsekakor govora na let-ni skupščini odbora, ki bo v kratkem. Posamezni klubi in 6ekcije so sicer dosegli na tek-movanjih nekaj vidnih uspe-hov, ni pa bilo nikjer prave šir-še razgibanosti in številnejše pritegnitve študentov k šport-nemu udejstvovanju. Edini pri-mer predstavlja odbojkarsko prvenstvo Univerze, ki je za-jelo skoraj vse fakultete z moš- kimi in ženskimi ekipami. Iz-vzeti sta tudi judo in sabljaška sekcija, ki sta se v tem letu ustanovili in si že postavili so-lidne temelje za nadaljnji u-spešen razvoj. Kaj je bila glavna ovira za širše delo? Mislim, da so bili glavni vzro-ki v neurejenih materialnih pogojih in starih napakah, ki jih je odbor kot dediščino pre-vzel in nevšečno občutil skoai vse leto. Največjo pridobitev predstavlja igrišče pod Ceki-novim gradom, ki je dobro slu-žilo svojemu namenu. Najtežje je bilo to, da odbor ni imel no-bene solidne materialne pod-pore in da nihče ni mogel na-črtno predvideti niti nabave rekvizitov niti organizacije kakršnega koli širšega tekmo- vanja. Mnogo je bilo tudi le-pega govorjenja, premalo pa konkretnega dela. Ali bodo v prihodnjem letu večje možnosti za razvoj športa na Univerzi? Pogoji za načrtnejše delo se bodo po vsej verjetnosti zbolj-šali. S precejšnjo gotovostjo upamo, da bomo za prihodnje leto dobili redno podporo iz proračuna, česar doslej ni bi-lo. Ali se bo delokrog ASO raz-širil? Pojavljajo se močne težnje, da bi se osnovalo akademsko športno društvo. Ce bodo za to objektivni pogoji, bo o tem od-ločala letna skupščina, kjer se bodo vsa vprašanja v zvezi s tem izkristalizirala. Za sedaj je AŠO sklenil pri-družiti ostalim sekcijam še smučarsko z nalogo, da že v letošnji sezoni pritegne čimveč študentov k smučanju. S katerimi sekcjami si bil najbolj zadovoljen? Skoro vse delo posameznih sekcij in klubov v letošnjem letu je bilo premalo perspek-tivno, podobno životarjeniu Najbolje je vsekakor delala judo sekcija, ki si je z načrt-nim delom že vzgojila lastni kader, s katerim sedaj nadalju-je uspešno delo v več tečajih. AOK je organiziral univerzi-tetno prvenstvo in poživil od-bojko na Študentskem naselju, kar mu moremo šteti v dobro. Povsod je bilo delo preozko in ni bilo nobene večje množične aktivnosti. Ali bomo lahko postavil šport na Univerzi v prihodnjem letu na širšo osnovo? V prvi vrsti bo nujno širše In bolj množično udejstvova-nje študentov v športu. Upamo, da nam bo novi proračun dal možnosti, da bomo lahko to do-segli. Naš smoter je čimbolj organizirano deio skozi vse le-to. Veliko pozornost bomo mo-rali posvetiti tudi vzgoji vse-stransko zdravih športnikov, kajti v tem pogledu ne more-mo govoriti o kaki popolnosti. To naj bi bila osnovna naloga ASO, vseh klubov in sekcij v nov^vn letu. Svctovno snmčarsko prvenstvo bo na J ihonni Minuli teden je bilo v Beogra-du zasedanje Centralnega športne-ga odbora jugoslovanskih študen-tov. Udeležili so se ga predstav-niki vseh univerz. Našo Univerzo je zastopal član AŠO tov. Var-zaha. Na dnevnem redu zasedanja so bile tri točke: 1. Svetovno prvenstvo v smu-čanju. 2. Vključitev v Zvezo športov. 3. Svetovno prvenstvo v atle-tiki. Poleg tega so razpravljali tudi O domačih prvenstvih. Po daljši diskusiji so sprejeli predlog, da bo naša študentska zveza organizirala svetovno smu-čarsko prvenstvo 1955. Ker je naš delegat odklonil povabilo, da bi bilo to prvenstvo v Sloveniji, je predlagal makedonski delegat Šar planino in sarajevski Jahorino. Po ogledu terenov in objcktov na Ja-horini so sprejeli predlog sarajev-skih študentov. Naš AŠO je od-klonil organizacijo tega prvenstva zato, ker ni na razpolago dovolj vzpenjač v Kranjski gori. Vsi delegati so se zedinili v tem, da se včlani študemska športna organizacija v Zvezo športov Ju-goslavije. Prav tako so soglasno podprli kandidaturo Egipta za atletsko svetovno prvenstvo štu-dentov, za katero je kandidirala tudi Brazilija. Precej časa so posvetili tudi do-mačim prireditvam. Dogovorili so se, da bodo posamezna študentska prvenstva v naslednjih mestih: v Ljubljani odbojka in košarka, v Sarajevu nogomet in rokomet, v Beogradu tenis in plavanje, v Za-grebu smučanje in streijanje ter v Skoplju namizni tenis in sabljanje. w 0 dobrem in slabetn športnem filmu Nedavno smo imeli v Ljubljani priložnost videti dva športna fil-ma: Harlem in To je moj sin. Oba sta ameriške produkcije in sta vzbudila veliko zanimanje med športniki, kar je razumljivo, saj je ipreteklo že nckaj let, kar smo lahko gledali v naših kinemato-grafih zadnji športni film. Nočem govoriti o filmu kot umemini; nekaj besed bi posvetil le kvaliteti filma s športnega gle-dišča. Športni film ima vsekakor vzgojni pomen in lahko opravi tu-di poučno delo, kadar nam pred-stavlja neko vejo športa, ki ga ne poznamo pri nas. Tako je bilo tudi v teh dveh filmih. Prvi pri-kazuje najboljŠe košarkarje sveta, profesionalno moštvo HARLEM, drugi pa nai bi razveselil tiste, ki Jjubijo rugbv. Oba naj bi do-prinesla sploŠnemu pojmu o špor-tu nekaj koristnc^a. Kaj smo pridobili, ko smo gle-dali ta dva filma? Prvi je vercn prikaz življenja košarkarskega kluba, njegove borbe za uspeh; dramatika, ki ga preveva, je pristna. Iz tega filma lahko spo-znamo moderno igro, požrtvoval-nost in vse finese košarke. Brez dvoma je film mnogo koristil na-šim košarkarjem, ki so se lahko v 90 minutah mnogo naučili. Film je bil pravi šporcni užitek tudi za tiste, ki niso športniki. Pravo nasprotje tega dobrega športnega filma pa je film To je moj sin. Ta film ima s športom kaj malo skupnega. Nekaj prizo-rov z rugby tekem je vse, kar je žportnega v tem filmu. Norčeva-nje iz telcsne strukture mladeni-ča, zapostavljanje v družbi, to ni in ne more biti športno. Gorovo govorimo v imenu vseh mladih športnikov, če povcmo, da si iz vsega srca želimo športnih filmov, takih, ki nas bodo nekaj naučili in nas seznanili z nečim nezna-nim. Filme take vrste pa, kot ie To jc moj sin, mladi športniki odklanjamo. Naši najboljši športniki študentje so dosegli tudi v tem letu velike uspehe, predvsem v pogledu kvalitete. Štndentje so se vrinili prav v vrh slovenskega in jugoslcv. športa. 2 vztrajnim delom, vestnim trenin-gom in marljivostjo so dokazali, da more biti dober sportnik tudi dober študcnt. Njihovi uspehi so vred ni toliko več, ker so jih dosegli v slabih pogojih dela, saj vemo, da prav v preteklem letu nismo mogli nuditi niti najkvalitetnejšim "sportnikom tistega, kar je naj-bolj potrebno. Prav zato moramobiti nanje se posebej ponosni. ' Skerbioek: je študent na ljubljanski univerzi na oddelku za kemijo. Je eden najboljših študentov, saj je na te-kočem z vsemi izpiti, poleg tega pa dobiva še visoke ocene. Izven predavalnice mu je največje ve-selje odbojka. Je član Akademske-ga odbojkarskega kluba in je v veliki meri pripomogel k zadovo-ljivemu uspehu svojega kluba. Težko si predstavljamo študentsko moštvo brez njega. Kljub temu, da je v prvi vrsti igralec, je sode-loval tudi pri delu odbora svojega kluba. Lahko trdimo, da je naj-boljši igralec odbojke v Sloveniji. Seveda je tudi stalni član držav-ne reprezentance. Barve naše drža-ye je branil že dvanajstkrat. Igral je proti Franciji trikrat,« proti ZDA dvakrat, po enkrat pa proti Turčiji, ZSSR, Romuniji, Bolga-riji, Portugalski in Holandiji. Tu-di v naslednjem letu bo igral v študentski ekioi AOK, gotovo pa ga bomo videli tudi v vrsti držav-ne reprezentance. Kristančč }e žtudent Tehniške vlsoke ?ole. Kdo bi ga ne poznal. Je eden iz-med najbolj popularnih žportni-kov v Sloveniji. V naži ožji do-moviai je košarkar, ki mu ni pa-ra. Je stalni član državne košar-karske reprezentance in je z njo gostoval v Franciji, Tur^iji in drugod. V svojem klubu je ne-pogrešljiv. Poznamo ga kot bor-benega igralca, ki pa seveda od-lično obvlada žogo. Neprekosljiv je v metih na koš. Izredna pre-ciznost, ki si jo je pridobil z vest-nim treningom, je navdušila vsa-kega gledalca. V svoje mohvo je vnesel mladostni polet, ki je pri-nesel AŠK častno drugo mesto v državi. Povedati moramo tudi to, da svoje znanje rad prenaša na svoje tovariše. Upamo, da bo tu-di v prihodnjem letu du^a svojega mo^tva in da bo prav tako častno opravil svojo nalogo kot letos. Lorger je prav tako ^tudent ljubljanske tehnike. Nikogar ne bi našel, ki bi mi ne pritrd.il, da je Stanko najboljši slovenski atlet in prav tako dober študent. Kot stalni član jugoslovanske državne repre-zentance je sodeloval na tekrno-vanjih v Grčiji, Nemčiji, Belgiji in drugod. Najtežja srečanja je imel doma, kjer je tekel z nem-Škimi in finskimi tekači. Vedno je bil zmagovalec in ga po vsej pravici uvrščajo med najboljše te-kače na 110 m z zaprekami v Evropi. Kot edini član slovenske univerze je sodeloval v Dortmun-du na mednarodnih športnih igrah. Je državni rekorder na progi 110 metrov z zaprekami in slovenski rekorder v teku na 100 m. Tudi temu simpatičnemu atletu želimo mnogo uspehov na atletski stezi v prihodnjem letu. Miiakov je Student DIF v Beogradu. Ome-njamo ga zato, ker je prav gotovo najboljši študent športnik v naši državi. Rekorder v skoku s pali-co je eden izmed najbolj nadarje-nih aitletov sploh. Svoje rezukate je dosegel zelo hitro, čeprav je njegova disciplina zelo težka in zahteva veliko tehnično znanje poJeg velike osebne brzine. V ze-lo kratkem času se je povzpel na vrh evropske lestvice. Njegov re-zultat 4.31 m je vzbudil pozornost po vsem svetu. Prav zato se je odločila Atletska zveza Jugosla-vije, da ga poSl je na specialen trening v Ameriko, kjer je ta di-sciplina najbolj razvita. Omeni-mo naj le to, da je najboljši ju-goslovanski športni časoipis podelil Milakovu posebno štipendijo, ker se je v svojem študiju zelo dobro izkazal. Vsem žportnikom žestitamo in jih dajemo za vzgled vsem osta-lim. Vsi ri so potrdili, da je mo-gože združiti pojem dobrega žtu-denta z dobrim športnikom, kar vtse prepogosto zanikajo. Ob Novem... Spet gre leto h koncu in kot vedno se ob tem spominjamo svo-jih uspehov in neuspehov v minu-lem letu. Delamo sklepe in ugiba-mo, kaj bo prihodnje leto. Po na-vadi zidamo gradove v oblake, hočemo vsega, vse, kar imamo, nam je premalo. In tako smo ko-nec vsakega leta razočarani, vca-sih bolj, včasih man). Letos smo kar precej. Samo površen pogled na delo v minulem letu nam pove, da je hudentski šport problem, ki ga ne gre zanikati. Gotovo sodi med najbolj pereče v delu študentske organizacije in nas sportnikov sa-mih. Kijub odlocnim intervenci-jam, iavnim pismom in lastnim prizadevanjem nam ni uspelo po-staviti trdne osnove za športno delo na Univerzi. Skoraj vse na-še prošnje za dodelitev podpor in subvenci) so naletele na gluha use-sa. Moramo si priznati, da smo bili v slabšem poloza]u kot vsa prejšnja leta. Delo Športnega od-bora je bilo zaradi tega zelo otez-kočeno in omejeno. Postavljeni smo bili celo pred dejstvo, da bo-mo morali vse hudentske sportne organizacije na nasi Univerzi raz-pustiti. Sekcije so iivotarile iz dnevt v dan. Njihov nastop na tekmo-vanjih je bil vedno vprasanje de-narja. Tako so se prebijali iz me-seca v mesec prav vsi: AŠK, AOK, sabljaii, strelci, sahisti in jiu-jitsu. KakŠni so uspehi sekcijf Kljub vsem težavam moramo ugo-toviti, da $o zadovoljivi. AŠK }e zasedel II. mesto v driavi, kar je največji uspeh studentskega spor-ta v pogledu kvalitete. Dobro so se drzali tudi vsi ostali. Njihov HSpeh moremo ceniti toliko bolj, ker vemo, da so zanj vložili ve-Uko napora, ne samo na igrišču, temveč tudi za pisalno mizo, ko so zbirali denar za potovanja. Najmanj smo storili v širjenjtt športa med "studenti po fakultetab. Ostali smo pri ozkem delu v klu-bih. Za to je polno objektivnih vzrokov; največji je gotovo po-manjkanje denarnib sredstev. Brez teh si težko zamisljamo sport na sirsi osnovi, Kljub vsem nevsečnostim in zaprekam, ki so se postavljale po robu športnikom hudentom, so se le-ti častno borili za čim večji uspeh. Njihovo vztrajno de-lo opravičuje potrebo po ustano-vitvi sportnega drustva na naši (Naidaljevanje na 7. wr.) Kje je rešitev? S iri mnenja o šenski vrsti AOK Slabo delo odbora, pomanjkanje klubske zavesti in premajhno število igralk, to so glavni vzroki za neuspeh ženske vrste AOK. Naše uredništvo je povprašalo nekaj Igralk AOK in člane odbora, kje so vzroki za slab uspeh ženske odbojkarske vrste Akademskega odbojkarskega klu-ba in kako bi našli najboljšo rešitev, da bi se stanje v tej ekipi popravilo. Ni teiovadnice Kapetan ženske vrste tov. Ni-ča Leskovic nam je nekako v jezi povedala, da nimajo mož-nosti treninga. Sedaj imajo do-brega trenerja, kakršnega so po-grešale vse dotlej, nimajo pa telovadnice, v kateri bi lahko vsaj enkrat na teden trenirale. »Poleg tega je več kot nujno, da dobimo nekaj novih igralk. Sedaj nas je malo in še od teh so nekatere bolj pri drugih stvareh kot pri odbojki. Morali bi biti bolj s srcem pri stvari, kajti drugače se ne moremo na-dejati kakih uspehov. Pripomni-ti moram tudi, da z delom le-tošnjega odbora nisem preveč zadovoljna.« Nove igralke Smilja Markovič je ena izmed novih igralk, ki ima precej možnosti, da se uvrsti med naj-boljše. Pravi, da je trener do-ber, glavna pomanjkljivost in vzrok pa je v slabi medsebojni povezanosti igralk samih. »Če ni popolnega razumevanja med igralkami, če niso dobre kole-gice, ne moremo pričakovati, da bi bil uspeh tak, kot bi bil sicer. Velika pomanjkljivcst na-še vrste je v tem, da ima pre-malo članic. Morali bi pridobiti nekaj novih, morda pri kakem Partizanu ali pa naj bi prire-dili poseben tečaj za začetnike. Na koncu bi pripomnila še to: Če hočemo, da bomo imeli uspeh, potem moramo za od-bojko več žrtvovati. Igrati je treba s srcem! Treningi morajo biti redni. Trener je odličen. Za odbor je karakteristično, da ga sploh ne poznam.« Več klubske zavesti Skerbinek Vlado, ki je bil le- tos član odbora, meni, da je glavni vzrok neuspeha premajh-na klubska zavest. »Odbor res ni kaj prida nare-dil, vendar bi se morale tudi same igralke znajti. Ne morem trditi, da je bil vzrok odborove nedelavnosti lenoba. Vemo, da so bile materialne razmere zelo slabe in so v veliki meri jema-le voljo do dela vsem članom odbora kakor tudi tekmoval-cem. Slabo stanje v naši bla-gajni je vse člane demoralizi-ralo. Upajmo, da bo nov odbor, ki bo izvoljen na občnem zboru, lahko delal v boljših pogojih.« Naši na drž. prvenstvu V Skoplju se je pričelo dr-žavno mladinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Sodelujejo moštva vseh univerz v naši dr-žavi. Poleg teh bodo nastopile tudi ekipe iz Istanbula, Ankare in Aten. Reprezentanco sloven-ske Univerze sestavljajo: Koc-jan, Ahačič in Rebolj. Smučarsko prvenstvo v Tržiču Na skupščini Kluba tržiških študentov so člani predlagali, da bi klub prevzel organizacijo slovenskega smučarskega prven-stva v alpskih disciplinah. Ta sklep pozdravljamo, saj je do-ber dokaz vsestranske delavno-sti kluba. To je tudi hkrati prvi primer, da se je nek štu-dentski klub lotil širšega šport-nega delovanja. Le MAK je pri-redil eno športno tekmovanje, ki pa je bilo bolj lokalnega pomena. še dobro, da nam trener ne uide Mesec Meta je stalni član li-gaške vrste. Včasih je veljala za najbolj borbeno igralko, se-daj pa je tudi njena borbenost malo splahnela. Tudi ona nam je že v začetku omenila, da ni zadovoljna z delom odbora, če-prav je sama član odbora. »Pred nedavnim smo sklicali sestanek ženske vrste z odborom. Obve-stile smo odbor in trenerja. Prišel je samo trener, od odbo-ra pa nikogar! Trener je odli- čen, bojim se le, da nam bo lepega dne ušel. Rešitev pro-blema ženske vrste AOK bomo našli v novih igralkah, kajti sa-mo 6 igralk ne more sestavlja-ti moštva. Prav čudno je, da naši odborniki niso izrabili srednješolskega prvenstva, kjer je bilo dovolj priložnosti za pridobivanje novih članic. Od-boru se zelo pozna, da ga je zapustil tov. Lavrič, ki je bil najbolj delaven. Ne trdim, da je odbor nedelaven, le nekoga jim manjka, ki bi jih vodil.« Na smuči! Na5e uredništvo se je odlofii-lo, da bo v zimskih številkah Trlbune objavilo nekaj nasve-tov za študente smučarje. Zna-no je, da prenekateri poznajo samo Kranjsko goro in Planico, ne vedo pa za idealna smučišča v raznih krajih, ki so morda malo bolj oddaljeni, zato je pa življenje tam cenejše. Za danes naj opišemo kraje Okrog Mojstrane. Ta prispevek nam je poslal domačin iz teh krajev. Vsako zimo se hodimo smučat na Krvavec, Veliko planino, Komno, Crni vrh, Vitranc in kar je še takih privlačnih smu-čišč. Zlasti bohinjski in kranj-skogorski kot sta postala prava centra zimskega športa. Poleg teh splošno znanih in vedno ži-vahneje obiskovanih smuških terenov pa je v Bohinju in gor-njesavski dolini mnogo oddalje-nejših, ki leže v naših alpskih dolinah ali pa so na planinah, ki ohranijo debelo snežno odejo še daleč v pomlad. Fo večini nudijo smuški lzletl v te kraje edinstven užitek v zimski gorski naravi, varni pred plazovi in drugimi nevarnostmi, ki se jih mora čuvati planinec smučar. Tu nameravam opisati nekaj najbolj znanih izletov iz Moj-strane. Najbolj privlačni sta Krma ln Vrata, prva nemara bolj kot druga, to pa zaradi Kovinarske koče na Zasipski planini, ki je odprta vsako soboto in nedeljo, medtem ko je Aljažev dom za-prt, okrog koče pri Peričniku pa ni dobrih smučišč, Kljub vsemu Je lzlet v Perlfcnlk zelo lep, kajti ledeni slap je nekaj Izrednega in očara vsakega obi-skovalca. Vrata so ena najlep-ših dolin pri nas, smučišča pa so manjša. Večji tereni so po-makrijeni ob stenah in pod Tri-glavsko steno. Krma, četudi ima skromnejšo panoramo, je smu-čarjem bolj naklonjena. Se ve-dno premalo znana in cenjena je Vrtaška planina z Vrtaškim vrhom, ki se dviga na zahodni strani Mojstrane. Po dveh urah hoda prideš na prostrano pla-nino, kjer je —• žal zaprta —» planinska koča, a vse okrog ob-sežna smučišča, ki so vedno lepša naprej proti Vrtaškemu vrhu, kjer od gozda ostane le še nekaj razbitih macesnov. Razgled na triglavsko pogorje je edinstven, še lepši pa na Ko-roško in Visoke Ture. Zelo lepe so smuške ture, ki jih opravlja-jo smučarji gorniki skozi Krmo na Staničevo kočo in Kredarico ali na Planiko in Vodnikovo ko-;čo s sestopom v Bohinj ali pa čez Hribarice skozildolino Tri-' glavskih jezer naŽomfto. Mojstrana ni izrazito srnu-čarsko srediSče kot Kranjska gora ali Crni vrh nad Jesenica-mi, je pa izhodišče za različne smučarske izlete in ture, ki za-dovoljijo smučarja kot pla^inca. Resnici na Ijubo ZELiBNI CAR: Zakaj se je po-večala natelada TRIBUNE? BRUC; Zato, iker so pričeli peči kostanj... Poizkus razprave o stilu »ZA MLADINO POD 16 LET Z A B R A N J E M 0!« Teiak jt bil izbor. Pred nami leii cel kup dnevrtikov, ki )ih> je »pribaviU nai reporter-detektiv. Sedaj \e prepozno, (t tte ravnokar ugotovili, da ga je vam tudi izmakntl. Bret skrbi, pošljemo vam ga nazaj, takoj po novem letu. Vsa ime-na so izmisljena in pritoib ne sprejemamo, prav tako ne odgovarjamo za vsako podobnost. BRUC-GEOLOG (Zaljubljen v študentko Aka-de-mije za apodabljajočo ametnost) Petek. Sploh... ves sem iz se-be. Kadar pridem k njej, vedno ilika. Takoj po za/trku sem tekel tja, spet je slikala. Zakričala je od veselja, ko me je zagledala, v nepopisni naglici me je poljubila in postavila k okna — da me /e skicirala. Stal sem tti kako uro kot fosil in sem sc ji taman ska-8al priblizati, mahala je z mast-nim čopiČem kot furija. Sicer pa nicf za to, samo da sem blizu nje. Kako je lepa... lase zlate kakor pintovi kristali, oči kakor jantar, polt bela kakor triadni apnenec in ... StraSno. Mile pravi, da je nemoralna kot vse slikarke. Ne. Ne! Ona nl nemoralna, temvei s 1 i k a ! To je strašnejŠe. Slika zjutraj, opoldne in zvečer, vedno! JURISTKA (Zapiski, napisani s pisalnim strojem.) 14. december 1953. Ob 7.00 sem vstala. Po zajtsrktt scm ob 7.25 zapustila hiSo po le-vem stopni^ču. V čltalnici je bilo 24% stolov ze zasedenih. Gneča }e brla znosna. Studirala sem Ka-zenski zakonik in pripravljala vprasanja za seminar. Zelo me je motil sosed — nek medicinec, ki je pri!iel ob 8.32 in vse dopoldne LUtal po neki ilustrirani medicin-ski knjigi. Stalno sem morala po-gledovati tja. Ob 13.27 sem po 11-miinutnem čakanju dobila v menzi kosilo. Juhe je bilo manj kot včeraj... Ob 14.15 se je pri-čel seminar. Izredno zanimivo. Postavila sem kolegu 9 vpra-Janj... Ko sem se po večerji ob 20.03 vrnila domov, sem v po-stelii Je čltala Rimsko pravo. Ob 21.30 tUina. ŠTUDENTKA AKADEMIJE ZA TGRALSKO UMETNOST (Skorai ne2itljivo) Ponedeljek. Ta prekleta »vekr-ca« me je zbudila že ob pol de-vetih. Nisem mogla več spati, brala sem modne revije in si na-to kuhala zajtrk. S toaleto sem bila gotova že ob pol dvanajstih. Pri Petričku Mihe nl bilo, gotovo še spi, saj je bil snoči tako očat-ljiv... Vrnila sein se domov pred ve-5erjo in si qredila večerno toa-!eto. Zvečer sem spet plesala. Do- ;]b^;iasedba.j;In ^o^ttv,&^il «'??•, Tco sentimentalen, kot da bi b« zaljubljen. Norček. Ugajala mu je moja nova večerna obleka. Jutri moram na predavanjc. Manjka mi ?e nekaj podpisov, de-jala bom, da sem blla bolna. SLAVIST (Napisano lepopisno.) Včera], bll je nenavadno lep dan, sva blla z Maričko v Unio-nu, kjer je tako mirno. Razprav-ljala sva o historični slovnici ma-kedonskega jezika, Odlično sc spozna na te probleme, žeprav je le eno leto dalj na slavistiki kot jaz. Potem sera }o spremil do do-ma. V Tivoliju je bilo lepo, pra-vo pozaojesensko mračno okolje, dejal bi kosovelovsko. Greš in greš lahko dalež tja proti koncu predmestij, ki $o &iva in vase zaprta, kjer se naenkrat vse neha in se le opulčene njive in steptani travniki raztezajo v temo pod griče. Povedal sena ji nekaj novih svojih verzov ter jo poljubil na lica. Doma sem do pol dveh čital Slavolok zmage. Ugotovii sem, da sem kartc pozabil v seminarju na mizi. Jutri moram zgodai poni«. >ČISTI« FILOZOF — STARA BAJTA (Za verodostojnost prepisa ne moremo jamčiti, ker je bil tekst skoraj ne&tljiv.) Danes sem z Johanesom diska-tiral o faktih, katerc sem mu ser-viral včeraj. Uvidel je, da je za-deva nadvse delikatna in ni mož-no odgovora tako perfidno fingi-rati, kot je to njegova navada. Ni hotel ponovno deklarirati ti-stih, včeraj Še irealnih faktov. Če ni invencije, pa nič. On jc resnič-no pravi deklasirani tip, ki ne zna drugega, kakor drakonski... METEOROLOG Še vedno visok zračni pritisk. Rahlo pada. V mesto niseno lel, ker sem mislil, da bo zaradi hlad-ne fronte deževalo. Včeraj me je namreč dcž pošteno zmoill, če-prav sem bil prepričan, da bo le jutranja megla po kotlinah. MEDICINEC — ABSOLVENT §el sem ... (Redakcija nima po-guma objaviti vseh zapiskov, ki slede, ker so le preveč »specifiČno medicinski.) EKONOM - BRUC Strašno. Mama me je prisilila, da sem v soboto peljal sestro na ples. Moral sem plačati vstopnico in malinovec ter celo iti z njo domovl To — peljati sestro na ples — je nekaj najbolj neeko-nomskega, kar sem kdaj koli storil. RADIOTEHNIK . STARA BAJTA Vstal sem pred ljubljansko od-dajo 'n lotal do desetih. Uporov mi je ie zmanjkalo in »cviSnov« tudi nimam reč. Onema noremn motaristu sem zamenjal dve »lam-pi«, menda sploh ne bo opazil, saj mu bo »špilal« najmanj se en teden, potem mi ga spet prinese in ma pore^em, da so »lampe-« pregorele. Nairaje bi mo »sunil« tudi elcktrolite .. • KOMPARATIVIST SluJaJno sem namreč izTedel včeraj, da on tudi pi?e žtudijo o tem avtorju za isti časopis. Vse-kakor ga moram prehiteti, sicer pa bodo tako ali tako objavili moje, ker bo boljše. Dejal je, da mn moje novele n!$o vlel. Norec, zakaj sem mu jih sploli pokazal, saj jih drugi tudi meni ne svojih. TEOLOG - ABSOLVENT ... zve?er sera čital Lucrecio Borglo. Amen. Dragocenosti v produ Savinje (Nadaljevanje s 4. strani.) od spredaj. Lovec ni dokorvčno izdelar.. reliel je stal v ozadju, slabo viden, zato ni bila potreb-na plast:čnost, temveč slika. Vse skulpture z junaško vsebl-no so bile vzidane v nagrobno kapelo očeta Prisclana. Upadob-ljen je sede, v levic! držl c-ek pergamenten zavltek, z desnico je prijel za obleko. To je vlšek, lepo razvit moškl, ram&na mu «ilijo skozi obleko. Njegova po-stav v nadnaravnl velikosti kl-pi polna zdravja. na zdravja, Veličasten je moral b'itl pogled na baldahin, pod katerim je sta-la soha mlajšega Prisciana. Tem-no ozadje smrek je tvorilo na-raven kontrast belini, raarmor-ja. V sončni svetlobi so te last-nostl še bolj Izstopile. Ravna 11-nlja baldahina j« prišla do pol-ne veljave. LJpamo, da bodo vse te lastnosti javnosti žeprihodnje leto vidne (glej osnutek rekon-strukcije). Na marmornem podstavku je stai kip. Predstavlja mlajš«ga moškega, fizično slabše razvite-ga, visokega z ozkimi prsmi, ver-jetno bolehnega. Iz napisa smo razbrali, da je oče postavll slnu nagrobno kapelo. Po tem bl so-dill, da je sin umrl prej kot oče. Notranjost baldahina je bUa okrašena. Na sprednjl stranl je 26 okvlrov Izpolnjenih & cveti rož. Zanbnlvo je, da ne najde-rao po dvoje sličnih cvetov. Zad-nga stran je izdelana v obliki školjke. Nad vhodom se bočl lok. V trikotu na obeh straneh sta Izklesana genija smrtl. Stranskl ploskvi krasijo grifonl. Na našem ozemlju so prebivall Kelti. Nl torej slučaj, da je tri četrtlne Imen, omenjenih na tu-kajSnjlh napisih, keltskih. Naj-starejšl napls, datlraD v II. pol. prvega stoletja, omenja celjske* ga arhltekta Vindoniusa. Njego-vo tme je kcltsko. Nagrohno kapelo s! je posta-vlla tudi keltska rodbina Kvln-tusa Enniusa. Da je lahiko posta-vii sebi, ženi ln hčerkl taka bo-gato kap«lo, je moral imetl L1-nančna sredstva, je torej tudi on spadal v vrh celjskih veljakov. Na grobrJ steli Statiusa se omenja tme žene — Cerva. Ker je stela \z 2. pol. II. stol., vldimo, da je kaltski žlvelj doL. go ohranil svojo &amobitnost. Keitski element je, kcrt vse kaže, igral v Celju važno vlogo. Po\rzpeli so se od podrejenega poloiaja v političen vrh Celja. Tako nam je tudl s te stranl lz-kopavanje v Semej)tru dalo važ-ne podatks. P. P. (Nadaljevanje s športne strani) Univerzi in zahteva vecjg lazume-vanje odgovarjajočih jorumov z» hudentski iport. Upamo, da se bo v prihodnjem letu obrnilo vse na bolje. Kaže, da se»vremena nasim športnikom jasnijo«. Morda bomo ob novem letu 1955 lahko podali boljsi ob~ racun in povedali kaj bolj vese-lega. Prav ti težki pogoji, v katenb morajo delati nasi športniki, nam narekujejo, da jim ob koncu leta prhrino iestitamo. Zelimo jim lepU delo in mnogo uspehov v boljsih pogojih, ki jih bodo, kot vsaj upamo, imeli v prihodnjem letu. Srefnof tu Lrno piko, vsak prejet plus pa upanje, da se bo selekciji iz-ognil. Seveda začenjajo študentje kmalu zavidati drug drugemu. Po jasnilo o kakšni vaji je težko do-biti. Končni izidi vaj se skrivajo. Borba, kdo bo koga izpodrinil, je že viina, kajti kot pravijo, kon-kurenca je velika. Zadnjič sem za-beležil sledeči dialog: »Kolega, poslušaj, kakžen po-»topek je pravilen pri tej vaji?« »Brez zamere, kolega, tega ti jva res ne morem povedati. Pre-prosto nimam pojma. Zakaj si prišel na medicino, če se ne za-nimaš! Jaz nisera urad za infor-macije!« Že ta na videz kratek razgovor nam marsikaj pove o vzdušju, ki vlada na medicini. Duh sebičnosti postopoma prevzema vplivnej^e niesto v medsebojnem občevanju kudentov. Zraven tega pa- le l\~ rijo teorije, da bodo po končanem žtudiju le redki dobili primerno zaposlkev, ker so mesta zdrav-stvenih delavcev v glavnem ze ¦izpoipolnjena. Govori se, da so povod za takšne govorice dali profesorji. Študent medlcine, ki sem ga pred dnevi obiskal, tni }es-pripovedoval, da je nek profesor (priimka iz previdnosti ni hotel povedati) govoril študentom: »Na medicini resnično nimate razvoja. Bolje je, da se učite jezike, ker we tako namenjeni za ekspedicijo ¦v Kenijo.« Celo to mi je pove-dal, da so se o perspektivi zdrav-stvenih delavcev podobno izražali drugi profesorji. Dejansko pa da-nes na fakulteti vlada mišljenje, da bo primerno zaposlitev težko najti. Zato je treba s Žtudijem po-hiteti in odločno sesti na varen stolček. Na kakšen način diplomi-rati, to ni važno. Glavno je, spra-vki diplomo v žepj Cilj opravi-čuje sredstvo. In zdaj smo pdšli do mesta, ko so vsaki načelni za-ključki odvež. Kronika dogodkov bo najbolje podkrepila načelno ugotovitev, da razmere na MVŠ niso zdrave. Šest muiket!r]ev Izpitni roki na medicinski Fa-kulteti so ^prosti. Za polaganje iz-pitov se \t treba ajmeniti s pro- Kdo bo koga fesorjem in le-ta odredi dan izpi-ta. Šest tnuSketirjev je bilo pri-pravljenih za izpit in dogovorili so se s profesorjem. Izpit bi bil na fakulteti ob določeai uri, To-da, kdo bo polagal prvi? Takrat je profesor še spočit in vsi izgle-di so, da bo prvemu izpit z lah-koto položiti. Potera se profesor zaradi kakšnega neumnega odgo-vora lahko razburi. Zediniti se niso mogli. Vsak je po svoje ko-val načrt. Jutro pred izpitom je bilo v profesorjevem stanovanju zelo živo. Zvonec je neprestano zvonil. Mušketirji so prihajali drug za drugirn s prošnjo, da jih pr-ofesor vpraša že na domu. Kmalu so bili v hiši zbrani vsi kandidatje, ki so se začudeno spo-gledovali. Redek ni tudi primer, ko se dve najboljši prijateljici spreta brez vsakršnega razloga, samo zato, ker je prva dobila od profesorja ugodnejsi rok za pola-čakati in lahko nemoteno priprav-lja sledeči izpit. Poznam kolega iz vi?jega let-nika, ki mi je govoril o pojavu anonimnih pisem. Študent namreč, ko pri nekem profesorju opravi izpit, napiše profesorju pismo, če§, da mora kriterij na izpitu po-ostriti. Na drugi strani pa pri študentih ustvarja psihozo, da je predmet pri tem profesorju nemo-goče položitf. Oblike zastraševa-nja, ki služijo nekaterim študen-tom za izpodrivanje lastnih kole-gov, so najrazličnejše. Visi oglas za prodajo strokovnih knjig. Naj-de se človek, ki bo odstranil oglaa samo zaradi tega, da njegov to-variš ne bi tako kmalu prišel do potrebne literature, čeprav sam ne namerava knjig kupiti, ker jih ima. Tukaj o zdravem ljudskem odnosu ni ve2 govora. Bojimo se, da to niso samo redki primeri, ki rušijo pravi človežki lik. Večina se je že nekam sprijaznila s sta-njem in sploh ne reagira na tak-?ne pojave. Ni čudno, če je za-mrlo vsako delo, ki druži ljudi. Nekam zamaknjeni v svoj študij $o medicinci in sploh ne vi-dijo življenja okrog sebe. Zdravstveni delavec pa ne sme biti samo do ber strokovnjak! Bolj kakor kdor-koll mora poznati človeško dušo, življenje na splošno, družbene, po-litične ifl socialne razmere. Po-stavlja se vprašanje »kakšen od-nos bodo imeli ci ljudje do svo-jih bolnikov? Ali bodo, prav ta-ko kakor danes, pripravljeni, po-voziti svojega tovarik, samo da odnesejo zdravo kožo? Resno vprašanje Omeaili smo, da na medicini pojmi o zdravstvenem delavcu te precejšnjemu številu študentov ni-so jasnl. Od kod pravzaprav izha-ja bbjazen za bodočnost zdravni-kov, od kod brezperspektivno gle-danje ravno na našo zdravstveno službo? To so resni problemi. Tendenca ljudi, ki širijo takšne teorije, je jasna. Ali ni naša re-volucija dvignila ljudi iz zaosta-losti? Ali se v socializmu ne po-sveča ravno največja skrb zažčiti človeka? Kakšne vsote denarja so do sedaj vložene, da bi se zašči-tilo Ijudsko zdravje! Teorije o brezperspektivnosti zdravstvenega delavca so politično in socialno žkodljjve. Politično »zaradi tega, ker se je prav pod vplivom takšnih človek v socializmu nima pogojev in možnosti, kjer bi lahko uve-ljavil vse svoje vrline in znanje. Socialnp pa, ker bodo tnladi zdravniki, ki jih je študij popol-noma oddvojil od družbe, samo grabili po denarju. Zadostuje, Le ugatovimo, da se }e treba proti takim teorijani najostreje boriti, ker se je prav pod vplivom takšnih teorij začel pri nas rušiti lik in ldea! zdravstvenega delavca. Prav isti vzroki, ki so večino nagnili k žrudiju medicine, so v nevarnosti, da jih požre slana nekakšne skrbi za obstoj in kruh. Trgovina s starinami Strokovne knjige za študij m medicini so izredno drage. Veiinž njih je bila tiskanih že pred let in so danes že razprodane. Tc okolnost spretno izkariščajo neka. teri žtudentje, ki na ta način že-lijo obogateti. Mlajši letniki sc zaradi pomanjkanja primorani ku-povati knjige od starih tovarišev Navijajo se cene. Po>avljajo s< posebni posredovalci za prodajc knjig. Stare rabljene knjige se pro-dajajo dvakrat in celo trikrat dra-že, kot pa je bila njihova prvot-na tržna cena. Nekaj primerov. Skripta dr. Pehanija iz »Obče bio-logije«, ki so pred leti izšla v omejeai izdaji 80 izvodov, se da-nes prodajajo po 550 din, čeprav je bila njihova prvotna cena ne-kaj^ nad 200 din. Lahek način za-služka, seveda na račun mlajših tovarišev, ki prav tako nimajc denarja. Zares »vzgledna pomoč«. Sploh bi se dalo o odnosu med vižjimi in nižjimi letnlki več pi-sati. Menda se bo o tern javtl nekdo z medicine. Razlogov je dovolj. Na koncu ie zaključni para-doks. Za vaje je prof. Jenček iz-dal v letosnjem letu navo knjigo: »Uvod v fizikalni praktikum«, po kateri bi se naj študentje ravnali pri Lzdelavi vaj. Knjigo je avtot toplo priporočil in večina si jo je, v_ dveh plačilnih obrokih, naba-vila. Cena je razmeroma visoka: 840 din. Mimogrede povedano, knjige ne bi bilo potrebno tako prvovrstno opremljati, saj je na-menjena predvsem za kudente, ki nimajo denarja. Predavatelj je dejal, da se bodo vaje izdelovale po njegovih navodilih, ki jih ima v knjigi. Ko so ^tudentje prvega letnika prinesli asistentu vaje, da bj jih protokoliral, jih ni hote! sprejeti, ker niso delane po nje-govih navodilih. Koga naj prav-zaprav poslušajo? »Vi se Igrate s semestrom. Če boste prepisovali navodila iz knji-ge, boste polagali kolokvij.« In zbegani študentje, ki so komaj za-pustili gimnazijo, bežijo od vaj, Če sliaijo, da bo asistent delil črne pike. Studenti ekonomije za akademski naslov (Nadaljevanje 8 1. strani.) Vendar do danes ni bilo storjenega še ničesar, ne za priznanje akademskega nas-lova, ne za priznanje vloge in položaja diplomiranega eko-nomista v naši družbi. Pojem ekonomist je v Jugo-slaviji zelo širok. Obsega lju-di s fakultetno, s srednješol-sko pa tudi z osnovno šolsko izobrazbo. Vzroki so v žalost-ni dediščini vz stare Jugosla-vije in v specifičnem razvoju naše države. Hiter gospodarski razvoj naše države je čez noč terjn novih ekonomskih kad-rov.: iZato je razumJjivo, da so ekonomska mesta v našem go-spodarstvu zavzeli ljudje naj-različnejših poklicov od bivših trgovcev in trgovskih potni-kov do oficirjev stare jugo-slovanske vojske. Na tem mestu ne moremo razpravljati o tem, kdo je ekonomist in kdo ni. V zdrav-stvu je svar bolj usaljena in vsakomur jasna. Tam ni vsalc-do, ki dela v zdravstveni ustanovi, že zdravnik, četudi se morda zanima za medici-no. Po univerzitetnera profe- sorju ing. Krašovcu povzema-mo nekatere podatke o strc>-kovni izobrazbj ljudi, ki de-lajo na ekonomsko komer-cialnih položajih v našem gospodarstvu, ki jih navaja v svoji razpravi v ekonomski reviji. Dne 20. julija 1951 je bilo v podjetjih in ustanovah okrajnih in mestnih ljudskih odborov, v LR Srbiji sledeče stanje: število uslužbencev komerci-alno ekonomske stroke 9766, od tega: z ekonomsko fakul-teto 17-^0,3 %, s pravno ali drugiml iakultetami 59—0,6 %, s srednjo ekonomsko izobraz-bo 267—2,8 %,brez vsake eko-nomske šole 9425—96,4%. Brez vsake ekonomske šole je bilo takrat v LR Srbiji na položajih ekonomsko komer-cialne stroke: v zadrugah 97 %, v bankah 42 % in v ustanovah 38 %. Glavna direkcija premoga LR Hrvaske je imela v letu 1951 pri izključno ekonomsko komercialnih poslih: z eko-nomsko fakulteto 1 %, z dru-gimi fakultetami 6 % in z osnovno šolo 26%!!! Na ekonomsko komercialnih položajih delajo torej v Jugo-slaviji pretežno ljudje brez vsake ekonomske šolske izo-brazbe. »V našem gospodarstvu« — piše ing. Krašovec — »je da-nes nekako tako, kot če bi v bolnicah pretežno zdravili bol-ničarji in bolniške sestre, zdravniki bl pa merili in re-gistrirali temperaturo, ali pa delali pri kartotekah...« In na drugem mestu nadaljuje »Pomislimo na škodo, ki jo tak nekvalificiran kader za-greši š svojimi napakami — od drobnih kupčij, vse do .ve-likih investicij, dalje v po-godbah, v uvoznih in izvoznih transakcijah, v planiranju brez vsakega ekonomskega ra-čuna rentabilnosti, brez ana- lize tržnih perspektlv....« Ob takem stanju, ko je na dlani, da večno ne bonio mogli šfltiti nerentabilnosti in upomosti mnogih naših podjetij z visokimi uvoznimi carinami ali s kitajskim zi-dom na naših mejah, pa se mnoga naša gospodarska pod-jetja branijo diplomiranih ekonomistov. Ponekod imajo uprave podjetij poseDno pa še nekateri »strokovnjaki« pravi bojni odnos do diplomiranih ekonomistov. Boje se, da jirn ne bi prevzeli njihovih polo-žajev. Ne sprejemajo jih v služ.bo, ali pa jih skrajno niz-ko plačujejo, da bise jih. čim-preje iznebili. Dela diplomira-nih ekonomistov ne cenijo, temveč ga z ljubosumnostjo in primitivizmom zapostavlja-jo. To se najbolje vidi v rre-pravilni zaposlitvi prl raznih kartotekah, knjigovociskih kar-ticah, ali kje v administraciji. Negotova bodočnost, nepra-vilen odnos mnogih vodstev v gospodarskih podjetjih, ne-urejen in nepriznan položaj in odklanjanje akademskega naslova, vse toodbija in jern-lje veselje do študjja. In1 ven-dar bi prav mi potrebovali sposobne gospodarstvenike, ki bi dostojno predstavljali na svetovnih tržiščih našo drža-vo in mogli tekmovati z voj-skami tujih ekonomistov, ki jih. je tamkajšnji vladajoči razred z visokimi plačami in donečimi naslcvi znal priteg-niti k študiju, tako, da so se udomačili v znanju in lahko uspešno slede razvoju sodob-ne ekonomske znanosti. Študentje ljubljanske eko-nomske fakultete so prepriča-ni, da jih bodo v borbi za priznanje akademskega na-slova, ki ga smatrajo kot ključ k njihovemu znanju primer-nemu delu v našem gospcr darstvu, podprli vsi razsodni študentje in vsa naša javnost. Rado Smolinsky Smučarska sekcija 2e dolgo časa govore o tem, da bi bilo potrebno ustanoviti na Univerzi smučarsko sekcijo. Zani-manja za ta šport ;e res dovoij In tako je na zadnji seji AŠO priilo do odločitve, da se ta sek-cija osnuje. V sekciji bodo sode-lovali znani smučarji, kor Bizjak, Hladnik, Pogačnik, Hočevar itd. Sekcija bo povezala svoje delo s Planinskim društvom Unlverza in skupno z njirn prirejala zim-ske tečaje. (Nadaljevanje s 1. strani.) Komunisti so imeli silab od- nos do našec.a tiska, ki se ga morajo posluževati za ustvarja- nje naprednega javnega mnenja. V nekaterih organizacijah so razpravljali o osebnih sporih in intrigah, kar slabi ntaše organi-zacijte in jih odvrača od politič-nega dela z ljudmi. Konferenca Je tudi ugotovila, da ponekod tudi ideološkj študij nj zarfovoljiiv. Ob razpravi o ideološkem stanju je bilo skile-njeno, da je potrebno spreme-niti odnos do študentk. Student-ke naj zavzamejo *voj(e mesto V naSem življenju, zato se je potrebno boritj proti ozkim ia neumestnim gledanjem nekate-rih članov. Konferenca n8 mogla preiti zadnjlh dogodikov na gradbeni fakulteti, s katerimj so se de-legati strinjali. V zvczl s pro-blemom na gracflbeni fakulteti sta v diskusiji sodelovjila tudi tov. Krivic. sekretar MK ZKS, In 6r. Inž. Kuhelj, rektor TVS. Prvi «e ie strirjal z ugotovitvs-mi konference, ob obravnavi eradbene fakaltete pa je delal, da ne gre sanio za ijradbenike, temveč da je celotni problem na-šega šolstva moino problema-tičen. GRADBENIKI (Nadaljevanje s 1. strani.) drobna, brezpomembna vpiraša-nja, kaikar 50 hotele prikazati fakultetne oblasti, ampak da j€ stanje na faikultetah raz&n manj-ših izjem neustaljeno. Spričo te-ga so študentje toplo pozdravili sklep Izvršnega sveta LRS, ki je 0 nastalem stanju na gradbe-ni fakulteti razpravljal in pred-ložtl ko.akretne predloge. Stu-dentje želijo samo, da profesor. ji po zadinjih dogodlcih spreme-nijo svoje gledanje nanje. Stu. dentje so živi ljudje in so kat člani politione organizacij« dolžni, da skušajo soodločati pri reševanju viprašanj, ki so druž-beno korištna. Svet faikult&te za gradbeni« štvo in geodezijo je 0 dogodkih na fakult&ti dolgo molčal. Konč-no se je v zelo uradni obliki veiidarle pojavilo rmnenje fakul. tetnega sveta, »da se spozna resnica in globlji vzroki, zakaj je bil bojkot organteiran«, s prozprniTn namenom, da se ob-sodijo študentje — gradbeniki. Zadnja beseda zlato velja! Kdor poslednji žanje, shraimbe polni! Studentje se strinjamo z de-lom članika, kjer se govori 0 faktorjih, ki zavlačujejo študij na gradbeništvu in geodeziji, Sem spadajo predvsem: normal-ne težave kot spl&šna posledica vojne, nezadostna priprava na sr-ednjd šoli, težke življenjske razmere, nezadostna oprema z modernimi učili ter pomoznim uenim osebjem, socialno eko. nomske raimeje. Vse izvira lz aplošne zaostaloisti naše dežcle in pamanjkanja fmančnih sred-stev, kar se postopoina zbolj-šoije, ne pa čez noese[o noi?o fefol ^ebfitna foDarna česfifa tfsem Ifudenfom ga noi?o teto 19541 i?am nudl: prt)oiprsLne marmetade » t>se orsče sadnifi i^ctet-kov ka&or čudi atftafiotne ln Bresatbfiotne pijače Ptujčani so se razživeli Sestanek vojnikov Ptujski akademski klub je po svoji starostni dobi eden izmed najmlajših. Takoj po ustanovitvi se delo v klubu ni razvilo, saj se pravzap-rav ni vedelo, kam naj bi bila usmerjena glavna dejav-nost. Prizadevnost najbolj aktiv-nih članov, da klub postavijo na noge, je v zadnjem času razgiba-la dokaj »utrujeno« vzdušje. Zad-nji sestanek kluba, ki je bil pre-teklo soboto na univerzi, je imel povsem deloven zn^čaj. Vežčlan-ska komisija, ki že dalj časa pre-učuje socialno-ekonomsko stanje študentov ptujskega okraja, je sestavila izčrpno poročilo za predstoječo proračunsko razpra-vo Okrajnega ljudskega od-bora v Ptuju. Doslej namreč Okrajni ljudski odbor v Ptuju Studentom ni nudil nobene pomo-či, kar je skoraj edinstven primer v Sloveniji. Težišče diskusije je bilo usmerjeno na to vprašanje in Ptujčani so sklenili, da še pred novim letom skličejo v Ptuju in-formactvni sestanek z javnimi de-lavci in predstavniki oblasti, za-stopniki podjetij in različnih usta-nov okraja ter jih seznanijo s socialno-ekonomskimi problerai žtudentov, njihovim življenjem in delom. Zamišljeni sestanek naj bi služii za domenek, da bi ljudska oblast, podjetja in ustanove okra-ja sprejeli skrb in denarno po-magali socialno ogroženim Študen-tom, ki nimajo zagotovljenih de-narnih sredstev za normalno živ-ljenje in Študij. Obenem so se ob lepi udeležbi pogovorili o vsebini dela v klu-bu. Iz diskusije je razviden vse-splošen poudarek, da se morajo študentje afirmirati pred javnost-jo, Še preden diplomirajo. Tema naj bi služila znanstvena preda-vanja v okviru ljudskih univerz, kmečkemu prebivalstvu vasi pa bi govorili o novih dognanjih in um-nem gospodarstvu. Preko seme-stralnih počitnic pa bodo na ptuj ski gimnaziji imeli vrsto preda-vanj o poklicni usmeritvi dijakov in o študiju na univerzi. Na koncu nekaj pripomb o de-la ptujskega akademskega kluba. Vse bolj se opaža nezdrava ten-denca, da se klubi spreminjajo v nekakšne posredovalnice za h\-pendije in denarne dohodke 5tu-dentov. Pogosto se na sestankih klubov eovori samo o denariu in kako priti rečel ,,VOLNA"- Nazorjeva 3 ,,5U:as!O"-Stritarieva 4 ,,BLLD"- Copova 16 ,,KOROTAM"-Celovška71 EMTVlD -^entvsd 18 želi vsem svojim odjemalcem srečno in veselo novo leto! KOLEKTiV Ni) BLEDU Vam želi uspehov polno leto 9 4 ELEKTROKOVINA vodilno jusoslovansko podjetje na področju fluorescentne razsvetljave VRŠI brezplačno projekte za fluorescentno osvetljevanje; DOBAVLJA fluorescentne svetiljke za razsvetljavo industrijskih in poslovnih prostorov ter ulic in trgov v brezhibni kakovosti, ka-tere izdeluje po licenci tvrdke PHILIPS; IZDELUJE in DOBAVLJA vse vrste svetiljk za navadno razsvetljavo, nadalje spojni material za daljnovode in koncentrični material za transformatorske postaje ter elektromotorje, vodne in oljne črpal-ke, elektromotorje za šivalne stroje in ventilatorje. 2AHTEVAJTE naše proizvode v vseh strokovnih trgovinah ali pa neposredno na naslov ELEKTROKOVINA, tvornica elektrokovimkih iz-dclkov, MARIBOR, poštni predal 75. OoopooO ¦ ¦ Oooooou $eli &teeno ttctto Ccio ;954 L J QQUQQOQ ' "1 noooOoo OopoooO » ~1 OooopoO 1 ~1 nooOooo L j OOOOOOO *MJ€)Mt tovnrnn tesnU Medvode PROIZVAJA: TEKSTOLIT DONITAKS (Pertinaks) DONITPLOŠČE v v """ Zfl ZRPIRRNJE PARNIH VODOV ARMiRANI DONIT AVTOZAPIRAČE IN OSTflLE PROI Z V O D E Za manjše količine se obrnite na tehnične trgovine v vseh večjih mestih. Zahtevajte katalog z vzorci! Plošče tekstolita in donitaksa izdelujemo v velikosti 1000 X 1000 mm in v debelini 0,5 mm donitne plošče pa v velikosti 1450 X 1450 mm in ostale velikosti Avtoprevozniško pod]et|e Gorlca sedež Solkan VZDRZGJE redne avtobusne proge na celotnem primorskem teritorl^i Opravlja prevoze vsakovrstnega blaga po najugodnejših cenah v notranjosti in inozemstvu. Opravlja skupinsko izletniške prevoze po naročilih z dobro opremljenimi avto- busi inkamioni po najugodnejših komercialnih cenah. Poslovalnice: Sežana, tel. 44; Most na Soči, tel. 7; Rakek, tel.30. - Naročila za tovorni promet se spreje- majo pri upravi podjetja v Solkanu, tel. 44 in 37. Okrajni l|utlski odbor Kranj %ett v&em Uudetttcm, le po&edej pa Hndentom kianjstkc^a ofktaja, steeno in uspcftov poCne novo ietol DirekcijaPTT želi vsem svojim koristnikom w^ V ¦¦if^lacmi srečno in uspešno novo leto IDCctGCtHQ bVOIG VttfttCtHKC HCt Vloge sprejemajo vse podružnice NARODNE BANKE ||N * t .............. ' r FLRJ in POŠTE Z vloženimi prihranki si omogočite nakup knjig, štu- hranilno knjlžico T° ""f™ ta ra"ff "^pripomočkov * Vloge se obrestujejo po 5% letno f f§(|| yy lct^U 10541 ^a v^°Se na hranilni knjižici jamči država NARODNA BAPJKA FLRJ CENTRALA ZA LR SLOVENIJO Srecno novo letol uuum USNJENA GALANTERIJA Ljubljana, Jesenkova uL 3. Vam nudi bogato izbiro vseh vrst predmetov usnjene galanterije. Cene konkurenčne GRAND HOTEL želi vsem svojim obisko-valcem srecno novo leto in se priporoča za leto 1954 IttDUPLATI PROIZVAJAMO: Razne lanene tkanlne, surove fri beljcne, lcmene datmast gwmiture, brlsače, kuhinjske krpe (karo), laneno in pollaneno platno za rjuhe, laneno in pollaneno saloTtsko jadrovino, krojaški kanafas, platno za ležalne stole, laneno vn bom-bažno z bordurami. — Bombažni (jacquard) gradel za ži/mnice, impregnirano tkanino za vetrne jopiče in nahrbtnike, lahke impregnirane tkanine za šotore in plahte, impregnirane tkanine zo. sončne plahte (progaste in enobarvne). — Tehmčna (filter) platua vseh vrst, tako bombažna kakor tudi lanena, razna slamarična platna, konopljena in lanena ter tkanine za embalažo. Težke im-pregnirane tkanine za vagonska in kamionska pokriuala, konopljene gasilke ceui, gurte itd. —- Izdelujemo tudi tkanvne po posebnih naročilih preko koU-čine 500 metrov. Predilnica lanu in konoplje, lastna baruama, imprecrairnica, belilnica in tiskarna. Ob novem letu, ki pomeni še odločnejši korak v socializem, želi Okrafni ljudski odbor ^loTenf Ciradee vsem študentom, posebno študentom svojega področja, mnogo uspehov pri študiju in v rasti v resnične ljudske inteligente Sjubljaha Veselo praznovanje Novoletne jelke ter mnogo sreče in uspeha v letu 1954! LJ U B LJANA Tiskarna Narodne banke ,„,,.,„,„„ ^ m w n ^^ delovnemu ljudstvu CCM1Wm SUISft AU JLlmmK^ za izdelavo vrednotnic in obrazcev, srečno novo leto! Delowni kotekMiv želi srečno novo leto 1954 vsemu delovnemu ljudstvu socia-listične Jugoslavije! Vse sile v borbi za čimprejšnjo ustvaritev boljših pogojev za naše delovne Ijudi! Ljubljana, Šmartinska 50, p. p. 19. Tel. 20-368 in 20-611 Plesino podfelle *Z^«HH^_r\ hji LJUBLJANA, Emonska cesta 2 •raKfJr^C/T^U DELOVNI KOLEKTIV ,,ANGORE« čestita Covarnavrhniihpletenin vs/m dfovn™^^Hin~nTJ^ mmmmm^mmmmmJmammmmm—^L Odjemalcem k NOVEMU LETU 1954! I7OI llll^lI^A^ 4>4>llj0L,\Jr JUI )r$.Jf\v"\ »r lr v Ljubljana-Moste želi vsem študentom in vsemu delovnemu ljudstvu srečno in veselo novo leto in mnogo uspehov v izgradnji socializma! LlKERSKl KOMBINAT IZVAŽA: zelenjavo — gozdne sadeže — zdravilna zelišča kmetijske pridelke — alkoholne in brezalkoholne pijače — mlečne izdelke — jajca UVAŽA; južno sadje — grozdje — semena — gnojila GROSISTIČNO TRGOtfSKO PODJETJE ffGORICA" SEMPETER PRI GORICI želi vsemu slovenskemu Ijudstvu V novem letu 1954 mnogo uspehov Yovarna kuvert i« E»apirnatih vre^ic LJUBLJA TITOVA C. 67 - Telefon 20-807 izdeluje vse vrste kuvert, pisemski papir v mapeh, špecerijske in dišavne vrečke s tiskom in brez tiska ff M AVIR IIC A" TRGOVSKO PODJETJE Z BARVAMI IN LAKI RESUEVA CESTA $T. 1 S POSLOVALNICAMI: mKARMIN" ~ Resljeva cesta 1 — Telefon št. 23-251 »MAVRECA" - Wolfova ul. 12 — Telefon št. 23-463 ,tOR!ENT14 — Titova cesta 14 — Telefon št. 22-655 U P R A V A — Resljeva cesta 1 — Telef. št. 21-256 in 21-488 SkladiSČe eil grOS Titova c. 33 (Javna skladišča), tel. 22-561 Želi srečno novo leto 1954 vsem svojim odjemalcem in se jim priporoča N 0 V A GORICA TELEFON 07 IN 12 IZVAZAMO: GOVEJE MESO IN NJEGOVE IZDELKE, GOVEDO, ČREVA, ZAKLANE KONJE IN KONJE ZA DELO, ZEMLJOOBDELOVALNE PROIZVODE, PREDMETE DOMAČE OBRTI, MLEKO IN MLEČNE IZDELKE, PREDMETE LESNE INDUSTRIJE, MARMOR, ZDRAVILNA ZELIŠCA IN GRADBENI MATERIAL UVAŽAMO: PREHRAMBENE ARTIRLE, KEMIJSKE IN TEK-STILNE IZDELKE, POLJEDELSKE STROJE IN NJIH DELE, KOLESA IN REZERVNE DELE, ELEK-TRIČNI MATERIAL, RAZNE STROJE IN ORODJE KOT TUDI PREDMETE SIROKE POTROSNJE IZVOZNG- študentom in vsemu delovnemu ljudstvu srečno NOVO LETO Uoojno podjefje frtf revoluclfe 15. - lelef. 21-55O o&fcr&uie gnansfDeno rafthkcvotnt medicinske In industn]&fee ta6oraEori]e na področju 3&Q s kemtkatl]amt §>t1AJO 0» R ¦ 1AKUPI IO70 MP O ¦» U » T M litetustCta TOVARNA TEKSTILNIH LJUBLJANA čfsftfa sDojim odjemafeem tn osem defoDnlm ^of^ftoom ga noDO kto 1954 CELJE Armirano - betonski profili, betonske cevi vseh dimenzij, nagrobni spomeniki iz granita, marmora in umetnega karnna, stenska obloga z naravnim in umetnim kamnom - terazzo, lončene peči Zahteva,te pismene ponudbel Tekfon 23-57, 23-58 ZADRVZNO 12f OZNO - l)f OINO PODJEfJE §IL©VIEN)UA\~§A\]D>JIIE Izvoz: st)e5e §>ad]z m poDrfntna, sufio sadje, sadni igdetfet, krmifa agrumi (timone, orange), rogine, suPie smobe tn drugo ju5no sadje, ^olontatno btoqo (^QDa, čaj. rij. ^a^ao, poper iri ostafe ^ačimbe) Reexp&rfi (podielie %RIBNICA< srecno novo e © Občinski Ijudski odbor : OLO ČRNOMEL ••••• .«..«.«•• .«••••••• «•<••••«• ••••••••< ••••••••« ••••••»•l ••••••»«• želi vsem, predvsem pa študentom iz Krope sr ečno in veselo novo leto $ed vbem Itudentom hnomaCj&Hega o&taia v novem Cetu tnnego Uudijtkift mpeftvv! PO STO3 Tešefon številka 48—Brzojav: LIP Postojna PROIZVAJ rezan les iglavcev in listavcev, embalažo vseh vrst. Izde-luje kuhinjsko pohištvo in prevaža z lastnimi avtomobiii. Sprejema naročila za tuzemstvo kakor tudi za izvoz. J)cLovni &oLelitiv % tnus jemaCcem stečno o novo ieto L A 2 OVA GORICA Zadruino podjetje čestita študentom in jim želi uspehov p o l n o n 0 v 0 l e t o LJ U B LJA Črtomirovd uBica 4 skrbi za strokovno in ceneno načrfno obnovo vino-gradništva, sadjarstva in zamočvirjenih zemljišč V ta namen izvršuje: geodetske meritve terena. projekte za obnovo vinosradniških komcleksov, tadnih plantaž in zamočvirjemh površin Stroina služba izvršuie z lasfnim strojnim parkom: krčenja, planiranje, rigolanie, terasira-nje in rahljanje terenov za obnovo vinogradništva in sadjarstva ter s svo-jimi stroji koplje jarke za osuševanje zamočvirjenih površin Gradbena dejavnost gradi: vodne cisterne, napaiališča. silose za krmo, gnoinične jame, gnojišča in ostale nizke gradnje INVALIDSKO PODJETJE INDUSTRI3A *0 U IV 1^1 r% Zapuže, p. Begunje Žel. postaia Lesce-BIed, teiefon 324 (Radovljica) Specialiteta: Loden v vseh barvah. Izdelujemo volnene tka-nine za moške obleke, moške in ženske plašče, ženske kostume in volnene odeje Naš cilj je zadovoljiti odjemalca z dobro kvaliteto, najnovejšimi vzorci in nizkimi cenami oo° oo O OqO oo o o oo ° GOSTI O PODJETJE Gostfnstvo ..RIBNICA" Mesariia Sodavižarstvo in Kino želi vsem našim študentom v novem letu mnogo študijskih uspehov in se obenem priporoča! želi srečno novo leto v imenu celotnega delovnega koSektiva vsem kmetijskim zadrugam, kmetijskim obdelova!nim zadrusam, okrajnim zadružnim zvezam, državnim posestvom in vsemu delovnemu Ijudstvu! EXPORT