Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2006 070(497.12 Ilirska Bistrica) 2000852, 86 hax: +886(Uj5 /1)5 UU I ti robert.dodic@porsche.$i TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO OBVESTILO Obveščamo vse zainteresirane občane, ki se udeležujejo delavnic Razvojnega Programa Podeželja, ki potekajo v vseh treh občinah, da je napovedana delavnica “TRAJNOSTNI RAZVOJ PODEŽELJA- PRILOŽNOSTI TURIZMA IN EKO TURIZMA NA PODEŽELJU”, ki naj bi bila v četrtek 30. marca v Postojni, premeščena na 12. april. DELAVNICA SE BO ODVIJALA V PREDAVALNICI ŠT.2 V VIŠJI ŠOLI V POSTOJNI S PRIČETKOM OB 17.URI. Vljudno vabljeni vsi, ki vas zanima tematika! PIZZERIA Vrbovo 22 6250 Ilirska Bistrica 710-0*710 Pizze, ki so v naši ponudbi: MARGERITA, MEŠANA, MORNARSKA, KUDRA, KRAŠKA, KMEČKA, GORENJKA, 4 SIRI, PICANTE, ZELENJAVNA, KALCONE, GOZDNA, TUNA, TRŽAŠKA, GRAJSKA, MORJE, KUS, IJO, IBRD, DOLINA LJUBAVI in DRUŽINSKA (v dveh različicah) Po novem pa vas lahko pogostimo tudi z RAZLIČNIMI JEDMI Z ŽARA: ZREZEK NA ŽARU.............................. 1000 (svinjsko meso, pomfri, čebula, ajvar) ČEVAPČIČI.................................... 950 (mleto meso, pomfri, čebula, ajvar) RAŽNIČI...................................... 950 (svinjsko meso, pomfri, čebula, ajvar) DUNAJSKI ZREZEK............................. 1000 (svinjsko meso, pomfri, majoneza, limona) PLESKAVICA................................... 950 (mleto meso, pomfri, čebula, ajvar) POHAN SIR.................................... 950 (trapist, pomfri, majoneza, limona) POMFRI.............................. 300 SOLATA.............................. 300 Vljudno vabljeni! Odprto vsak dan od 10 do 24 ure. Urnik dostave od 12 do 22 ure. r . m r1 > \ I J. I Cl .JI T ■A” .X Pobudniki za razpis referenduma o sooblikovanju razvojnih programov z Notranjsko-kraško regijo (o tem smo že poročali, več pa na str. 2) so 24. marca pripravili okroglo mizo o reginalizmu »Primorske ne damo!« Tako smo lahko (ponovno) slišali argumente pobudnikov - obiskovalce so nagovorili Igor Štemberger, Rok Jenko, Jride Mršnik, Stanislav Prosen in Stjepan Miše - o nujnosti jasnega signala državi, da želimo biti uvrščeni v Primorsko pokrajino. S številkami so podkrepili podatke o tem, da se nam boljša prihodnost obeta v razvitejši regiji, seveda ne brez dobro pripravljenih programov. K mikrofonu so povabili tudi zagovornike povezovanja z Notranjsko, in prvi je spregovoril župan Anton Šenkinc (ki je sicer organizatorjem očital, da ni prejel vabila). Tudi on je nanizal že slišano, zlasti pa poudaril, da nas v notranjskem prostoru čaka več denarja ter da nihče ne govori o izstopu iz Primorske. Kot je dodal, naj bi povezovanje z več regijami le koristilo, primeren čas za referendum -do katerega naj bi bili kot mejna država upravičeni- pa naj bi bil ob dejanskem ustanavljanju pokrajin. Gospodarski vidik spornega sodelovanja so zagovarjali tudi svetniki Vojko Tomšič, Vojko Mihelj in Robert Šircelj. Govorniki iz vrst poslušalstva so z večine poudarjali tako zgodovinsko kot geografsko in kulturno pripadnost Vabimo vas na Velikonočno prireditev na grad Prem Velikonočno prireditev bomo letos organizirali na gradu Prem, prireditev bo potekala od 8.4. -14.4. 2006 Prireditev bo sestavljena iz kulturnega programa, spremljajoče velikonočne razstave, velikonočnih delavnic Uradna otvoritev bo v soboto, 8. aprila ob 17. uri, zabavno nedeljsko popoldne pa se bo začelo že ob 15.00. od 10.04.-14.04.06 velikonočne delavnice in ogled velikonočne razstave Vabljeni! Obenem vabimo vse, ki bi na prireditvi radi sodelovali. Za več informacij pokličite: Razvojni center Ilirska Bistrica 05/ 710 1 384 i CERKVENIK NA PLAČU * sveže ribe * zamrznjenepbe * školjkef r*#tr~~~' * “bacafain bjanbs * konzerve 'I M karjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POIUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 MODRI AOSI. debitel V Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169 ♦ PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦ SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ mmmpmmm. NO VE PRAZi P0NEDEUEK-PETEK 8"-12“ in 15"-19” SOBOTA 8”- 12" Eu,v.-;.-v(c/y.".j *Možna vezava družinskega bonusa na Penzion paket ■ 5 naročniških razmerij ‘Naročniško razmerje Penzion paket lahko VEZAVA ZA GSM APARATE sklenejo tudi invalidski upokojenci SAMO 12 MESECEV ‘Zaposleni v Policiji in Slovenski vojski lahko mif iB|fff'Tr»"W£y r?) , .. sklenejo naročniško razmerje SOS ali SOS plus mlVlzJkzmužMSf -v 'V?// Primorski - ne glede na povezave gospodarstva, ki so dandanašnji globalne - in prav njihove besede so požele najglasnejše aplavze. mr Pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je župan Anton Senkinc pobudnike referenduma o sodelovanju z Notranjsko-kraško regijo, ki so minuli teden pobudo volivcem dopolnili s podpisi petih odstotkov volivcev, pozval jo ponovno dopolnijo. Postaviti morajo namreč jasno vprašanje, saj je obstoječe po mnenju občisnke uprave in občinskega sveta (ta je isto vprašanje že zavrnil) zavajajoče. Kot nam je povedal eden od pobudnikov, svetnik Rok Jenko, bodo to storili, čeprav menijo da ljudje dobro vedo, za kaj gre. © KAK TRGOVINA IN STORIT tel.: -386 (0)5/714 ez Papir. l/U n n 1 ^ V raca 23 68 Gregorčičeva 26, 6250 Ilirska Bistrica POMLADNA RAČUNALNIŠKA l 1 x » AKCIJA P RAČUNALNIK že od 77.900 SIT (325,07 €) MONITOR LCD 17 £■*»/ (3 LETA GARANCIJE) od 54.790 SIT ^5/ (228,63 €) Možnost nakupa na 24 obrokov »©j f’ * LOTERIJA S * PISARNIŠKI * KOPIRANJE * PLASTIFICIF 0 pet JJA01/ L0VENIJE PRI 'J PROGRAM kv: IN VEZAVA »ANJE SE C o 'ISKANJU akupom ilitetnih patibilnili črnil EDA J ENEJE !!! > 7« vse dodatne informacije pokličite Kakež d.o.o. Tek: 05/714-23-68. 040/410-447. ■73S57 Računovodski servis vr&
FTtKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 Trgovski cener PIVKA Tel.: 05/75-71-530 mm od ponedeljka d Dom na Vidmu i O ) Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 111111111 |M"‘ m"'' I t i h *i"i i ■ i ri Dvojna dioptrija________________________________________ VOJNA IN MIR Za dan žena so nam mediji postregli z raznimi statističnimi primerjavami med plačami moške in ženske delovne sile za enako delo pri nas ter drugje po Evropi. Presenetilo meje dejstvo, da v glavnem ni tolikšnih odstopanj med spoloma, kot bi človek pričakoval glede na hrup, ki so ga in ga še pri tem delajo razna gibanja za pravice žensk. Žal se na tem svetu vse še tako dobronamerne ideje slej ko prej izrodijo v svoje nasprotje in tako so se tudi ta gibanja namesto v hitrejše reševanje ženske problematike (recimo potegovanje za prilagodljiv delovni čas, celodnevno otroško varstvo), vrgla v zagrizeno feministično vojno proti moškemu spolu, ki daje kriv vsega zla in krivic na svetu. Iz zgodovinskih izkušenj vemo, da vojne nikoli niso rešile problemov, zaradi katerih so nastale, ampak so jih kvečjemu samo še pomnožile. Tako j e tudi z ženskimi pravicami. Ne moreš jih uveljaviti s protestnimi shodi za pravico do splava, ampak s sprejemanjem take zakonodaje (volitve), ki bi jim omogočila lažji dostop do vseh služb in položajev v družbi. V TV omizju, ki je bilo 8. marca zvečer, so razpravljavci zagrizli tudi v to temo in prišli do zaključka, da za majhno število žensk na vodstvenih položajih ni toliko kriva moška prevlada, ampak predvsem razpetost med družinskimi in poklicnimi obveznostmi (posledično preobremenitev), ki ženski pogosto onemogoči pot do uspešne kariere. Vodstveni kadri si namreč ne morejo privoščiti pogostnih izostankov z dela zaradi nege bolnega otroka ali lastne bolezni, zato delodajalci na te položaje izberejo pač tiste, ki najbolj ustrezajo njihovim zahtevam. Žalostno, a resnično. Moški so tu v prednosti, ker se lažje izognejo družinskim obveznostim kot ženske. Hvalevredno je, da so zdaj skoraj vsi očetje navzoči pri spravljanju svojih otrok na svet. Svojim ženam bi bolj ustregli, če bi recimo prebili še polovico porodniškega dopusta ob otroku in jim s tem omogočili hitrejšo in manj stresno vrnitev na delovno mesto. Nekateri v tem vidijo nevarnost za še večje upadanje rojstev pri nas, kar pa je le domneva in ne dokazano dejstvo. Če bi bilo to res, bi se morali kazalci rodnosti ob vse večji brezposelnosti ženske delovne sile zadnja leta pri nas krepko zaobrniti navzgor. Pa se niso, kar vodi k sklepanju, da slabše gmotne razmere niso v nujni medsebojni odvisnosti z rodnostjo, čeprav v nerazvitem svetu hodijo vštric ena ob drugi...Menim, daje za odločanje o številu otrok pomembnejši človekov odnos do življenja in vrednot kot pa materialni standard. Pri tem bi izpostavil še dmgo, v našem času prezrto razsežnost našega bivanja, ki ji lahko rečemo kar "duhovni standard.” Naši predniki so živeli v pravem duhovnem blagostanju, medtem ko danes trpimo pravo duhovno podhranjenost (seje žal niti ne zavedamo), kije za človekov obstoj usodnejša od telesne, ker mu jemlje veselje do življenja že ob vsaki mali oviri, ob katero zadene. Odraz te zamorjenosti so nizka rodnost in samomori. Še do nedavnega smo se zgražali nad tako imenovanimi "dogovorjenimi” porokami med posameznimi družinami, ki so bile v času naših prednikov kar pogoste. Zanimivo, da ni bilo kakih izrazitih "reklamacij” na tovrstne družinske kupčije, razen kakega pobega s poroke ali od doma... Nihče se tedaj ni dosti spraševal po osebni sreči, ker je bil zaposlen z važnejšimi zadevami, recimo, kako preskrbeti svojo družino. Danes, ko imajo mladi popolno svobodo pri izbiranju svojega življenjskega sopotnika in bi človek pričakoval, da bo vse cvetelo od sreče, pa bo kmalu toliko ločitev kot sklenjenih zvez! Človeka kar zmrazi, ko sliši kako mlado še neporočeno žensko modrovati, da ni vredno rojevati otrok na takšen svet, na katerem bodo samo trpeli, kako drugo pa, da se ne splača sklepati zakonske zveze, ker se je potem težje raziti. Ljubi moji, tako ne bomo izboljšali sveta, če se bomo vnaprej odrekali kakršnemu koli trudu zanj in skrbeli samo za svojo rit. Nič ne pride samo od sebe, še najmanj dobro. Brez otrok, ki jo bodo gradili z nami, tudi lepše prihodnosti ne bo. Kdor tu špekulira na slepo srečo, se bo zagotovo uštel. Pa boh do prihodnjič... Jožko Stegu &L Last Minute Center6 WWW.LASTMINUTECENTER.S ILIRSKA BISTRICA Cankarjeva 2,05 7100110 KRIŽARJENJE REKA-CRES-LOŠINJ-RAB-REKA 27-4.-2.5- A 59.670,00 sit PRVOMAJSKI KLUB V FAŽANI 9-920 sit TURISTIČNO NASELJE BI VILLAGE, 27-4.-2.5. NAJEM BAVARSKI GRADOVI 27.4., 1.5. 2$.£}O0 sit 2 DNI PO PROGRAMU AVTOBUS TUNIZIJSKI SAFARI 2S.4.-2.5- 't2€f.$00 sit SAFARI IN POČITNICE TURČIJA 27.4. 59.900 sit NAKUPOVALNA TURA 8 DNI ŠPANIJA 23.4.-30.4. sit COSTA BRAVA KRF 34.900 sit PRVOMAJSKA KARAVANA SUNNV CLUB HOTEL POTAMAKI Uh SARAJEVO IN MOSTAR 27.4. $2.ClQO sit 4 DNI. % TERME ČATEŽ 15.4. Sit 4 dni, polpenzion, kopanje UGODNE LETALSKE iz Ljubljane, Zagreba, Italije, Avstrije BARCELONA APRIL, 16.600 sit DOPLAČILO LETALIŠKE TAKSE —_______ ____________ PARIZ APRIL, 16.38O sit DOPLAČILO LETALIŠKE TAKSE DONACIJA ZA ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA Ob predstavitvi poslovanja in načrtov Zavarovalne družbe Adriatic Slovenica, ki so jo pripravili v poslovni enoti (PE) družbe v Postojni, so Zdravstvenemu domu Ilirska Bistrica vročili ček za milijon tolarjev. Zavarovalniško družbo s sedežem v Kopru, ki je nastala z združitvijo Zavarovalnic Adriatic in Slovenica, je zbranim predstavil Mitja Šenk, namestnik predsednika uprave. Zavarovalnica ponuja bogato lastno in pogodbeno tržno mrežo, Šenk pa je posebej izpostavil lanskoletne ugodne poslovne rezultate in nekatere izzive in smele cilje, ki jih ponuja in zahteva poslovanje v novih pogojih. Direktor PE Postojna Anton Marušič je izčrpno predstavil 14-letno delo enote, ki je s prizadevnim delom in skokovitim razvojem praktično iz nič zrasla v pomemben člen sedanje dmžbe Adriatic Slovenica. Pokrivajo široko območje kar 17 občin, lanska bruto premija je presegla dve milijardi tolarjev in je glede na predhodno leto zrasla kar za 9,7%. Posebno pozornost v družbi posvečajo približevanju zavarovancem in kakovosti obdelave zavarovalnih primerov in temu naj bi tudi v bodoče namenili svojo največjo skrb. Med predstavitvijo novih projektov je Rok Molk, izvršilni direktor za trženje, izpostavil nekatere preventivne akcije, s promocijo katerih ravno začenjajo (Stopko). »Dvojna varnost« je njihov slogan, ki pove veliko, želijo namreč vzgajati in preprečevati, ne le poravnavati škod. Enega od projektov, v katerega je vstopila družba, UNICEF-ov projekt »VARNE TOČKE« - gre za zaščito otrok, ki se znajdejo v situaciji, ko bi potrebovali kakršnokoli pomoč - je predstavila tudi predstavnica UNICEF-a Slovenije Lenka Vojnovič. Srečanje so sklenili s svečano podelitvijo donacijskega čeka v vrednosti milijona tolarjev, ki ga je družba na pobudo PE Postojna dodelila Zdravstvenemu domu Ilirska Bistrica. Marušič, sicer tudi predlagatelj donacije, je utemeljil odločitev z dolgoletnim dobrim poslovnim sodelovanjem in z velikimi potrebami, ki jih ima to območje zaradi svojih specifik.» Glede na poznavanje razmer ne dvomi, da bodo ‘skromna ’ sredstva namensko in koristno porabljena,« je dodal Marušič. V imenu kolektiva in vseh prebivalcev občine Ilirska Bistrica se je za podarjeni denar zahvalil Direktor ZD Vojko Mihelj. Ob tem je je poudaril številne posebnosti območja, ki ga pokriva ZD. Po površini je to tretja naj večja občina, imajo 63 precej razpršenih naselij in veliko težko dostopno gozdnato področje, do najbližjega bolnišničnega centra pa je 70 km. Povprečna starostna struktura občanov sili nad 40 let, socialno stanje je na nezavidljivi ravni. Različne zdravstvene službe delujejo na sedmih dislociranih mestih.Višjih stroškov, ki nastajajo zaradi naštetega, sistemsko financiranje zdravstva ne priznava, kar se že več let odraža tudi v negativnem finančnem rezultatu. Gospodarska moč domačih družb po Mihljevih besedah ne omogoča večjih donacij, »zato je vsaka takšna gesta, kot jo je naredila družba Adriatic Slovenica zelo dobrodošla.« Letos imajo predvidenih več investicij, usmerjenih predvsem v dostopnost storitev za vse kategorije prebivalstva (dvigalo) in v nudenje dostopnejše in kvalitetnejše nujne medicinske pomoči (preureditev prostorov nekdanje lekarne). Donirana sredstva pa bodo namenili za nakup novega zdravniškega vozila, s katerim bodo lahko tudi v manj ugodnih razmerah in pogojih opravljali hišne obiske in delo na terenu. »Naša pričakovanja za tovrstno obliko pomoči pri izvedbi smelih načrtov so seveda velika in upamo, da bo še kdo sledil humanemu dejanju Adriatic Slovenice d.d.« je zaključil Mihelj in donatorju zaželel še veliko uspehov na novi, skupni poti. ILIRIKA SE NA OGLED POSTAVI Poslovna enota družbe Ilirika turizem v Ilirski Bistrici je ob letošnjem dnevu žena odprla svoja vrata, obiskovalcem pa so predstavili prenovljeno poslovalnico, ki jo vodi Mojca Grlica, in še posebej svojo ponudbo turističnih aranžmajev ter odkup vrednostnih papirjev. Zenske so ob obisku obdarili z nageljčki, vse zbrane pa povabili na kozarček v bližnji lokal. 1 m V sončnem vremenu je za zabavo obiskovalcev in mimoidočih poskrbela hrvaška glasbena skupina Rivers (na sliki), sodelovala pa sta tudi judoistični klub Sankaku in košarkarski klub Helios. Vzajemni skladi so v svetu zelo priljubljena oblika varčevanja, vse bolj uveljavljeni pa postajajo tudi pri nas. V Iliriki turizem tržimo večino trenutno najbolj popularnih vzajemnih skladov. Z vsakim vlagateljem, ki se odloča o naložbah, pregledamo njegove želje in zmožnosti in izberemo primeren vzajemni sklad. Bolj pogumni vlagatelji lahko varčujejo v bolj tveganih delniških vzajemnih skladih, spet drugi pa raje izbirajo varnejše mešane in obvezniške vzajemne sklade. Izbirate lahko med skladi ILIRIKA VZHODNA EVROPA, KD BALKAN, KBM INFOND BRIC, PRIMUS INTERNATIONAL, ZAJČEK in še nekaterimi. JAVNI RAZPIS ZA FINANČNE SPODBUDE ZA UKREPE UČINKOVITE RABE ENERGIJE V Uradnem listu RS št. 28/2006 dne 17. marca 2006 je bil objavljen »Javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih večstanovanjskih stavb JR-ST 2006«. V primerjavi z lanskim razpisom JR-ST 2005 je letošnji razpis namenjen le spodbujanju učinkovite rabe energije v obstoječih večstanovanjskih stavbah z najmanj 9 stanovanji oziroma posameznimi deli. Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizične osebe, ki so etažni lastniki stanovanj in poslovnih prostorov v večstanovanjski stavbi v Republiki Sloveniji. Pravne osebe, ki so lastniki stanovanjskih in poslovnih prostorov, ne izpolnjujejo pogojev za dodelitev finančne spodbude, čeprav so udeleženi v investiciji glede na svoj solastniški delež. Namen javnega razpisa je podpora ukrepom, ki omogočajo znatne prihranke toplote za ogrevanje stavb ter izboljšujejo bivalne pogoje. Za podporo ukrepom je namenjeno okvirno 20 milijonov SIT. Prvi sklop ukrepov zajema področje sistema razdeljevanja in obračunavanja stroškov za toploto. Finančne spodbude se bodo dodeljevale za nabavo in montažo opreme, potrebne za uvedbo sistema za delitev in obračun stroškov za toploto v večstanovanjskih stavbah po dejanski rabi. Pri tem mora biti upoštevan Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več odjemalci (Uradni list RS, št. 52/2005) s pogojem, da morajo biti delilniki vgrajeni v najmanj 90% odjemnih enot (90% ogrevanih površin stavbe). Drugi sklop ukrepov zajema področje vgradnje termostatskih ventilov in hidravličnega uravnoteženja ogrevalnega sistema in se nanaša na obstoječe večstanovanjske stavbe z dvocevnim sistemom centralnega ogrevanja, ki so bile grajene do vključno leta 2002. Finančne spodbude se bodo dodeljevale le za izvedbo kombinacije zgoraj navedenih ukrepov, to je vgradnje termostatskih ventilov na ogrevala in izvedbo hidravličnega uravnoteženja celotnega ogrevalnega sistema v stavbi. Za en sam ukrep finančna spodbuda ni možna. Tretji sklop ukrepov zajema področje toplotne zaščite obstoječe večstanovanjske zgradbe in se nanaša na na stanovanjske stavbe z dokazanim pričetkom gradnje do vključno leta 1980. Finančne spodbude se bodo dodeljevale za izvedbo investicij v skladu s pogoji razpisa, kar se dokazuje s projektno dokumentacijo in z računi za material in izvedbo, izstavljenimi 01.10.2005 ali kasneje. Predvideni so štirje roki za oddajo vlog in sicer 3.5., 4.7., 5.9. in 3.10.2006 oziroma do objave o porabi sredstev. Odpiranje vlog pa je predvideno 5.5., 6.7., 7.9. in 5.10.2006 oziroma do objave o porabi sredstev. Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani www.gov.si/aure. lahko pa sejo naroči tudi po pošti na naslov Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za evropske zadeve in investicije, Sektorja za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, Dimičeva 12, 1000 Ljubljana ali po telefaksu (01) 300 69 91 do objave o porabi sredstev. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu (01) 300 69 91 vsak ponedeljek in sredo od 9. do 12. ure. Za nasvet pri pripravi investicije glede vrste in tehnične izvedbe ukrepov pa se lahko oglasite tudi v ESP Ilirska Bistrica vsak torek in petek od 17. do 18. ure. Miran Penko, Samo Hrvatin ESP Ilirska Bistrica msver ENERGETSKO SVETOVANJE BESEDA JE MOČNO OROŽJE Letošnji 8. marec je postregel z drugo ponovitvijo prireditve Zenska ženski, ki sojo v Domu na Vidmu pripravile »ženske z nekaj moške pomoči«. Gostje letošnjega večera - Pesnici Ana Seleš in Zdenka Vinšek ter novinarke Hermina Kovačič, Suzana Lovec in Mateja Rolih -, so ženske, katerih orodne je pero, niti pogovora pa je držala Milena Urh. Obiskovalke (in obiskovalci) so doživeli večer, ki so ga poleg pogovora, žal nekoliko preslabo slišnega, zaznamovale pevske in plesne točke, povezovala pa ga je Darinka Dekleva. V dobri uri so lahko obiskovalci izvedeli nekaj malega o vsaki od gostij, rdeča nit pogovora (ki seje sicer malo izgubila) je bilo pisanje. Ana Seleš je Topolčanka, ki živi na Premu, in je veliko svojih misli in čustev že prelila v pesmi, nekaj jih je izdala v pesniški zbirki. Rada prisluhne ljudem, ki so po njenem v teh krajih dobri. Zdenka Vinšek je Bistričanka, ki živi blizu prestolnice. Črke in besede so njeno orodje za ustvarjanje pesmi, veliko prostega časa pa porabi tudi za slikanje. To jo nenazadnje, poleg obiskov pri mami, cesto pripelje v domači kraj, saj organizira jesenske slikarske kolonije. Drlige vrste pisanje, novinarsko, pa spremlja ostale tri gostje. Hermina Kovačič iz Zarečja, ki je od doma že več kot polovico življenja, in se v te kraje vrača le zaradi staršev, j e urednica Bonbona, priloge Primorsih novic in Večera, ki ji trenutno daje največ veselja in tudi skrbi. V Bistrico se ne namerava vrniti, njen dom je, kot pravi Evropa. Prav tako se domov ne namerava vrniti Suzana Lovec, kije že nekaj let novinarka v notranjepolitični redakciji časopisa Dnevnik. Najraje ima tiste novinarske žanre, kjer lahko pove svoje mnenje, in poudarja, da moramo biti odprti do vseh ljudi. Tretja v nizu novinark je bila Mateja Rolih, sicer novinarka na radiu Capris in urednica teh strani. Trenutno krmari med domačim Podgradom, kjer živi, in Koprom ter Ilirsko Bistrico, kjer dela. V domačih krajih vidi zaenkrat dovolj prednosti za življenje. Prepričanaje, da ima beseda moč, v kolikor ljudi aktivira. Kot ostale sogovornice si želi konstruktivnih kritik in ima rada pozitivne ljudi. Pogovor so prepletli nastopi sopranistke Janje Konestabo, pevskega zbora Čebelice iz vrtca OŠ Antona Žnideršiča, mladih plesalcev, tretješolcev iz OŠ A. Žnideršiča, ter pevske skupine Resa. POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJ! 05/64010 90 Žnider's Izola Cankarjev drevored 5 Žnider's d.o.o. Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor GOSTILNA s prenočišči PCTcr Ema Deželak s.p. Ž-. ’ Dolenje 64, 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5/71-42-648 ■f (J;? 83 : • L : JUHU - V KOSEZAH SMO SE ŠJ’MALI V dolgih zimskih večerih, ob dišečem toplem čaju in nič kolikokrat v belo odeto odejo poljan se mi v mislih poraja lepota življenja. Položena nam je v dlani. Mi smo tisti, ki jih lahko držimo zaprte in neodkrite ali pa jih s srcem razpremo in delimo z drugimi. Eno takih lepih doživetij je tudi pustni čas, star običaj, ki pri nas v Kosezah združuje preteklost s sedanjostjo. Čar preteklosti je v njeni izvirnosti in enkratnosti. Želeli smo, da bi skupaj z nami začutili tudi vi njen pridih, njeno neponovljivost. Predstavili smo koseške rudarje in njihovo življenje v naših očeh. Gostilna “PRI SOTLARJEVIH” PODGRAD V našem lokalu, ki ima 2 prostora (30 oseb in 45 oseb), Vam lahko pripravimo nepozabno druženje z Vašimi najdražjimi, prijatelji ali poslovnimi partnerji. Pogostili Vas bomo z izbranimi jedmi domače kuhinje, jedmi z žara, divjačino ali s pizzami. Ljubiteljem pizz sporočamo, da pečemo 18 vrst pizz različnih velikosti, med drugim tudi pizzo velikanko (0 60 cm). mm »d flfl, (ifo Za vse informacije smo dosegljivi na Tel.: 05/783 56 30. Če Vas (ahkpta in žeja prime, smo mi tu, da Vas mine ! [pacO[E[J2[LD^X PARK TEL.: 71 45 144 A0pizza CALZONE GOZDNA PIZZA RAZVOZ PICJE CEL DAN 9 - 22 URE Povorko je na triciklu vodil star rudar, invalid, za njim je ponosni praporščak dvigal koseško zastavo, zvoki domačih muzikantov so se razlegali okrog nas, rudnik lignita j e predstavljal težko življenje rudarjev, ropot vagonov in oglašanje sirene za nevarnost pa je bilo nekaj vsakdanjega. Kmečke žene so kljub napornim opravilom v sebi nosile dobro voljo, največkrat zavoljo svojih otrok, ki so večkrat lačni kakor siti capljali ob njihovih dolgih krilih. Na vozičku so vozile late in košure, poljščine pa so prevažale s cizo. Ogledali ste si lahko tudi nobel otroški voziček, ki pa so si ga lahko privoščile le premožnejše družine. Veliko smeha je požel t. i. sakrjet na štrbunk, kakršni so do nedavnega krasili kmečka dvorišča. Ducat otrok in mati v pričakovanju novega naraščaja so se gnetli v skromni izbi, ličkali frmento, prepevali in ob molitvi nestrpno čakali na polento z mlekom. Dneve so največkrat preživljali sami, saj so se očetje s težkega dela vračali pozno zvečer. Znana vaška gostilna ‘pr Grščeti’, kjer so se zbirali stari in mladi, pa je s kelnarco Zofko na balincu zaključila veselo druščino is Kosez. Če smo v vas zbudili vsaj kanček spominov na bomo življenje naših dedov in babic, smo dosegli svoj namen in naše zadovoljstvo. Bilo nam je v veselje priti v vašo dmžbo. Upamo na ponovno snidenje ob naslednjem pustovanju. V imenu Kosjeških šjem Barbara Kogovšek BIL JE PUST.— Pustna nedelja je pomenila tudi karnevalski dan v Ilirski Bistrici. V letošnji povorki seje predstavilo 24 skupin, tokrat tudi iz drugih krajev Slovenije ter sosednje Hrvaške. Nekateri so sicer pogrešali domače etno skupine, pa vendar velika množica obiskovalcev (slika levo) priča o vse večji uveljavljenosti bistriškega karnevala. Pohvala gre prizadevnim članom Turističnega društva in ostalim sodeljujočim. Pustni liki so naposled le uspeli pregnati dolgo zimo, in ker je od takrat preteklo že nekaj časa, vam tokrat ponujamo nekaj pustnih utrinkov.... Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 300,00 SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: “GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednica: Mateja Rotih Uredniški odbor: Laszlo Balazs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grlj, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Člene, Igor Štemberger, Heda Vidmar, Bojan Oblak, Aleš Zidar in Anica Kocjančič. Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: “GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. KAM PLOVE NAŠA ILIRSKA BARČICA... Ej, a poznate tisto zanimljivo štorijo o kmečkem Janezu, ki se je pri 35-ih odločil, da je že čas, da izgubi junfer. Pa se je odpravil v kupleraj, ker se mu drugače ni dalo martrat, in ko je tam na vhodu gospej madam pošteno plačal (tam se namreč vedno plača vnaprej in ne tako, kot v običajnem življenju, ko se plačuje napol, čez tri ali šest mesecev, ali pa sploh ne...) seje odpravil v sobo. Dama ga je čakala ali inclusive na postelji, na hrbtu, na razpolago. Janez se je slekel, se ulegel nanjo in obmiroval. Čez pet minut, ko je gospodični postalo dolgčas, je končno rekla: "Janez, zdaj pa ga daj že počasi not...” in Janez gaje dal not in obmiroval. Pa je čez pet minut spet postalo gospodični sitno, pa je rekla: "Janez, zdaj pa ga daj ven...” in Janez gaje dal ven, pa spet obmiroval. In čez pet minut je spet rekla: "Janez, zdaj pa ga končno daj spet not..pa je Janezu prekipelo, in ji je rekel: "No, zdaj se pa že enkrat odloči, kje ga hočeš imeti...ali zunaj, ali not...” No, šalo na stran...nekaj podobnega se danes dogaja tudi z našo strategijo razvoja in miselnostjo. Nekako vemo, kaj hočemo, al nekako ne vemo, kako to doseči, ker nimamo prave pozicije, možnosti, znanja, volje, sreče...kaj pa vem, česa vsega še nimamo. Problem tega življenja je v tem, da so stvari pogojene in dostikrat izključujoče. Bi imeli radi vetrne in tista delovna mesta, a kaj, ko tam na ministrstvu ministri (kaj pa drugega, menda ne nogometaši) in še vsi varstveniki trdijo, da bodo krila vetrnic sekala tiče na tanke fetine. Že tako jih je dovolj prizadela tičja gripa (tiče namreč, ne ministrov) in zastrupljeno ozračje. Pa tudi risa, ki gaje mati narava tam gori po pustoti in kamenju na gosto poselila, ne gre zanemarjat. Tisto blago brnenje bi ga motilo pri vsakdanjem življenju in razmnoževanju. Ris je menda zelo občutljiva žverca, ki rabi le popolni mir za doseganje kolikor toliko popolne erekcije. In kače bi bile v krizi in šipek bi se preveč razmnožil, ker ga none ne bi hodile več obirat, ker bi se bale propelerjev. In milijon napak bi nastalo, če bi se tja gor na rebro od vola montiralo tiste hude propelerje. Čudi me, da niso nič volov tam gori specialisti odkrili in jih zaščitili. Menda se jih tam gori zadnje čase v izobilju sprehaja in je res volovja pustota tam zelo pestra.Zemljišča so sicer že odkupljena in Šembijci veseli, samo tam v Ljubljani nam ne pustijo veselja in napredka. Ma če je tako, naj nas ogradijo z bodečo žico in ustanovijo rezervat, kakor so delali kavbojci z Indijanci leta 1800 in še nekaj drobiža. Pa za vsakega člana naj zrihtajo paket Karitasa na mesec in pa še kolikor toliko spodobno denarno nadomestilo. Mi pa gremo družno gor in skopljemo jame in se tam naselimo. Pa še loke in gorjače si bomo napravili. Če pa kdo ne bo želel kopati v hrib, bo lahko izkoristil stare kaverne in bo lahko šel v Trst po nakupih tudi tedaj, če bo slučajno slabo vreme. Kaj drugega nam niti ne bo preostalo, ob vseh teh ovirah in problemih. Čudi me, da so nam vsaj gimnazijo pustili napravit, pa vendar je bila v precejšnji meri mišljena in financirana na račun tistih propelerjev, ki bodo, ali pa ne bodo. Temu bi se reklo, kot da bi en malu, kot da bi zašli v slepo ulico. Samo tudi v slepi ulici slepa kura zrno najde, al nekako tako pravjo stari 1’dje. Nesmo tle na splošno buh zna kej brihtni in veliki, ma smo pa trmasti in složni(menda) in na koncu bi se znale zadeve uredit. Pinta je v tem, da se na eni strani vedno išče dlako v jajcu, po drugi strani pa nikogar ne sekira, če bistrška greznica odteka direkt v reko Reko in so raki postali že fosilni primerki zaradi nekdanj ega mokrega postopka nekoč našega Lesonita. Pa tudi kakšne soške postrvi u brkinskih potokih imajo za tiste, ki jih na črno raupšicajo pogosto priokus po kurilnem olju, če kdo kje kakšno cisterno z belo robo na črno opere. Da divjih odlagališč niti ne omenjam, pa tudi ko so še v rajnki Jugoslaviji Globovnik urejali, se tudi ni dosti na ekologijo gledalo. Okolje je pač vedno dober izgovor za in proti premnogim projektom. In koliko projektov je v vsej naši zgodovini že padlo v vodo, ker so bili prevelika konkurenca...no, bom raje tiho, ker vseeno se ni preveč zdravo v podrobnosti spuščat. Vam bom raje za konec povedal še en vic, ki ponazarja našo tmavo pot in oddaljene cilje... So nekoč trije spermiči družno plavali naprej, kot to pač vedno spermiči počnejo. Čez nekaj časa ta prvi ves zadihan vpraša: »Čujta kolega, a je še daleč do jajčeca?« Pa mu ta drugi odgovori: »Ma kje je še jajčece, kolega...nesmo še prispeli niti do želodca...« Hja, tako je to na tem s vetu... včasih so stvari malo zakomplicirane, ma se jih rešuje po najboljših močeh. Pa še ena nova dilema seje odprla...al čmo bit Notranjci, al Primorci. Jaz predlagam eno elegantno rešitev. Dajmo naredit stari zemljevid in gre Trnovo do Brinška pod obalo, Bistre sz mrzlo Sibirijo pa upišemo pod Čufarijo. Potem pa vsake štiri leta( ko bo nov mandat) napravimo zamenjavo, da bo volk sit in koza cela. Se bojim, da me bodo zdaj še v občinski svet povabli, ko imam tako izvirne in dobre ideje... Pa lep pozdrav Matjaž Vrh Z našo pomočjo boste uspešno opravili vozniški izpit. Želimo da postanete dober, predvsem pa varen voznik. Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714 15 84, GSM: 031/644 242, 041/457 125 AVTOSOLA AH, TE SMETI Ko sem prejela občinsko vabilo za sestanek, ki je potekal v menzi Transporta na temo »smeti«, sem bila začudena. Vsebino vabila sem prebrala na hitro. Vabilo sem prepustila pozabi do tistega trenutka, ko sem prejela še eno vabilo oziroma obvestilo. Le kaj neki mutijo, sem se spraševala, ko sem v eni roki držala vabilo z podpisom župana, v drugi pa list napisan in narisan brez podpisnika. »Ah, Neta, še najboljše bo, da greš kar pogledat, kaj se dogaja v dolini, v menzi Transporta.« In sem šla, pa tudi moja boljša polovica je šla. Pol ure sem zamudila, tako da je tehnična razlaga šla mimo. Transportova menza pa je bila dodobra zasedena. Proti koncu zasedanja sem šele začela dojemati, zakaj se pravzaprav v tem primeru gre. Za regijsko odlagališče smeti. Kdo je pomešal štrene, da stvar ni šla po dnevnemu redu oziroma je bilo ljudi veliko več kot je bilo poslanih vabil. Ni čudno, daje bil naš župan napet in vznemirjen, da se sestanek ne bi sprevrgel v prepir. Vprašanj na temo »smeti« skoraj ni bilo, je pa bilo izrečenih nekaj misli o stanju, ki vznemirja in skrbi prebivalstvo našega lepega Trnovega. V tem primeru je šel marketing rakom žvižgat, ribam pet. Trnovci smo postali zelo občutljivi, ko zaslutimo, da nam nekdo hoče nekaj podtakniti, neko svinjarijo, nekaj kar bo še bolj onesnažilo in zasmradilo naš domači kraj. Preteklost je še zelo živa in tudi smrdi še. Mislim, da bi bilo zelo modro, če bi gospod župan dal ljudem možnost, da povejo, je jih čevelj žuli. Tako in tako je to šele začetek pogajanj. Pravzaprav se je na sestanku zgodilo ravno to, česar seje naš županj najbolj bal. Z avtoriteto je kaj hitro vzpostavil red in mir, ker je intrigantom zažugal, da bodo leteli skozi vrata, če pri priči ne nehajo. Tako, red pa mora biti. Če ne gre zlepa, bo pa šlo zgrda. Gospod župan, pa saj veste, da brez nas se ne bo izšlo, zato prosim lepo ravnajte z nami. Veliko potrpljenja in razumevanja bo potrebnega, da se bodo interesi uskladili v dobro nas vseh. Kaj čudna civilizacija smo. Kar tako čez noč smo se znašli v smeteh. Od kje le pridejo vse te smeti? Vprašanje je na mestu. Skrbno si oglejmo naše krasne m e ga markete. V njih je pravo kotišče smeti, ki jih za povrh še drago plačujemo. Tam čez železnico pa se vsa lepa in draga embalaža spremeni v MALIBU V NOVI ZASEDBI Skupina Malibu ima za seboj bogato glasbeno karjero. Na slovenski glasbeni sceni se pojavljajo že sedemnajst let. V tem časom so izdali sedem albumov in se pojavili na osemnajstih kompilacijah. Sodelovali so na vseh slovenskih festivalih zabavne glasbe, nastopali pa že vsepovsod; na malih in velikih odrih, na gala prireditvah, za zaključene družbe. Kot pravijo, se znajo prilagajati publiki, njihov repertoar pa zajema tako domače kot tuje uspešnice vseh zvrsti. Za svoje delo so prejeli nekaj priznanj. Najpomembnejše je platinasto odličje ZKP RTV Slovenije za najbolj prodajan album 40. slovenskih uspešnic za ples in zabavo. »Veliko smo naredili na slovenski zabavni sceni, sedaj pa se preizkušamo tudi v narodnozabavnih vodah,« dodaja Marjan Uljan, vodja skupine. Skupina Malibu se je prijavila na največji slovenski glasbeni festival narodnozabavne glasbe; Polka, valček in bila kot tudi edina primorska skupina sprejeta. Naslov njihove pesmice j e Kuk V lejpa. Prav tako so uspeli na natečaju narečne popevke v Mariboru s pesmijo Je blu taku. Nastopili so tudi na prireditvi Prijatelji ostanimo prijatelji, ki sojo v Postojni pripravili zadnjo marčevski konec tedna. Skupina Malibu torej veliko nastopa, trenutno pa veliko časa preživijo v studiu in pripravljamo material za novo ploščo. V skupini pa je prišlo do nekaj kadrovskih sprememb. Osvežili sojo namreč novi člani. Malibu sestavljajo Maijan Uljan (vodja skupine, glavni vokal, trobenta), Matej Ivančič (bas kitara, flavta, vokal), Aleš Turk (harmonika, klaviature, vokal), Jani Lipičnik (harmonika, kitara, vokal) in sedaj tudi ženski del Tjaša Fatur (saksofon, klaviature, vokal). »Vsi, ki ste ostali zvesti skupini Malibu, glasujte za nas, in sicer 7. aprila na programu RTV SLO 1 ob 20. uri. Nastopili bomo na festvalu slovenska polka, valček. Izžrebali pa smo številko 7,« dodaja Uljan. nepregledno goro smeti. Embalaža in čudežne plastične vrečke, ki so bile last nas vseh do tistega trenutka, ko smo jih vrgli v kontejner ali pa kar na hitrico ob kontejner. Že vrsto let odgovorno ravnam z odpadki oziroma smetmi, kar pa ne spremeni dejstva, da tudi ti odpadki končajo na mestnem smetišču in se pomešajo z odpadki in smetmi someščanov. Ga ni, ki bi lahko rekel, te smeti pa niso moje. Pa še kako so, in tu tiči razlog, zakaj smo dolžni sodelovati pri projektu »Smetišče«, kakršno koli že bo. Regijsko ali pa občinsko. Komunalno podjetje pa jih odpelje in deponira na večje javno smetišče, ki je tam nekje pri Jelšanah. Kako ravnati z odpadki, pa se bomo morali podrediti zakonom in merilom EU. Tudi to je kultura in izraz neke družbene ureditve. Neta Vergan Za vse, ki bi nam radi pisali: sneznik@kabelnet.net InstaLaciJe Brenčič Jože s.p. IMrsUa BisTRicA v7- X |W1 @ W © gg Ecohcat p 43 Eco Part tf™ ho k Eurotherm TOPLOTNE XIX ČRPALKE SflSč tel: 05 71416 91 mob: 041 830 408 C£Hj čl © S © 43 OKREPČEVALNICA TRNOVO Tel.: 05/714 12 07, 041/424 974 SlPKSDBEflčMI® KMi3®SQ[L£\ mmo® WC0©Tj EBBKIQ9fl@5%. „ I NUDIMO HLADNE NAREZKE - DOMAČI PRŠUT - SUHE KLOBASE - OVČJI SIR * ODLIČNA ODPRTA VINA* TOPU NAPITKI - KUHANO VINO - VROČA ČOKOLADA :eho laško pivo VISOKA NALOŽBA ZA VAŠO PRIHODNOST Nova Ljubljanska banka je v mesecu marcu in aprilu varčevalcem ponudila novo nadvse atraktivno priložnost za naložbo sredstev. O tem, kakšna je omenjena naložba, smo se pogovarjali s predstavnikom banke, gospodom Martinom Nadohom, ki nam je predstavil poglavitne značilnosti njihove nove naložbe, imenovane Visoka naložba. ZAKON O DVOJNEM OZNAČEVANJU CEN V TOLARJIH IN EVRIH Konec oktobra 2005 je državni zbor Zakon o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih (Uradni list RS, št. 101/05), z namenom, da se omogoči urejen prehod zamenjave tolarja z evrom, predvsem pa pripravi potrošnike na vrednotenje cen blaga in storitev v evrih ter s primerljivostjo cen prepreči zvišanje inflacije zaradi uvedbe evra. Izkušnje držav, ki so evro že uvedle kažejo, daje zamenjava valute v mnogih primerih povzročila hiter dvig cen, zlasti blaga in storitev nižjih vrednosti. Kaj je Visoka naložba? Naj na začetku povem, daje to že 13 tovrstna naložb, ki smo jo ponudili našim strankam. Gre pa za naložbeno življenjsko zavarovanje NLB Vite, življenjske zavarovalnice d.d. Ljubljana. Posebnost tokratne naložbe paje, da se donos ob koncu zavarovanja veže na košarico delnic 30-ih svetovno znanih podjetij, ki velik del svojih dohodkov ustvarijo na trgih Južne Amerike in Azije. Lahko rečemo, da gre za naložbo, ki posredno izkorišča pozitivne učinke regij, s trenutno najhitreje rastočimi gospodarstvi na svetu. Kakšne so glavne prednosti Visoke Naložba? Glede na sestavo košarice delnic, na katero je vezan donos, ima samo naložba predvsem dober potencial za rast. Poleg tega bodo imetniki Visoke naložbe ob koncu zavarovanja v donosu košarice udeleženi 110% kar pomeni, da bodo prejeli še 10% več kot bo porasla košarica delnic v tem obdobju. Prednost naložbe je tudi v zaščiti kapitala to pomeni, da bodo imetniki te naložbe v primeru negativnega donosa košarice delnic, ob koncu prejeli vsaj neto vplačano premijo. Kakšen je minimalen znesek vplačila? - minimalna premija je 1.000 USD* - s tem, da premija navzgor ni omejena. * Premija je izražena v USD, vplača pa se v tolarjih po prodajnem podjetniškem tečaju NLB na dan vplačila. Zakaj je premija v USD? Dejstvo je, daje dolar v primerjavi z evrom še vedno na zelo nizki ravni. Zato ocenjujemo, da trenutno nizek tečaj dolarja predstavlja možnost za dodatni donos naložbe. Omenili ste, da je naložba posredno vezana na trge Južne Amerike in Azije. Zakaj ravno ti dve regiji? Kot sem že omenil uvodoma, gre za regije, kjer delujejo trenutno najhitreje rastoča gospodarstva na svetu. Pričakujemo, da bodo podjetja, na katere smo vezali donos naše naložbe, znala dobro izkoristiti pozitivne učinke teh trgov. Dobro poslovanje podjetij pa se odraža na rasti njihovih delnic in če rastejo delnice, raste tudi donos naše naložbe. Pa naj še nekaj povem o glavnih potencial teh regij. Južna Amerika ustvarja velik dohodek na račun visokega povpraševanja po surovinah in dragocenih materialih (Južna Amerika j e vodilni proizvajalec bakra, srebra, železa,...), povpraševanje po teh materialih se iz leta v leto povečuje. Prav tako j e Južna Amerika vodilna v svetu pri proizvodnji železa, srebra in bakra ter med vodilnimi na svetu v proizvodnji nafte, zlata, niklja, bombaža... Zviševanje cen teh surovin in izdelkov ter povečanje izvoza ima pozitiven vpliv na njihovo trgovinsko bilanco. Potencial Azije se izkazuje zlasti v razvoju njihovega notranjega trga. Velik del azijskih dežel namreč razvija močne notranje trge, kjer se oblikuje močan srednji sloj prebivalstva, ki je pripravljen na t.i. kroženje denarja. Azija še vedno ostaja ena izmed najbolj rastočih regij na svetu. Morda je zanimivo tudi predvidevanje analitikov, ki pravijo, da naj bi po letu 2014 Kitajski potrošniki predstavljali gonilno silo svetovnega gospodarstva Kaj pa stroški Visoke naložbe? Vse finančne storitve so povezane z določenimi stroški, kar velja tudi za Visoko naložbo. Vendar so ti stroški majhni, če jih primerjate z vsemi prednostmi te naložbe oziroma, če jih primerjamo s stroški, ki bi jih imeli, če bi se odločili za samostojno investiranje v vrednostne papirje. Odvisni so od zneska, ki ga vplačate. Za nek povprečni znesek, recimo 3.000 USD, znaša strošek 3% od vplačila. Kakšno je naložbeno oziroma koliko časa traja naložba? Naložbeno obdobje traja 10 let, in sicer do 31. maja 2016. Ob tem naj še povem, da traja vpisno obdobje, se pravi obdobje, ko lahko sklenete naložbo, le še do predvidoma 14. aprila letos. Na koncu poglejmo še davčni vidik. Kako je z davkom po novem Zakonu o dohodnini? Tukaj velja poudariti, da so življenjska zavarovanja v prednosti pred obdavčitvijo kapitalskih dobičkov (vzajemnih skladov, delnic, obveznic..) Po 10 letih so namreč življenjska zavarovanja prosta davka, kapitalski dobički pa so obdavčeni 20 let. Davek pri življenjskih zavarovanjih se plača le v primeru, da se naredi odkup pred 10 leti, po 10 letih pa le, če bo upravičenec do teh sredstev druga oseba kot sklenitelj pogodbe. Se morda kaj za konec? Vaši bralci lahko poleg Visoke naložbe kadarkoli izberejo tudi katero drugo življenjsko zavarovanje družbe NLB Vita, življenjska zavarovalnica, na primer storitev Nlb Varčevanje Vita plus ali NLB Naložba Vita plus, ki med drugim omogočata tudi obročni način vplačila premije (se pravi ali enkratno vplačilo ali obročno vplačevanje) in sta za razliko od Visoke naložbe nominirani v evrih. Oglasite se v naši poslovalnici v Pivki, ki se nahaja na Kolodvorski 14b, kjer vam bodo Visoko naložbo podrobneje predstavili naši bančni svetovalci. Na podlagi zakonskih določb uvodoma navedenega zakona je 1. marca 2006 nastopilo obdobje obveznega informativnega dvojnega označevanja cen blaga in storitev v tolarjih in evrih. Cene izdelkov in storitev morajo biti v tem obdobju obvezno označene v tolarjih in evrih, vendar ne po dnevnem menjalnem tečaju, ampak po centralnem paritetnem tečaju (1 EUR = 239,640 SIT), ki je bil določen konec junija 2004, ob vstopu Slovenije v sistem menjalnih tečajev ERM II in bo veljal do dneva, ko bo določen tečaj zamenjave (tečaj med evrom in tolarjem, ki bo trajen in nepreklicen). Tečaj zamenjave bo določil Svet EU, predvidoma sredi leta 2006, po sprejemu zadnjega konvergenčnega poročila o pripravljenosti Slovenije za vstop v evropsko Gospodarsko in monetarno unijo. Naslednji dan po določitvi tečaja zamenjave se prične obdobje obveznega dvojnega označevanja cen, ki bo trajalo še šest mesecev po uvedbi evra, predvidoma do 1. julija 2007. Zakon o dvojnem označevanju cen se nanaša na poslovanje podjetij s potrošniki, zato podjetjem v primeru poslovanja s pravnimi osebami ni potrebno dvojno označevati cen blaga in storitev. Pri tem velja poudariti, da se samostojni podjetnik uvršča med pravne osebe, kar izhaja iz zakonske definicije, da je podjetje pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost ponujanja blaga in storitev, ne glede na pravnoorganizacijsko obliko ali lastninsko pripadnost. Potrošnik paje fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti. Pri preračunavanju in zaokroževanju se zahteva posebna natančnost. Obvezna je uporaba menjalnega tečaja s šestimi značilnimi mesti. Preračun iz tolarjev v evre se v obdobju obveznega informativnega dvojnega označevanja izračuna tako, da se tolarski znesek deli s centralnim paritetnim tečajem, v obdobju obveznega dvojnega označevanja pa s tečajem zamenjave. Pri preračunavanju je zaradi izgube decimalnih mest prepovedano uporabljati inverzna menjalna razmerja (v primeru centralnega paritetnega tečaja: 1 SIT = 0,00417 EUR). Denarne zneske, katere je potrebno vplačati ali vknjižiti potem, ko je bil znesek spremenjen v enote evra, se zaokroži na dve decimalni mesti (najbližji cent oziroma stotin). Če je rezultat preračunavanja znesek, kije točno na sredini, se ta zaokroži navzgor. Zakon velja le za ponujanje blaga, oglaševanje paje izvzeto, zato dvojno označevanje cen ni potrebno v poslovnih katalogih, cenikih in drugih obvestilih ter oglasih v tisku, na letakih, po radiu, televiziji ... Obveznost dvojnega označevanja cen nastopi šele takrat, ko npr. katalog ali druge vrste oglas vsebuje naročilnico, s katero je mogoče naročiti reklamirano blago. V takšnem primeru se šteje, da je oglaševalec dal ponudbo, zato je dvojno označevanje cen potrebno. Enako velja za spletne strani, dvojno označevanje cen je obvezno le v segmentu, kjer je možno naročanje preko spleta. Pri izdajanju računov so z zakonom dovoljene določene poenostavitve, saj morajo podjetja pri izstavitvi računa za blago in storitve navesti obe valuti le za končno vsoto in ne za vse posamezne postavke v računu. Zakonodaja s področja uvajanja evra je opredeljena z naslednjimi predpisi: Zakon o varstvu potrošnikov, Zakon o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih, Pravilnik o načinu dvojnega označevanja cen blaga in storitev v tolarjih in evrih pri posameznih vrstah in načinih ponujanja blaga in storitev, Pravilnik o načinu označevanja cen blaga in storitev . Področje sistemsko spremlja Urad RS za varstvo potrošnikov pri Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj. Izvaja ga Tržni inšpektorat RS. Alenka Penko ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana M - ' - - ■ .................................................................................................. -----------* ........................................................................................................ ' ....................................................................................................................................................................................................... ■ I J Vulkanizerska delavnica na podjetju TIB Transport, Šercerjeva 17, Ilirska Bistrica za vse vrste vozil za osebni in tovorni program: vsak dan 7.-17. ure v soboto 7.-15. ure Informacije dobite na tel.: 05 / 70 40 116 KDOR VARČUJE, NATIBu GUME ZAMENJUJE! KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica Podjetništvo - izziv 21.stoletja________ GEOGRAFSKE OZNAČBE Geografska označba je pravica intelektualne lastnine. Z njo se zavarujejo oznake, ki označujejo izvor blaga z nekega geografskega območja, če je kakšna značilnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla. Geografska označba omogoča razlikovanje istovrstnega blaga na trgu glede na njihove določene posebne lastnosti, ki so odvisne od geografske lege. Naravne danosti, kot so klimatski pogoji, sestava tal ipd., in/ali ustaljeni postopki, dajejo tem proizvodom lastnosti, zaradi katerih je po njih povečano povpraševanje. Roquefort, Porto, Darjeeling, Pilsen, Chianti so nekateri od svetovno znanih primerov geografskih označb, kijih povezujemo s proizvodi določene narave in kvalitete. Njihova skupna lastnost je v tem, da označujejo kraje, mesta, pokrajine ali dežele, od koder izvirajo proizvodi. Ureditev v Republiki Sloveniji V Sloveniji je področje geografskih označb urejeno v dveh predpisih: - kot geografska označba ali geografsko poreklo za kmetijske pridelke oziroma živila v Zakonu o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00), - kot geografska označba v Zakonu o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 45/01) za blago, ki niso kmetijski pridelki oziroma živila, vino in drugi proizvodi iz grozdja ali vina. Po Zakonu o kmetijstvu se z geografsko označbo zavaruje kmetijski pridelek oziroma živilo, ki izvira iz določenega geografskega območja in ima posebno kakovost, ugled oziroma druge lastnosti, ki izvirajo iz določenega geografskega območja. Z geografskim poreklom pa se zavaruje tisti kmetijski pridelek oziroma živilo, ki v celoti izvira iz določnega geografskega območja in za izdelavo katerega so surovine pridelane na istem geografskem območju. Prav tako mora kmetijski pridelek oziroma živilo, če želi biti zavarovan z geografskim poreklom, izpolnjevati še dva pogoja: - njegove lastnosti so izključno ali bistveno rezultat naravnih in človeških dejavnikov in - pridelava, predelava in priprava za trg potekajo znotraj označenega geografskega območja. Za označbo geografskega porekla se, ob izpolnjevanju zgoraj naštetih pogojev, šteje tudi tradicionalna geografska ali negeografska označba. Po Zakonu o industrijski lastnini se sme z geografsko označbo registrirati oznako za blago, če blago izvira z določenega ozemlja, območja ali kraja na tem ozemlju, pod pogojem, da je kakovost, sloves ali kakšna druga značilnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla. Kot geografska označba se prav tako lahko registrira ime, ki je postalo po dolgotrajni uporabi v gospodarskem prometu splošno znano kot označba, da blago izvira iz določenega kraja ali območja. V katerih primerih se oznake za blago ne sme registrirati kot geografske označbe? Zakon o industrijski lastnini določa štiri primere, in sicer: če geografska označba zavajajoče označuje ali nakazuje, da določeno blago izvira z nekega geografskega območja, ki ni resnični kraj izvora, ali -če je geografska označba sicer dobesedno resnična kar zadeva ozemlje, območje ali kraj, iz katerega izvira blago, vendar pa v javnosti ustvarja napačen vtis, da blago izvira z drugega geografskega območja, ali - če je geografska označba po dolgotrajni uporabi v gospodarskem prometu postala splošno znana kot oznaka za določeno vrsto blaga, ali - če bi njena registracija zaradi ugleda, poznanosti in trajanja uporabe znamke lahko zavajala potrošnika glede resnične identitete izdelka. Kdo lahko vloži zahtevo za registracijo geografske označbe in kakšen je postopek registracije? Zahtevo za registracijo lahko vložijo: združenja pravnih ali fizičnih oseb, zbornice, občine, širše lokalne skupnosti in državni organi. Zahtevi mora biti priložena specifikacija, ki vsebuje predvsem: - oznako, ki naj se registrira kot geografska označba; - navedbo blaga, na katerega se predlagana geografska označba nanaša; - opis blaga, vključno s surovinami in glavnimi fizikalnimi, kemičnimi, mikrobiološkimi, organoleptičnimi ali drugimi značilnostmi blaga; - navedbo kraja oziroma območja, vključno z mejami; - opis metode za pridobitev blaga, vključno z avtentičnimi in nespremenjenimi krajevnimi načini, če je to potrebno; - opis povezave med blagom in krajem oziroma območjem; - podrobne podatke o organih nadzora; podrobne podatke o označevanju blaga. Če ima blago poseben zgodovinski ali kulturni pomen, se lahko zavaruje neposredno z uredbo Vlade Republike Slovenije. V teh primerih ni potrebno priložiti omenjene specifikacije. Postopek pridobitve Urad preveri zahtevo in izda odločbo o registraciji geografske označbe, če so izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji. Geografska označba se vpiše v register in objavi v uradnem glasilu urada. Postopek pridobitve pravice je brezplačen. Prav tako ni potrebno plačevati pristojbin za vzdrževanje geografske označbe. Trajanje geografske označbe je časovno neomejeno. Kdo lahko uporablja označbo, zavarovano z geografsko označbo? Geografska označba je kolektivna pravica, zato lahko geografsko označbo uporablja vsakdo, ki proizvaja in daje v promet blago v skladu s pogoji, določenimi s prej omenjeno specifikacijo Nihče ne sme uporabljati geografske označbe, če blago ne izvira iz kraja, ki ga označuje geografska označbe, kljub temu da je označen pravi izvor blaga ali če je geografska označba uporabljena v prevodu ali če geografsko označbo spremljajo izrazi, kot so “vrsta”, “tip”, “stil”, “imitacija” in podobno. Vir: JAPTI Če vas katera tematika posebno zanima ali če imate vprašanja, na katere bi želeli odgovor, se obrnite na Razvojni center Ilirska Bistrica; Bazoviška 12, Ilirska Bistrica; 05/71 00 385 ali center.razvoini@siol.net. Naslednjič: Avtorske pravice in sorodne pravice mag. Milena Urh PODJETNIŠKI FORUM Ali smo dolžni predvajanje glasbe v gostinskem lokalu kjerkoli prijavljati in plačati ali pa lahko glasbo prosto vrtimo? Veljavna zakonodaja določa, da je potrebno za vsako javno priobčitev glasbenih del, torej tudi za predvajanje glasbe v gostinskih lokalih, pridobiti predhodno dovoljenje SAZAS-a. Dovoljenje je možno pridobiti za enkratno priobčitev, npr. na raznih prireditvah, ali pa tudi za daljše časovno obdobje. Če SAZAS ne odgovori na pravočasno poslano priglasitev, še šteje, kot da je uporabnik dobil dovoljenje za uporabo glasbenih del pod pogoji, kot jih določa Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del. Uporabnik dovoljenje pridobi tako, da najmanj 8 dni pred začetkom uporabe na SAZAS priglasi uporabo glasbenih del, poleg tega pa mora plačati tudi honorar za uporabo avtorskih del in sicer skladno s tarifnim delom Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del. Ker pri predvajanju glasbe v gostinskih lokalih npr. preko radijskega sprejemnika ni mogoče vnaprej določiti, katera glasbena dela se predvajajo in kolikokrat bo posamezno glasbeno delo predvajano, Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del vnaprej določa višino honorarja za javno predvajanje glasbenih del. Višina honorarja je odvisna od tega, na kakšen način se v gostinskem lokalu predvaja glasba: 1. Če ima lokal le radijski ali TV sprejemnik, j e določen pavšalni znesek, ki se poveča za vsak zvočnik, ločen od radijskega sprejemnika. 2. Če je v lokalu glasbeni stolp, ki omogoča predvajanje glasbe na več napravah za reprodukcijo glasbe, se višina honorarja določi glede na število obiskovalcev, kijih lahko sprejme lokal. Honorar za uporabo avtorskih del se plačuje enkrat mesečno. Natančna pravila glede prijave, posredovanja podatkov, plačil, ... so opredeljena v Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del. PRAVNI VIR: Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (UL RS 21/95, 9/ 2001, 30/2001, 85/2001, 43/2004, 58/2004), Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (UL RS 29/98); Predstavite se z nami na Primorskem sejmu V okviru Razvojnega centra Ilirska Bistrica, v sodelovanju z Območno obrtno zbornico Ilirska Bistrica se nameravamo predstaviti na 13. Mednarodnem obrtno podjetniškem sejmu od 25. - 28. 5. 2006 v dvorani Bonifika v Kopru. Ker bi radi čim širše predstavili občino Ilirska Bistrica, vabimo k sodelovanju vse, ki ste kakorkoli povezani s podjetništvom, obrtjo ali turizmom na območju Občine Ilirska Bistrica. Prijave sprejemamo do vključno 20. aprila 2006 Pohitite, število mest je omejeno !!! Več informacij dobite v Lokalni turistični organizaciji na telefonski številki 05/ 710 1 384 Razvojni center Ilirska Bistrica Mojca Memon svetovalka za turizem ,-LE-L-E ^ SMMMMSA RMMMMSI nCMMžMMiT 50 TELEVIZIJSKIH IN 20 RADIJSKIH PROGRAMOV kabelski internet BREZ OMEJITVE že od 3.600 SIT naprej TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35, 6250 Ilirska Bistrica L = žzB S® S@S esirmt- O©aBDDD©0©gB7 OffgOTfims Boo proBBaTedtofla dL@=@= ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 teleta: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si NIZKE GRADNJE NEPREMIČNINSKA AGENCIJA PRVA NEPREMIČNINSKA AGENCIJA NA BISTRIŠKEM Z LICENCO MOPE Ugodno prodamo zazidalno parcelo cca 1300 nč v Podgradu. Tel.: 041 / 682 549, Marjan - MITKOTOV JUBILEJ Starši, oba člana nekdaj slovitega jelšanskega prosvetnega društva Sloga, so prav gotovo pripomogli k temu, da se je Dimitrij Grlj zapisal glasbi, ki je še danes njegova nepogrešljiva spremljevalka. Pomemben vpliv je imel tudi gospod Alojzij Grmek, legenda bistriškega zborovskega petja, vse skupaj pa se je morda začelo tudi zaradi prve harmonike, ki jo je dobil kot petleten fantič. Igranja na klavir se je najprej učil pri sestrah v samostanu Notre Dame, nato pa v glasbeni šoli v Postojni, kjer je obiskoval gimnazijo. Tudi kot študent na Visoki šoli za šport v Ljubljani ni pretrgal vezi z glasbo. Prepeval je v Akademskem zboru Vinko Vodopivec, ki gaje takrat vodil Anton Nanut. Po končanem študiju seje posvetil športni vzgoji mladih. V Kuteževem, na svojem prvem delovnem mestu, kjer je ostal sedem let, si je pridobil prve izkušnje z vodenjem otroškega, mladinskega in moškega zbora. Na OŠ Dragotina Ketteja je vodil otroški in mladinski zbor s presledki vse od leta 1967 do 1996. Leta 1972 je prevzel vodenje moškega zbora Dragotin Kette in mu ostal zvest dolgih 19 let. Zbor je v tem obdobju vtisnil neizbrisen pečat bistriškemu kulturnemu življenju; gostoval je po Jugoslaviji (Nevesinje - pobrateno mesto), pri rojakih v ZDA in na Švedskem. Kar pet let je Mitko pomagal slovenskemu pevskemu zboru v Malmoju na Švedskem. V tem času je ob delu dokončal študij na Pedagoški akademiji, na oddeleku za glasbo, izpopolnjeval pa se je tudi na številnih seminarjih in zborovodskih šolah, kijih je organizirala Zveza pevskih zborov Primorske. Leta 1984 je pod njegovo taktirko začel prepevati mešani pevski zbor upokojencev, ki se je pred kratkim poimenoval po znamenitem mladinskem zborovodji Avgustu Šuligoju, in prepeva še danes. Svojevrsten izziv je bilo vodenje dekliške skupine Upanje, ki je žal zaradi težav z usklajevanjem urnika pevskih vaj razpadla, še vedno pa so aktivni Vasovalci, za katere je Mitko napisal mnoge priredbe slovenskih ljudskih pesmi. Med avtorskimi skladbami, ki jih je napisal je Bistričanom morda najbolj znana »Pozdravna pesem« domačega pesnika in duhovnika Janeza Bilca. Pesem je uglasbil Fran Gerbič, prvič so jo zapeli 7. avgusta 1864, ob otvoritvi Narodne čitalnice. Ker se je glasbena predloga izgubila, jo je leta 2004, ob praznovanju 140-letnice zborovskega petja na Bistriškem, Mitko na novo uglasbil. Ob tem z največjim zadovoljstvom spremlja rast vseh pevskih zborov na Bistriškem, se veseli uspehov, kijih dosegajo, saj so porok, da petje na Bistriškem ne bo zamrlo. Čeprav zapolnjuje glasba največ časa v njegovi kulturnem udejstvovanju, mu tudi pisana beseda ni tuja. Vrsto let j e bil član uredniškega odbora časopisa Snežnik, za katerega je vsak mesec sestavil križanko (enigmatika je njegov najljubši konjiček). Od leta 1996 je tudi urednik, lektor in gonilna sila Jesenskih listov, revije bistriških upokojencev, kije letos izšla že trinajstič. Za svoje vsestransko kulturno delovanje je prejel mnoga priznanja, tako občinska kot republiška, med njimi Kettejevo nagrado, Občinsko priznanje, zlato Gallusovo značko... Številnim čestitkam, ki jih je prejel ob lepem jubileju - 70-letnico je praznoval 28. marca - se pridružuje tudi uredništvo časopisa Snežnik, z željo, da bi bil še dolgo dejaven na vseh področjih kulturnega življenja. ak KONCERT TREH PEVSKIH ZBOROV V KNEŽAKU Ob zakjučku meseca kulture in v pozdrav pomladi so člani Mešanega pevskega zbora Tabor Kalc 1869 iz Knežaka tudi letos pripravili že tradicionalno prireditev z naslovom »Srečanje treh zborov«. S prireditvijo so tudi tokrat želeli prikazati ustvarjalnost mladih na pevskem področju, zato so medse povabili še dekliški pevski zbor Radost iz Godoviča in Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem. Prvi so nastopili domačini in gostitelji, MePZ Tabor Kalc 1869, pod vodstvom Florjane Žnidaršič. Zbor se je številčno sicer nekoliko zmanjšal, nastopili pa so s precej prenovljenim programom in vseh šest skladb (Uroš Krek: Kolo; Giusepe Tartini: Sabat mater; Rado Simonitti: Jaz pa vrtec bom kopala; Emil Adamič: Rasti rožmarin; Giovanni Perluigi da Palestrina: Alla riva del Tebro; Ubald Vrabec: Kresno jutro) je iz grl mladih pevk in pevcev odlično izzvenelo. Ni dvoma, da bodo s svojim nadaljnjim resnim delom lahko že prejetim priznanjem, od katerih velja omeniti lani osvojeno bronasto plaketo na tekmovanju Naša pesem 2005 v Mariboru, dodali še kakšnega. Za popolnitev svojih vrst pa medse že vabijo tudi nove člane. Prvi gostujoči zbor je bil Dekliški pevski zbor »Radost« iz Godoviča. Dekleta so sicer maloštevilne obiskovalce navdušila s svojo mladostjo in dobrim petjem. Zbor delujejo že petnajst let, vidnejše rezultate pa dosegajo v zadnjih petih letih in tudi one se lahko pohvalijo z bronasto plaketo v Mariboru in srebrnim priznanjem v Postojni. Pevke zagotovo pripravljajo še mnoga presenečenja. Za nastop v Knežaku so iz svojega repertoarja pod vodstvom Damjane Leskovec zapele: Hrvaško ljudsko Daj me mamo (Vinko Žgane); slovenski ljudski Da bi jaz znala (Ciril Pregelj) in Č 'belca mi leti čez goro (Emil Adamič); Ljudsko iz Čedada Gularja sem tjela imiet (Radovan Gobec) in ljudsko iz Bile Zeleni polog (Pavle Merku). Upamo, da jim bo tudi bogat aplavz s tega nastopa spodbuda za nadaljnje uspešno delo. Druženje treh pevskih zborov je zaključil Akademski pevski zbor (APZ) Univerze na Primorskem, ki cd ustanovitve oktobra 2004 deluje v okviru študentske organizacije UP in pod vodstvom skladatelja in zborovodje Ambroža Čopija. Zbor združuje mlade iz celotne Slovenije (med njimi so bile doslej kar štiri pevke iz Knežaka !). Njihov repertoar je nekoliko »težji«, obsega pa sakralne in posvetne skladbe obdobij od renesanse do današnjih dni, posebno pozornost pa namenjajo izvedbam skladb primorskih skladateljev in novitetam skladateljev mlajše generacije. Kar dve takšni -Bitva, Andreja Makorja in Opoldanski pastel; Ane Celin -smo slišali tudi v Knežaku. Vsa moč tega številčnega zbora je bila prikazana tudi v izvedbi Bachove skladbe Komm, susser Tod in skladbe Herr, auf dich traue ich Henricha Schutza. Brez dvoma pa je poslušalce najbolj ogrela izvedba ljudske iz Sužida, Tehtanje duš v priredbi Alda Kumarja, v kateri se čudovito prepleta doživet solistični nastop Mitje Bobiča in ozadje ubranih glasov zbora. Aplavz je zahteval dodatek in odločili so se odpeti še Tri istrske v priredbi Alda Kumarja. Čeprav je APZ sorazmerno mlad, kot je mlada Univerza na Primorskem, pa se že lahko kosa z vidnejšimi izvajalci zborovske glasbe v Sloveniji pa tudi v tujini. Pevke in pevci, ki niso prav nič kazali utrujenosti po celodnevnih aktivnih vajah, ki so jih tokrat opravili v Knežaku, so tako zaključili čudovit večer. Ob koncu je treba le nekoliko pograjati domačine, ki so se zelo maloštevilno udeležili prireditve in pohvaliti mlade kneške pevce tudi kot organizatorje. Petje je na čudoviti pomladanski sceni (v telovadnici OŠ) še lepše zvenelo in druženje je bilo ob izkazanem gostoljubju še prijetnejše. Naj povzamemo za konec besede povezovalke programa Ane Tomšič, s katerimi je zaključila večer: »Pevke in pevci so nam res polepšali večer, pa ne le tistega na dan nastopa. Vsakokrat, ko se bomo spomnili nanje in njihov nastop, nam bo še tako turoben dan postal lep, kot je lep sončen pomladni dan!« Vojko Mihel j Likovna ocena_____________________________ SPOMLADANSKO PREBUJANJE Z LIKOVNIM DRUŠTVOM V Domu starejših občanov seje zgodila razstava članov Likovnega društva Franceta Pavlovca, ki ne držijo križem rok, temveč kontinuirano delajo. Eni v višji prestavi, drugi v zmernejšem ritmu, glede na posameznikov karakter in skupno mentaliteto na področju, kjer prehaja Mediteran v notranjost dežele pod Alpami. To se pozna v njihovi potezi, gesti, barvitosti. Bolj razumski in zadržani kot sproščeni in nekontrolirani. Razumljivo. Motivno paje še naprej v ospredju krajina, človeško telo, ljudski običaji, tihožitje, celo portret; dokaj zahtevna naloga. Čeprav ima vsak izmed razstavljavcev svoj barvni svet, ne moremo mimo ugotovitve, da se navdušujejo nad svetlo barvno paleto. Gre to na račun pozitivnega odnosa do življenja nasploh. Morda. Torej, pravo spomladansko prebujanje. Če smo dovolj pozorni in senzibilni, slehernega avtorja ali avtorico beremo kot odprto knjigo, iskreno izpoved brez sprenevedanja; v mislih, besedah in dejanjih. Daleč od ponorelega sveta, spravljeni s samim seboj, nam ponujajo pravo mero, zmes vseh nam dobro znanih človeških lasnosti: veselja do življenja, erotike, ljudskega spomina, zasanjanosti, melanholije, liričnega navdiha, navsezadnje starokopitnosti, v dobrem pomenu besede. Tokrat seje predstavilo devet slikarjev in slikark v tehniki akrila, olja, kredi, gvašu, akvarelu ter mešani tehniki. Rajko Kranjec s številnimi sugestivnimi magičnimi krajinami (pogled na hrib s Trnovsko cerkvijo). Romeo Volk s tremi ilustracijami, kjer so zgodba, risarska spretnost in barvna usklajenost na mestu. Skozi pogled Franeta Dolgana oživi pokrajina pred nami, podobno kot pri Vanji Škrlj. Karmen Primc obožuje tihožitja z rožami, z detajli vred. Kaj ji pa moremo, četudi obožujemo rože. Nič. Jože Rosa ostaja zvest svoji lirično zasanjani pokrajini; tega mu seveda ne zamerimo. Občudovanja vredni so portreti Danila Gašperšiča, izvedeni v realistični maniri. Alije avtor zadel naravo upodobljencev, presodite sami. Ako jih poznate, boste imeli lažje delo. Zdenka Vinšek-Faganel je presenetila z zanimivimi pogledi na človeško figuro v akvarelu; medtem, ko je Helena Valentin navdušila z naturalistično sliko Deklet v travi, večjega formata; resje, izdelka se ne bi sramovala niti naša slavna slikarka Ivana Kobilca. Diši po cvetočem poljskem cvetju, travini pripravni za košnjo in mladostni energiji. Večina med njimi ima poseben odnos do upodobljenih reči, ki je lahko romantičen in obenem spoštljiv. Podobno kakor mizar do lesa, kamnosek do kamna itd. Za kar slikarji uporabljajo vse svoje čute. To pomeni: nekdaj si se udaril s kladivom po prstu, veš kako diši les in bi se še dandanes valjal po suhem senu. Idilična podoba. Toda to je drugi svet, v našem je vse zapakirano, sterilno in neboleče. Ki ga globoko v sebi ne maramo, a v njem vseeno živimo ter hrepenimo po nečem več. Za kar je vredno živeti in ... končno umreti. Roman Gustinčič j Delovni čas: p Delavnik !_ Sobota 1 Milhillllffilfl i!tti | Nedelja in prazniki Dežurstva Delavnik “ Sobota ""js - br;Ki!Mii»rros!i!ia - Nedelja in prazniki J •HiRiitiiiiiiBiBRiia GLASBA ZA UČENCA NE SME BITI NEPRIJETNO BREME... POGOVOR Z ADNANOM ZUBČEVIČEM, PROF. GLASBE Pred dvema tednoma sklenjen letošnji mesec kulture je potekal brez večjih posebnosti. Prireditve so bile pretežno v domeni domačega ljubiteljstva, katerega kakovostni domet ni pretirano visok. Zahtevnejše kulture, ki bi si jo naš kraj zaslužil, skorajda nismo bili deležni. Vsekakor pa je bila poteza Zveze kulturnih organizacij, da je organizirala v dvorani Glasbene šole koncert evropsko uveljavljene flavtistke Alje Velkaverh ob klavirski spremljavi Bojana Glavine delček tistega, kar bi si želeli videti in slišati vsaj nekajkrat v letu. Da smo lahko gostili instrumentalistko, ki so jo izbrali za solo flavtistko slovitih Bamberških fdharmonikov izmed 180 (!) kandidatov, je pomagal tudi njen nekdanji profesor Adnan Zubčevič, pravzaprav največji »krivec«, da je pred Aljo velika kariera... Izhajaš iz spoštovane trebinjske družine. Videl si velik del Evrope, spoznal mnogo ljudi...Študiral si na akademij iv Ljubljani in bil solo flavtist v dubrovniškem simfoničnem orkestru. Kako bi opisal svojo glasbeno pot? V Dubrovniku je bil ravnatelj srednje glasbene šole Anton Nanut. Kakšna je bila takrat atmosfera v šoli pri nas dijakih, si lahko samo predstavljamo. Bili smo polni glasbe in mladostnih norčavosti. Počasi smo dozorevali in postajali resni. Tudi takšni kot sloviti slovenski dirigent so mi pomagali začrtati poklicno pot. Ko sem si za študij izbral ljubljansko glasbeno akademijo in še posebej legendarnega prof. Borisa Čampo (bil je tudi profesor Irene Grafenauer), starši niso bili ravno navdušeni. Želeli so, da bi postal kakšen inženir, kot so moji bratje. Umetniški poklici pač predstavljajo veliko tveganje. Vedno obstaja dvom o zadovoljivem talentu ter potrebni vztrajnosti in ne poznam staršev, ki ne bi bili za prihodnost takšnih otrok še posebej zaskrbljeni... Za velik uspeh šteje že to, da sem bil tisto leto v jesenskem roku od večjega števila prijavljenih edini sprejet na akademijo. Poleg glasbe je glavna vrednota, ki sem je bil deležen, spoznavanje velikih svetovnih umetnikov in sodelovanje z njimi. Z Rostropovičem, recimo. Se sedaj poznam veliko ljudi iz ljubljanskih glasbenih krogov.. .Zorko Antonič mi je nekoč dejal, da sem tam bolj domač kot on. Skoraj dve desetletji si Bistričan in kraj lahko oceniš tudi »s pogledom od zunaj«. Je kaj izrazito značilnega, zanimivega v njem in njegovih ljudeh? Poseben pečat Bistrici daje njena geografska lega: narava, bližina morja, Ljubljane, Trsta, Reke, Opatije, Benetk... Vse to ji daje veljavo, kije v vsakdanjem življenju skorajda ne čutimo, bi se pa krepko zavedali, če je ne bi bilo. Kulturno življenje j e bilo za tako majhen kraj dokaj razgibano, sedaj nekoliko usiha. Menim, da temu v veliki meri botruje dolgoletno masovno odhajanje mladine s trebuhom za kruhom. Velika pridobitev, ki se bo dolgoročno zelo obrestovala, je gimnazija. Skratka: narava pri Bistrici ni skoparila in morje ter mediteranski duh se močno čutita, tudi pri živahnosti in temperamentu tukajšnjih prebivalcev. Odnos Bistričanov do glasbe? Ko sem se prvič srečal z bistriško publiko, meje presenetila. Celo mesto, kot je Ljubljana, nima glede na število prebivalcev veliko poslušalcev, ki bi koncerte spremljali s takim zanimanjem. To o kraju pove marsikaj: govori predvsem o kultiviranosti in navajenosti na razgibano kulturno življenje. Ne verjamem v krizo publike. Morda velja to za druge kraje, za nas pa to ni tako. Če bi publiko izgubili, bi pomenil to tudi konec Bistrice. Dom na Vidmu je odločilnega pomena, moral bi biti središče dogajanj. Po knjižnici, gimnaziji in glasbeni šoli bi moral priti na vrsto za ureditev prav Videm. Kakšna je vloga glasbene šole v ' življenju Bistrice in okolice? Do začetka delovanja gimnazije je bila temelj vsega, ključna ustanova: vplivala je na godbo, boljše pevske zbore.. .Za te kraje je predstavlja velik blagor. Sedaj na njej dijaki lahko nadaljujejo šolanje vzporedno s šolanjem na gimnaziji. Dvojna korist. Poleg pedagoškega dela na naši glasbeni šoli si dolgo vrsto let poučeval flavto v Piranu; skupaj s prof. Bojanom Glavino si ustanovil Baročni ansambel Illyricus...Si odličen kitarist in si v Dubrovniku z zabavnim ansamblom spremljal veliko pevskih zvezd nekdanje Jugoslavije. Torej nisi nikakršen glasbeni čistun... Priznam samo dobro glasbo, ne glede na zvrst. Na moj odnos do te umetnosti so vplivali moji profesorji, internacionalna publika, pa še kdo; igrati za kakih 500 do 600 ljudi, dobrih poznavalcev glasbe, niso heci. Poleg odgovornosti pa pomeni v Dubrovniku igrati poseben užitek. Celo mesto je en sam akustični biser. Pri nas sta zelo akustična kapela samostana sester de Notre Dame in poletno prizorišče Doma na Vidmu. Illyricus je bil zasnovan kot colegium musieum, kot skupina, ki bi delovala v svobodni sestavi, z različnim številom članov, odvisno od programa, ki bi ga izvajali. Poslanstvo uspešnega ansambla žal ni bilo razumljeno in je zato ugasnil. Smo pa muzicirali kot nekakšni glasbeni bistriški ambasadorji v turističnem centru blizu Padove, v državnem svetu R Slovenije, v Zelšah (nekaj tednov pred Ireno Grafenauer), vključili so nas celo v koprski glasbeni abonma. To seveda ni bilo vse. Prijetno doživetje je bilo sodelovanje z novo osnovanim Obalnim orkestrom, kjer sem igral prvo flavto. Včasih sem nastopal kot član zabavnega ansambla-kitarist na TV Ljubljana, menda so bile to oddaje Mladi mladim, ali tako nekako... Sedaj sodelujem z Bojanom Glavino, ki deluje na Koprskem. Praizvedbe njegovih del kažejo na talentiranega komponista. Na obletnici Centra za glasbeno vzgojo Koper smo eno takih novitet predstavili: klarinet- Robert Stanič, flavta- jaz, Fagot - Beno Makovec in Bojan pri klavirju. Bilo je zanimivo (slika). Ali tudi Ti komponiraš? No, nekoč sem se tega lotil in za glasbeno opremo neke gledališke predstave prejel celo nagrado. Kaj več pa vsaj za zdaj ne nameravam ... Za zaključek pa morda še nekaj besed o novih šolskih prostorih in seveda nekaj misli namenjenih učencem in staršem... Učitelji na šolah v manjših krajih delajo v nekoliko neugodnejših pogojih, kot če bi poučevali v večjih centrih. Na naši šoli poskušamo delati kar najbolje. Menim, daje le glasbeno izobražena osebnost kompletna, bodisi da se ukvarja z glasbo ljubiteljsko ali pa mu ta postane poklic. V drugem primeru bi lahko selekcijo primerjali z razmerami v vrhunskem športu. Veliko dela in naporov je potrebnih, ob dobrem strokovnem servisu, ki ga moramo nuditi učitelji. Zato moramo živeti z učencem in iz njega izvleči največ, kar je možno. Predvsem pa glasba za učenca ne sme postati muka, obremenitev. Muzika (sorodstvo tega pojma z muzami poznamo) je nekaj pozitivnega in last nas vseh, torej daleč od neprijetnosti. Sam se poskušam čimbolj približati učencu, nočem biti inštitucija; to je tudi temelj modeme pedagogike... Tako nekako sem delal tudi z Aljo. Prognoze o glasbeni prihodnosti posameznika so zelo tvegane, univerzalne poti za zagotovitev uspeha ni. Vsakdo ima možnost, če ne za vrhunsko, pa za ljubiteljsko ustvarjanje in poustvarjanje. Novi šolski prostori so zelo primerni in dobro opremljeni ter dajejo našemu delu in pedagogiki nasploh veljavo, ki jo v zadnjem času ta poklic izgublja. Nove družbene razmere za šolstvo niso najbolj ugodne. Prav zato je odnos lokalnih oblasti do naše glasbene ustanove, podprt z ureditvijo novih prostorov, toliko bolj hvalevreden. V novem okolju, ki spada med boljše v državi, so pogoji za delo zares odlični. Da ne pozabim: pri nas je doma veliko glasbe, smo pač glasbena družina. Naši sosedje se do sedaj še niso pritoževali in se jim za potrpežljivost in razumevanje zares zahvaljujem... Dimitrij Bonano NA GROBU MAKSE SAMSA 18. marca j e minilo 35 let od tragične smrti pesnice Makse Samsa. Otroci OŠ Dragotina Ketteja so v spremstvu učiteljic Marine Štemberger in Polone Benigar obiskali pesničin grob in ji prižgali svečko. Darinka Žbogar, ena redkih prijateljic nesrečne pesnice, zaslužna za to, daje leta 1964 izšla pesniška zbirka Bleščeče prevare, je otrokom opisala Maksino življenjsko pot in prebrala nekaj njenih pesmi. ak FOTO-IZLET V PUSTNE BENETKE Šest članov Fotokrožka iz Gimnazije Ilirska Bistrica smo se v nedeljo, 19. februarja, odpeljali na foto-izlet proti Benetkam. Vožnja je bila še kar dolga, a sta počitek in kakšna sila strokovna debata z ostalimi amaterskimi fotografi krajšali čas. Najprej smo z ladijco odpluli na otočka Burano in Murano. Polni norih idej smo prav vsi pograbili fotoaparate. No, paziti smo morali le, da nam ostane še kakšen film za same Benetke, tisti, ki smo slikali z digitalci, pa na baterijo:). Na Muranu smo si ogledali postopek izdelave steklenih okraskov iz muranskega stekla in se čudili ročnim spretnostim uličnih slikarjev. Nekateri smo si poiskali tudi kakšen košček barvnega stekelca in ga spravili v žep za spomin. Benetke. Pustni karneval in ogromno mask. Uf, fotoaparati na delo! Maske so bile zares izjemne. Nevsakdanje in noro zanimive. Mi smo se še posebej posvetili slikanju detajlov. Maškare so se seveda premikale, zato jih je bilo težko ujeti v pravem položaju, pa tudi turistov, ki so skakali “v objektiv” je bilo okoli vse polno. Veseli smo bili vsakeršnjega poziranja. Tudi nad samim mestom smo bili očarani. Vkrcali smo se na gondolo, se prepustili užitkom vožnje in obnemeli v ogledovanju beneškega mestnega jedra. Naredili smo ogromno slik. Zadovoljni smo z rezultati in za nami je še ena izkušnja več. Sedaj se moramo posvetiti izbiranju najboljših fotografij. Upamo tudi na kakšno razstavo (takrat ste seveda vsi vabljeni). Že sedaj pa lahko obiščete našo razstavo jesenskih motivov v pritličnem hodniku Gimnazije. Aktiv Fotokrožka, foto Meta Čosič DALMATINSKE NEVESTE Društvo za krajevno zgodovino in kulturo, Zveza kulturnih društev in Založba Annales iz Kopra so 17. marca v dvorani Doma starejših občanov pripravili predstavitev knjige mag. Vilme Malečkar, Dalmatinske neveste ter diplomsko nalogo Darinke Dekleva, Neveste. Obe deli raziskujeta tematiko »ženske poročne migracije«, kije pričela v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in je trajala do devetdesetih let. V tem času seje v Brkine primožilo okrog 200 dalmatinskih nevest. Sproščenemu in zanimivemu pogovoru z obema avtoricama, ki gaje vodil Tomo Šajn, je prisluhnilo lepo število poslušalcev, ki jih je tematika očitno pritegnila. Z lepim petjem je predstavitev popestrila ženska pevska skupina Resa. ak ALJA IN BOJAN NAVDUŠILA POSLUŠALCE Ljubitelji glasbe so 16. marca v dvorani Glasbene šole prisluhnili mladi, nadarjeni flavtistki AIji Velkavrh, ki jo je na klavirju spremljal prof. Bojan Glavina, Bistričan, ki sicer živi na Obali. Alja Velkavrh, učenka in odkritje prof. Adnana Zubčeviča, je bila s šestnajstimi leti sprejeta na Akademijo za glasbo, kjer je leta 2004 z odliko diplomirala. Istega leta je bila sprejeta na Univerzo za glasbo na Dunaju, vzporedno pa je nadaljevala podiplomski študij na Akademiji Lorenzo Perosi v Italiji, kjer je diplomirala leta 2004.Od decembra 2005 redno koncertira s stuttgartskimi filharmoniki, s septembrom 2006 pa bo nova solo-flavtistka Bamberških filharmonikov. Bojan Glavina zadnjih deset let poleg poučevanja klavirja in korepetitiranja na Glasbeni šoli Piran, intenzivno komponira. Ustvaril je čez sto del za vse instrumente, različne komorne zasedbe, zbore in komorni orkester. Na slovenskih in mednarodnih natečajih za kompozicijo je prejel že vrsto nagrad. Flavta ima posebno mesto v njegovem ustvarjanju, tako so številni poslušalci med deli Bacha, Dutilleuxa, Faureja, Prokofjeva in Puciharja slišali tudi njegove Mikropreludije za flavto in klavir. Koncert sta na pobudo Adnana Zubčeviča organizirali Zveza kulturnih društev in Glasbena šola. ak MALGAJ PRESENEČENJE i® o aro e e Vašr Audi Na servisu Malgaj Postojna vas v času od 25.marca do 25. aprila čaka posebno presenečenje! Pripeljite svoje vozilo, morda bo Malgaj presenetil ravno vasi Sliko je simbolna. Skupna poraba: 5,9-8,2 1/100 km. Emisije CQ: 159-197 v g/krr Touranova nova oblačila Traveller in Lux sta povsem nova paketa dodatne opreme, s katerima je vaš novi Touran ne le dostopnejši, ampak tudi varnejši, lepši in še udobnejši. Paket Traveller vključuje klimatsko napravo, 16-colska lita platišča, posebno notranje blazinjenje in radio z vgrajenim CD-strežnikom za 6 plošč. Z njm prihranite 473.000 SIT. Paket Lux, s katerim prihranite 464.000 SIT, pa vašega Tourana opremlja z biksenonskimi žarometi, 17-colskimi litimi platišči, parkirnimi senzorji, avtomatsko klimatsko napravo in radiem z vgrajenim CD-strežnikom za 6 plošč. Opremite se! Slika vozila je simbolna. Število vozil in modelov je omejeno. Skupna porabo: 5,0 - 7,5 1/100 km. Emisije C02:135 - 175 g/km. Golf pod ceno. Golf Trendline z bencinskim motorjem 1,6 (75 kW/102 KM) vam je na voljo že od 3.390.000 SIT, z dizelskim motorjem 1,9 TDI (66 kW/90 KM) pa že od 3.703.000 SIT dalje. S klimatsko napravo, 6 zračnimi blazinami, zavornim sistemom ABS, napravo proti zdrsu gnanih koles ASR, radiom s CD predvajalnikom in ostalo opremo je Golf ne le ugoden, ampak tudi lep, udoben, varen in zanesljiv avto. Prestiž za drobiž Prihranek do 430.000 SIT Za samo 1 evro doplačila opremite svojega novega Golfa ali Golfa Plus z Evropaketom. 16-colska aluminijasta platišča, komfortna sedeža z nastavljivo ledveno oporo, naslon za roke spredaj in zadaj, potovalni računalnik, tempomat in trikrak usnjen volan so neprecenljivo udobje za vse, ki resnično uživajo v vožnji. Nekateri preprosto potrebujejo več ... Malgaj Postojna Tržaška 84 Tel: 05/ 72 11 400 www.malgaj.si Gasilci iz Ilirske Bistrice praznujemo v letu 2006 120-letnico svojega obstoja in delovanja. Nastanek gasilskega društva sodi v čas razgibanega političnega življenja na Slovenskem. V tistem času so se na Bistriškem ustanavljala številna narodno-kulturna, izobraževalna, gospodarska, politična in druga društva. Ustanovitev gasilskega društva so vzpodbudili isti narodni motivi, ki jim je v dobri meri botrovala tudi skrb za varovanje osebnega in skupnega imetja. Začetki delovanja društva segajo v davno leto 1886, ko je nekaj preudarnih krajanov ustanovilo gasilsko društvo in s prispevki članstva in darili krajanov nabavilo najnujnejšo gasilsko orodje, med katerimi je bila vsekakor naj večja pridobitev gasilska brizgalna. Drugi mejnik predstavlja leto 1894, ko je na pobudo skupine mož iz Trnovega in Bistrice takratna oblast izdala dovoljenje za ustanovitev ilirskobistriško-tmovskega gasilskega društva, ki sta ga sestavljali dve gasilski četi, trnovski in bistriški oddelek. Istega letaje društvo razvilo svoj prapor. Leta 1904 sta se trnovski in bistriški oddelek združila v enotno gasilsko četo. Zelje gasilcev po gasilskem domu so se uresničile leta 1907. Društvo seje 1911. vključilo v tistega leta oblikovano postojnsko okrajno gasilsko zvezo ter kasneje, leta 1913, v Postojnsko gasilsko župo. V času med obema svetovnima voj nama j e delovanje društva stagniralo in zaživelo šele po osvoboditvi. Leta 1956, ob 70-letnici društva, je društvo razvilo nov prapor ter po potresu istega leta temeljito obnovilo in dogradilo gasilski dom in nabavilo prvo tipizirano gasilsko vozilo z vgrajeno vodno črpalko. Po letu 1976 je sledil hiter napredek in razvoj društva, okrepilo se je delovanje društva na vseh področjih. Društvo je pričelo s postopnim nabavljanjem gasilskih vozil in opreme za zaščito in reševanje. V začetku osemdesetih je nabavilo tudi opremo za reševanje v primeru prometnih nesreč. V času agresije na Republiko Slovenijo so člani društva opravljali celodnevno dežurstvo ter druge naloge. Leta 1993 je društvo pridobilo koncesijo za opravljanje nalog zaščite in reševanja ob nesrečah v cestnem prometu ter drugih nalog zaščite in reševanja širšega pomena in nabavilo sodobno opremo za intervencije ob teh nesrečah. Večanje števila nalog in opreme je pripeljalo do velike prostorske stiske društva. Po več kot desetih letih gradnje, predvsem zaradi večnega pomanjkanja sredstev, se je društvo avgusta leta 2004 preselilo v nov gasilski dom, kateri pa do danes, po 13 letih, kljub velikim naporom in opravljenih na tisoče prostovoljnih ur članov društva, še ni v celoti dokončan. Skozi PGD II. Bistrica je šlo mnogo generacij ljudi, ki so vlagali številne prostovoljne ure v delovanje društva. Člani društva danes aktivno delujejo na vseh področjih, ne le pri zagotavljanju požarne varnosti. Poleg izobraževanja članov, ki stalno poteka na več nivojih, precej časa namenjamo vzgoji mladih, ki od starejših članov 120 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA ILIRSKA BISTRICA DRUŠTVO DOBILO ZLATI ZNAK CIVILNE ZAŠČITE pridobivajo vrline humanosti in nesebične pomoči človeku v nesreči. Naši najmlajši redno obiskujejo krožek “Društvo mladi gasilec ” v osnovni šoli Dragotina Ketteja, ki aktivno deluje pod vodstvom naših članov, mladino pa usposabljamo in vzgajamo v dobre bodoče gasilce. Svoje sposobnosti dokazujejo na raznih tekmovanjih, na katerih dosegajo naši predstavniki najboljše rezultate. Vsako leto se kot predstavniki Obalno-kraške regije udeležimo srečanja in tekmovanja izbranih ekip Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Udeležujemo se tudi tekmovanj in srečanj, ki jih prirejajo sosednja obmejna gasilska društva Hrvaške, s katerimi imamo dobre sosedske odnose, s pobratenim Dobrovoljnim vatrogasnim društvom Opatija pa redno sodelujemo tako na operativnem kot preventivnem področju. V društvu aktivno deluje tudi ženska populacija, ki se zaradi vse bolj obširnega dela in nalog, ki ga gasilska organizacija pridobiva, aktivno operativno vključuje v zagotavljanje zadanih nalog. Društvo ne pozablja na naj starejše člane, ki so naše društvo pripeljali do sedanje stopnje uspešnega delovanja. Veterani so še vedno aktivni, saj radi priskočijo na pomoč pri zagotavljanju požarnih straž in drugih lažjih operativnih in preventivnih nalog. Omogočamo pa jim tudi vključevanje v razne društvene dejavnosti. PGD Ilirska Bistrica je osrednja enota v bistriški občini, po sklepu vlade RS pa tudi enota širšega pomena. Za opravljanje vse obširnejših nalog, kijih gasilcem stalno nalagajo, pa ni dovolj samo usposobljeno članstvo, potrebna je tudi sodobna tehnika, ki omogoča pravočasno in uspešno posredovanje. V zadnjih letih sije društvo s pomočjo URSZR priskrbelo sodobno tehnično-reševalno opremo. V kratkem pa bo potrebno obnoviti opremo za posredovanje v požarih, saj obstoječa zaradi starosti ne zadošča za normalno opravljane požarne varnosti. Upajmo, da bomo dobili finančno pomoč za dokončanje doma, ki bi nam bo omogočil pogoje za normalno delovanje tako v operativni kot preventivni dejavnosti. Nagrada ob dnevu civilne zaščite Ob L marcu - svetovnem dnevu Civilne zaščite-je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani tradicionalna osrednja državna prireditev, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik slovenske vlade Janez Janša, kije med ostalim dejal: »Dan Civilne zaščite je ena od pomembnih priložnosti, ko lahko opozorimo na celovitost in aktualnost varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Modemi odgovorni dražbi je organizirano varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, drugimi množičnimi nesrečami neločljiva sestavina dela in življenja. Temeljni cilj številnih in različnih reševalnih služb, ki v tem sistemu delujejo, je varnost ljudi in njihovega premoženja ter varovanje okolja. Gre za poslanstvo pomagati ljudem v stiski, v nesreči, ne glede na to, kaj je to stisko povzročilo. Z uresničevanjem tega cilja pomembno prispevamo k splošni varnosti. In varnost je v današnjem sodobnem svetu za večino ljudi vrednota, ki jo jemljemo kot temeljno pravico samo po sebi. Pri tem se niti ne sprašujejo koliko moramo in moremo k njej prispevati sami. Sele takrat, ko smo neposredno ogroženi, se zavemo njenega polnega pomena in tudi vrednosti.« Predsednik vlade je še posebej pohvalil delo gasilcev, kije že preraslo v učinkovito splošno reševalno službo. Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Miran Bogataj in namestnik poveljnika CZ RS ter generalni direktor URSZR Bojan Žmavc sta podelila 40 priznanja CZ ljudem in organizacijam, ki so se izkazali pri varovanju človeških življenj in materialnih dobrin ob naravnih in drugih nesrečah. Med dobitniki priznanj je tudi naše društvo, Na Klubu študentov Ilirska Bistrica smo letos ustanovili Dijaško sekcijo. Med zimskimi počitnicami smo vsem Bistriškim dijakom ponudili pester izbor aktivnosti, na katere so bili vabljeni tudi vsi študenti. Izpeljali smo turnir v pikadu in malem nogometu v organizaciji Tadeja in Kaje, računalniško delavnico in žal neuspelo smučanje v Cerkno zaradi premajhnega števila prijavljenih. Turnir v pikadu seje odvijal v ponedeljek, 27. februarja, v Triglav Pub-u . Sprva smo pričakovali majhno udeležbo, vendar seje zbralo 6 dijakov in 2 študenta. Med dijaki je prvo mesto zasedel Deni Šisemik, med študenti pa Tadej Primc. Vsi smo se zelo zabavali in drugo leto pričakujemo še večji odziv. Zmagovalca sta prejela pokala Kluba študentov Ilirska Bistrica. Zahvaljujemo se Triglav Pub-u za njihovo pomoč pri organizaciji. Turnir v malem nogometu smo izpeljali prvi dan meseca marca v telovadnici Osnovne šole Antona Žnideršiča. Turnirje že tradicionalen, vendar je letos prvič potekal pod okriljem Kluba študentov. Za pokal ki je prejelo Zlati znak Civilne zaščite. Preventivno proti ptičji gripi PGD Ilirska Bistrica je kot enota širšega pomena dobila nalogo za posredovanje pri izbruhu ptičje gripe v naši občini. Gasilci, ki bi posredovali pri razkuževanju, morajo biti ustrezno usposobljeni za vodenje in za interveniranje ob nesrečah z nevarno snovjo. Ob tem je priporočeno, da imajo opravljeno specialnost za nevarne snovi. Ker imamo v naši občini večje število piščančjih farm in s tem povečano možnost izbruha ptičje gripe, smo v društvu izvedli usposabljanje in vse zahtevane postopke. Naša naloga je, da na izhodu iz območja, kjer se pojavi ptičja gripa, vzpostavimo razkuževalni koridor, ki služi za dekontaminacijo potencialno okuženih delov vozil, ljudi in opreme. Razkuži Kluba študentov Ilirska Bistrica se je potegovalo 6 ekip dijakov, ki obiskujejo srednje šole v Ilirska Bistrici, Postojni, Sežani, Kopru in Izoli. Po razburljivih tekmah smo dobili naslednji vrstni red: L Odpad Pivka, 2. Čopiči, 3. Danilo, 4. KD Šjme, 5. Pjki in 6. Brkinski šnopc. Vse ekipe so dobile priložnostno diplomo, Odpad Pivka pa tudi pokal Kluba študentov Ilirska Bistrica. Pri organizaciji nam j e bil v veliko pomoč g. Vojko Kalc, ki nam je pomagal pri sojenju tekem, pripravi zapisnika ter semaforju, in g. Zdravko Debevec, katerima se iskreno zahvaljujemo. Turnirja sta se izkazala kot prijetna možnost zabave s sovrstniki ter koristno preživljanje prostega časa. Računalniška delavnica Postavitev domačega omrežja je bila pod vodstvom Zvonka uspešno izvedena v prostorih Gimnazije Ilirska Bistrica, kateri se tudi lepo zahvaljujemo. V petek, 10. marca, pa se je zbralo lepo število študentov v Klubu Danilo, kjer smo organizirali potopisno predavanje Na stop po se vse dele, ki so bili lahko izpostavljeni kontaktu z okuženimi živalmi. Celotna površina za razkuževanje je dolga 15 do 20 metrov in široka 3 metre, postavi pa se jo na trdi in ravni površini. Na robove območja naj bi postavili B cevi in jih napolnili z vodo, tako da dobimo okoli 7 cm visok improviziran rob bazena. Na vstopu in izstopu je treba postaviti cevne mostičke za nadvoz vozil. Na tako pripravljeno površino se položi plastična folija, ki mora segati vsaj 30 cm preko cevi. Folijo spodvijemo pod cev z notranje strani, tako da dobimo plitvi bazen. Tako pripravljeno območje se primerno označi. Podobno pripravimo tudi območje za fizično razkuževanje. Za pripravo imamo gasilci 8 ur časa. Od pristojnih služb dobimo osebno zaščitno opremo, ki vsebuje kapljevinsko zaščitno obleko, gumijaste škornje, rokavice, zaščitna očala in zaščitno masko. Za razkuževanje se uporablja 1% Virikon S, ki se ga meša z vodo. Ostala sredstva - gasilska vozila, razne naprave, kijih uporabljamo za razkuževanje z določenimi spremembami, zagotovimo sami. Razkuži se vse dele, ki so bili lahko izpostavljeni kontaktu z okuženimi živalmi. Osnovni deli vozil, ki jih je treba razkužiti, so kolesa in streha vozila. Pri ostali opremi in ljudeh se razkuževanje izvaja po navodilih odgovornih na kraju dogodka. Najkrajši čas delovanja dekontaminacijske točke je 21 dni, kar bi za prostovoljne gasilce ob dejanskem pojavu bolezni pomenilo resno težavo, saj bi morali tisti, ki niso poklicni gasilci, za ta čas zapustiti delovno. Janko Slavec PGD II. Bistrica Irski v izvedbi dveh domačink, Sabine Pugelj in Adriane Ban. Seveda pa še naprej vse študente in dijake vljudno vabimo na naše uradne ure, ob petkih med 19. in 21. uro, ter na vse projekte, ki jih bomo v bodoče organizirali. Vse informacije o delovanju kluba so na naši internetni strani www.ksib.si. Spela in Kaja GRADBENI CENTER Miro Iskra s.P. Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 00 756 fax.: 05/71 00 757 GSM: 031 / 328 746 e-mail: qciskra@volia.net URNIK_______ 7.00 - 19.00 sobota 7.00 -12.00 10% otvoritveni popust na določene artikle DOSTAVA NA DOM USPELE DIJAŠKE POČITNICE MOJA POT DO PARLAMENTA V četrtek, 2. februarja, smo imeli na naši šoli otroški parlament. Programje bil vsebinsko bogat. Najprej so predstavniki razredov, predstavili zaključke pogovorov, ki smo jih zapisali na razrednih urah, na temo TABU. To pa še ni bilo vse. Medse smo povabili dolgoletno, sedaj sicer upokojeno, socialno delavko Mimico Primc. Povedala nam je veliko, kdor pa je hotel slišati kaj več, se je opogumil in vprašal, ona pa mu je z veseljem in brez sramu odgovorila. 6. februarja smo se Tjaša Žele, Darja Celin in Eneja Celin ter Tadeja Logar udeležile občinskega parlamenta. Tu smo se uspešno predstavile s skečem in s projekcijo zaključkov v Power Pointu. Komisija, ki so jo sestavljale učiteljice mentorice, seje odločila, da bo na regijskem parlamentu predstavljala našo občino OŠ Podgora. Eneja, Darja in Tjaša smo že naslednji dan odpotovale v Rovte, kjer je parlament potekal nekoliko drugače, in sicer je bila odločilna komunikacija med skupinama. Pogovarjali smo se o tabujih. Vsi nastopajoči smo se z referendumom odločili, kdo naj zastopa regijo na Državnem parlamentu v Ljubljani. Med vsemi kandidati smo morali izvoliti le štiri predstavnike. Med njimi sem bila tudi sama. To me pa še ni privedlo do parlamenta. Čakale so me še priprave 13. febraurja v Ljubljani. Zmenili smo se o organizaciji, in sicer smo izvolili predsedstvo in pa vodje delovnih skupin. Vse je bilo pripravljeno za 13. marec, ko smo zasedali v Državnem zboru. Zame je bila to nova, predvsem pa velika izkušnja. Čeprav je marsikateri od nastopajočih pokazal veliko zanimanje za tako delo, se sama nisem navdušila, da bi se v bodoče videla kot poslanka. Da se je moja pot končala v parlamentu, ima zasluge predvsem mentorica Magdalena Logar. Tjaša Žele, 9.razred OŠ Podgora OBISKAL NAS BO DR. JOŽE RAMOVŠ Kdaj? V petek, 28. aprila, bo imel v samostanu na Vodnikovi 13 a v Trnovem (Ilirska Bistrica) ob 20. uri predavanje z naslovom Medgeneracijsko povezovanje in prostovoljstvo. Verjetno je že marsikoga, ki seje peljal po Trnovem, zamikal pogled na novo nastajajočo podobo samostana Šolskih sester de Notre Dame. Ste se spraševali, kaj bo tam? V tem obnovljenem delu samostana bo jeseni zagledal luč sveta neke vrste mladinski center, v okviru katerega bodo lahko poiskali pomoč učenci z učnimi in drugimi težavami, se skupaj s prostovoljci učili in hkrati še z drugimi prostovoljci koristno preživeli prosti čas. Program bo potekal pod okriljem koprske Karitas, ki podobne programe že izvaja na Cesti pri Ajdovščini, v Pivki in na Slapu pri Vipavi. Priprave na program pomoči učencem že pridno potekajo. V program bi radi vključili vse generacije: pomoči potrebne otroke in ljudi dobrega srca, ki so del svojega časa in znanja pripravljeni prostovoljno podariti drugim. Veselje in življenjske izkušnje, ki se prenašajo iz generacije v generacijo, so zelo dragocene. S programom, ki ga pripravljamo, želimo zavestno negovati in spodbujati to povezovanje med generacijami. Za začetni zagon smo medse povabili dr. Jožeta Ramovša, profesorja na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. V predavanju Medgeneracijsko povezovanje in prostovoljstvo bo spregovoril o pomembnosti povezovanja med staro, srednjo in mlado generacijo in kako lahko z medsebojnim sodelovanjem drug drugemu pomagamo, da bo mladost bolj vesela in starost bolj kakovostna. Lepo vabljeni! KULTURNI DAN Učenci 5. razreda Osnovne šole Rudija Mahniča - Brkinca Bregarje smo imeli 22. februarja kulturni dan. Posvetili smo ga dvema pesnikoma: Dragotinu Ketteju in Francetu Prešernu. Najprej smo se lotili plakata o kulturi. Zatem smo pripravili točke in vadili program. Nato pa smo se lotili še izdelave križank. Učence vseh razredov, otroke iz vrtca, učiteljice in vzgojiteljici smo povabili v večnamenski prostor in jim predstavili naše delo. Najprej smo ob spremljavi kitare recitirali tri pesmice. Poskusili smo se v dramatizaciji Lepe Vide, za konec pa smo učencem pripravili literarni križanki. Eno za razredno in eno za predmetno stopnjo. Ob reševanju so se odlično izkazali, mi organizatorji in voditelji pa smo se pri tem odlično zabavali. Anja, Ana in Matej MOJA PRVA PRAVLJICA Otroci iz vrtca ter prvega, drugega in tretjega razreda OŠ Pregarje smo napisali svojo prvo pravljico. Ta je nastajala preko slikaniškega projekta. Učiteljice so nam prikazovale ilustracije na prosojnicah, mi pa smo ustvarjali svojo pravljico. Delo je bilo zelo pestro in zanimivo, saj smo med nastajanjem pravljice tudi plesali, peli in iskali skriti zaklad V vrtec smo povabili tudi babice in dedke, ki so nam pripovedovali o življenju v starih časih. Svoje delo in pravljico smo predstavili 8. marca. V šolo smo povabili starše in stare starše ter jih s tem zelo razveselili. Učenci 3. razreda OŠ Pregarje RIB IN IGER DPM RAZPISUJE UDELEŽBO NA velikih igrah staršev in otrok za dobre odnose v družini in zdravo prehrano IZOLA, vikend 30.06.2006 - 02.07.2006 Društvo prijateljev mladine Izola, v sodelovanju z Občino Izola, bo letos poleti organizirala zabavne igre, v katerih bodo sodelovale družine iz različnih slovenskih krajev ter iz Hrvaške in Italije. Z igrami želijo v slovenski prostor poslati apel, da si morajo starši vzeti več časa za otroke in igro z njimi, in daje potrebno več skrbi za zdravo prehrano otrok. Nastanjeni bodo v hotelu Riviera, lastno kritje stroškov prehrane (za tri člane 15 000 SIT) Predvideli so, da bi iz vsakega kraja/občine prišle po tri družine ga zastopale in sicer: - ena s predšolskim otrokom, - ena z otrokom od 6 - 9 let in - ena z otrokom od 9 - 12 let. Seveda k družini spadata tudi oče in mama. OBRAZLOŽITEV: Družine se bodo pomerile v različnih igrah, katerih skupni imenovalec je druženje in zabava. Naslednji skupni imenovalec pa je riba, predvsem sardela, kot ena najbolj zdravih rib. Družine bodo morale pokazati svojo spretnost v pripravi sardel, posebna komisija bo ocenila izvirnost njihovega recepta, po koncu pa bomo izdali malo knjigo njihovih receptov. To pomeni, da bomo od družin pričakovali čim več znanja o zdravi prehrani, predvsem o ribah, pri drugih igrah pa ni potrebno kakšno posebno znanje ali spretnosti. SPREJMETE IZZIV? SPREJMITE IZZIV! Prijave, informacije na e-naslov darinka.dekleva@puest.ames.si do 10. aprila 2006. KAKO SO ŽIVELI NEKOČ V februarju, mesecu kulture, smo bili otroci in strokovne delavke v enoti vrtec pri OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici zelo aktivni. Projekt na temo KAKO SO ŽIVELI NEKOČ smo pripravile vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic starejših oddelkov, upoštevajoč načela in cilje kurikuluma. Načrtovale smo zbiranje starih predmetov, pripravile malo skupinsko razstavo, spoznali smo stare pravljice, pesmice, izštevanke in rajalne igrice. Obiskali sta nas babici in dedek ter nam pripovedovali o svojem otroštvu. Spoznali smo stare običaje. bilo ne konca ne kraja. Zapeli smo znane pesmice Jaz sem mala roža, Majhna sem bila, Pleši, pleši črni kos in lepo smo se imeli. V tem času smo se seznanili s starimi izštevankami in rajalnimi igricami. Iz izkušenj naših babic in dedkov smo se veliko naučili. Otroci iz skupine Pikapolonic in strokovne delavke Vida, Nija in Mirjam smo tudi sami preživeli dopoldne v starih oblačilih ter se predstavili ostalim skupinam v vrtcu. Ob zvokih ročno izdelanih bobnov in ropotulj smo se s plesom in gibanjem izražali ter negovali ljudsko izročilo. Otroci iz vrtca smo spoznavali stare pustne šege, se pripravljali in sodelovali pri pustnem rajanju. Izdelali smo si maske, se naučili pustno pesmico, posladkali s krofi in s svojim smehom pregnali zimo. Z naštetimi aktivnostmi so tudi najmlajši prispevali k ohranjanju kulturne dediščine na Bistriškem. Barak Vida, vzgojiteljica H \ m s 11 Cilj seznanjanja otrok z zgodovinskimi spremembami oziroma seznanitev s tem, kako so ljudje živeli v prejšnjih časih, smo izvedle postopoma. Najprej smo se otroci, starši in vzgojiteljice lotili iskanja in zbiranja starih predmetov. Otroški kotiček smo spremenili v staro kuhinjo. Začeli smo s pogovori ob opazovanju razstavljenih predmetov. Večina otrok je prvič videla ročne mlinčke za mletje kave, »broštoline« za praženje kave, »peglo na žerjavico«, sklednik, skledo in lesene žlice. Posebno zanimiv je bil otrokom star kolovrat za predenje volne in »pinja«, v kateri so delali maslo. Deklice so občudovale »pndekelc«, oblačilo, v katerem so otroka nesli h krstu. Zelo zanimiva so bila tudi druga oblačila, nekatera stara celo okrog sto let. Otroci so sodelovali in pomagali pri pripravi razstave. Imeli so možnost igrati se s starimi predmeti, naučili so se jih poimenovati in zvedeli, čemu so služili. O tem času so nam pripovedovali junaki iz pravljic: Peter Klepec in šivilja Bogdanka iz pravljice o šivilji in škarjicah. Pesniki in pisatelji so nas seznanili s takratnimi “pisali”, gosjimi peresi.Tudi otroci so preizkušali to staro tehniko pri svojem likovnem ustvarjanju. Ogledali smo si stare knjige in iz njih prebrali mnogo pravljic in pesmic. Tudi sami smo izdelali lastno knjigo, kije vsebovala različne zgodbe. Starih igrač ni bilo na razstavi. Kot smo izvedeli iz pripovedovanja Mihčeve babice in dedka, so se otroci igrali na paši, ko so čuvali živino - s kamenčki, lesenimi palicami in vsem tistim, kar so našli v naravi. Malo starejši dečki so si izdelali piščalke in zbijali »kozo«. Mamice so izdelale deklicam punčke iz cunj. Starejše sestrice so pazile na mlajše otroke. Večkrat so se zgodile nesreče in mnogi otroci so se opekli pri ognjiščih. Za takratne otroke je bila igra delo. Izvedeli smo o starih jedeh. Zjutraj je bila kava in kruh, opoldne pa zelje in polenta.Vso hrano so ljudje pridelali doma. Kupili so le sol, »cukr« in ZIMOVANJE V GORNJIH GORJAH PRI BLEDU Vsako leto imamo možnost razveseliti otroke iz naše občine z nekaj brezplačnimi počitnicami. Take ponudbe že vrsto let izvaja Rdeči križ (RK), ki enkrat na leto pet naših otrok gosti na Debelem Rtiču. Slovenska Karitas poleti povabi v Portorož okoli pet otrok in po eno našo družino. Ob tem naša občina poskrbi za plačilo letovanja okoli sedmim otrokom, ki se udeležijo kolonije, ki je namenjena otrokom s socialno zdravstvenimi indikacijami. Gre za počitnice z vsebino, s programi, ki izkustveno in doživljajsko obogatijo. Organizatorji skrbno pazimo, da damo možnost otrokom ali družinam iz cele občine. Letos se je RK-ju in Karitas pridružila Zveza prijateljev mladine Slovenije. Obvestili so nas o možnosti brezplačnega zimovanja za dva otroka iz naše občine. Izbrani deklici sta bili povabila izredno veseli. Sponzorji/ donatorji zimovanja so bile družbe Mobitel, Pejo trading in Mercator, (op. D. Dekleva) Ena od udeleženkje takole opisala letošnje zimske počitnice: V ponedeljek, 27. februarja, smo se ob 10. uri dopoldne odpeljali izpred avtobusne postaje Postojna na zimovanje. Zimo vanj e je organiziral ZLRO-Zavod za letovanje in rekreacijo otrok, za otroke iz cele Slovenije. Vožnja je trajala približno dve uri in pol. Ko smo prispeli, smo vzeli vsak svojo prtljago in smuči, smučarske čevlje in palice ter odšli v dom. Razporedili so nas po sobah. Vseh nas je bilo okoli petdeset. Po kosilu smo imeli eno uro počitka. Nato so nas učitelji preizkušali, kako znamo smučati. Učitelji so bili mladi, a dovolj strogi. Po smučanju smo vsi premraženi komaj čakali oditi v topel dom. Preoblekli smo se in odšli na večerjo. Po večerji so sledile večerne igre (stilski izziv, izdelovanje pustnih plakatov, igre brez meja na snegu...). Ob 22-ih smo odšli k počitku. Zjutraj smo vstajali ob 7.30. Nato smo pojedli zajtrk in se ob 9-ih odpeljali na smučišče Kobla. Prvi dan smo samo »štamfali« in zavijali. Ob 12.00 smo imeli malico, po malici smo zopet smučali do 15.00. Utrujeni smo odšli na avtobus in čim prej na kosilo. Nekega dne so se odpeljali v Kranjsko goro, kjer smo si ogledali smučišča in izvir reke Save Dolinke v Zelencih. Od tam smo šli v Planico, kjer smo občudovali smučarske skoke. Enkrat smo šli na sprehod na Bled. Tako so potekali dnevi vse do petka, ko so nas avtobusi odpeljali priti našim domovom. Na zimovanju mi je bilo zelo lepo. Spoznala sem veliko novih prijateljev. Maja Črnigoj, 6.r OŠ Antona Žnideršiča 041/811 593 GRADBENIŠTVO SAFTIC SAFTIČ ZDENKO s p. JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545 www.gradbenistvo-saftic.si »petroljo«. Oblečeni so bili v oblačilih, ki sojih dobili od sorodnikov iz mesta. Mnoge mame so same šivale svojim otrokom iz starih oblačil. Otroci so bili bosi. Pastirčki so služili premožnejšim kmetom in ob koncu leta dobili za plačilo par visokih čevljev in eno obleko. Dolžino noge so pomerili s »špago« in tako kupili čevlje. Nežina »nona« Marica nas je obiskala in nam predstavila ročno delo, ki se ga je naučila v otroštvu. Prinesla je pripomočke za kleklanje in kleklala. Otrokom je vzbudila pozornost s prtičkom, ki je nastajal pod njenimi rokami. Radovednim vprašanjem ni ČEBELICE NA PRIREDITVI “ŽENSKA ŽENSKI” Glasba velikokrat vnaša v življenje otrok pa tudi odraslih veselje, sproščenost in srečo. S tem namenom je otroški pevski zbor .Čebelice, nastopil na prireditvi. Ženska ženski.. S svojim kratkim ampak simpatičnim nastopom je razveselil vse prisotne na prireditvi. Za vse, ki ste to priložnost zamudili, naj povemo, da bodo .Čebelice, znova nastopile na reviji otroških in mladinskih pevskih zborov .Naša pomlad, v mesecu aprilu. Erika Iskra Tomažič OŠ Antona Žnideršiča, Enota vrtec. Supersrna nestrpno čaVa pomlad,,,. 3ezi)0 jo vremenske nakovedi ki napovedujejo sneg sredi kasne pomladi... Nazadnje zopet doki idey? 3A, pomlad ki si lahko pričarala z uporaknim multipraktikom KOT VIDITE Sl 3E LETOS ZIMA NEPRIČAKOVANO premislila IeeHI SLAVEC SE NE MENI ZA SPREMEMBO DIVIZIJ Gregor Slavec se v zadnjem času pospešeno pripravlja na začetek letošnje tekmovalne sezone, ki se bo zanj pričela drugi aprilski konec tedna, ko bo v Lučinah prva letošnja gorsko hitrostna dirka za državno prvenstvo Slovenije. Ali bo s svojim novim dirkalnikom tekmoval v konkurenci SNP vozil ali med pravimi skupinami A, ga ne zanima več. Na to, kar bodo sklenili vodilni možje pri Zvezi za Avtošport Slovenije AS 2005, pač nima vpliva in zato seje odločil posvetiti vso energijo čim bolj optimalni pripravi svojega vozila. Alfa Romeo 156 TS je močan dirkalnik, njegov dvolitrski agregat zmore približno 200 KM, kar je veliko več, kot jih je do sedaj v svoji kratki, a uspešni karieri krotil mladi voznik iz Ilirske Bistrice. Pravih priložnosti za trening pred prvo dirko ne bo, zato je z veseljem sprejel povabilo Slavka in Igorja Dekleve, naj se udeleži testiranja na dirkališču v Cerkljah ob Krki. Prav gotovo bo Igor pravi svetovalec za optimalne nastavitve, saj je še predlani prav on držal volan takšnega avtomobila. Gregor ima namreč ne glede na razplet dogajanja z razpisom divizij ambiciozne načrte in prav zato želi biti že na prvi dirki kar najbolje pripravljen. Dirkalnik je skupaj z mehaniki temeljito pripravil v domači delavnici. Posvetili so se vsaki najmanjši podrobnosti, da bi lahko na zavojih prog, ki jih sicer dobro pozna, z natančno in pogumno vožnjo nadomestil pomanjkanje moči v motorju, računa pa tudi na svojo in avtomobilovo zanesljivost. Prav optimalno dirkanje brez napak ga lahko v skupnem seštevku popelje zelo visoko. Kako visoko, pa bo moč videti prav kmalu. Gregor, daj gas in srečno! V.K. Tekmovalni avtomobil Alfa Romeo 156Ts, s katerim bo Gregor letos nastopal na gorskih dirkah za DP Slovenije si bodo vsi navijači in tudi drugi ogledali pred BHS hitrim servisom Avto Uljan v Ilirski Bistrici. Dirkalnik bo razstavljen od ponedeljka. 10. do petka, M.aprila. USPEH NOGOMETAŠEV OŠ DRAGOTINA KETTEJA Polfinalni turnir osnovnih šol v malem nogometu za dečke letnika 1991 in mlajše, na katerega so se presenetljivo, vendar zasluženo uvrstili mladi nogometaši iz osnovne šole Dragotina Ketteja, je potekal v Kranju 15. marca. Poleg bistriške šole so se za najvišja mesta borile ekipe OŠ Metlika, OŠ Marije Vere iz Kamnika in OŠ Jakoba Aljaža iz Kranja. Ekipa Kettejeve šole je z dvema zmagama in porazom osvojila skupno drugo mesto. Igralci v četrtfinalu: Žiga Pirih, Denis Berginc, Denis Bučkovič, Tilen Muha, Ajazaj Mentor, RokJeličič, Matrin Amon in Martin Penko Šajn (odsoten Anže V. Gustinčič), vodja: Nataša Kandare, trener: Jožko Berginc. Naši mladi nogometaši so več kot dostojno nastopili v tej močni konkurenci in zasedli končno drugo mesto, kar pomeni da so v samem državnem vrhu, in sicer med prvih osem ekip v državi. To je v zgodovini tega tekmovanja za osnovno šolo D. Kette naj večji uspeh! Pohvaliti pa velja vso ekipo, od najmlajšega Amona do vratarjev, kajti vsi so dali svoj maksimum in z disciplinirano in kolektivno ter borbeno igro pod »taktirko« kapetana ekipe Berginca dosegli velik uspeh. Za uspeh so zaslužni Denis Berginc, Ajazaj Mentor, Žiga Pirih, Anže V.Gustinčič, Denis Bučkovič, Rok Jeličič, Martin Amon, Martin P. Šajn in Tiln Muha; pod vodstvom trenerja Vojka Kalca in športne pedagoginje Nataše Kandare. Ne smemo pa pozabiti na trenerja Jožeta Berginca, ki je ekipo pripeljal do polfinala. Četrtfinale je gostila Ilirska Bistrica Četrtfinalni turnir so že 16. februarja pripravili v dvorani OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici. Gostitelj tekmovanja je bila sicer druga bistriška osnovna šola, Dragotina Ketteja, pri izvedbi tekmovanja pa sta sodelovala Športna zveza in Nogometni klub Ilirska Bistrica. Za napredovanje so se pomerile ekipe osnovnih šol Dragotina Ketteja, Milojke Štrukelj iz Nove Gorice, Cirila Kosmača iz Pirana ter Hinka Smrekarja iz Ljubljane, najuspešnejši pa sta bili ekipi iz Nove gorice ter domačini, OŠ Dragotina Ketteja, ki sta si zagotovili nastop v polfinalu. Najboljši strelec tekmovanje je bil s petimi zadetki Simon Skubin (OŠ Milojke Štrukelj), po štirikrat pa sta bila uspešna Gašper Jerman (OŠ Hinka Smrekarja) in Denis Berginc (OŠ Dragotina Ketteja). Vsi trije so bili izbrani tudi za najboljše igralce turnirja. Najboljša vratarja sta bila Žiga Pirih (OŠ Dragotina Ketteja) s tremi in Kojo Ristič (OŠ Milojke Štrukelj) s petimi prejetimi zadetki. Vojko Kalc Izidi zaključnih tekem pa so bili naslednji: D. Kette: J. Aljaža (Kranj) 0:1 D. Kette: M. Vere (Kamnik) 4:2 D. Kette: OŠ Metlika 4:2 Gole so zabili Berginc (3), Bučkovič (3) in Ajazaj (2). REZULTATI OBČINSKEGA PRVENSTVA V VELESLALOMU SVIŠCAKI, 19. marec 2006 1. KLINEC BLAŽ 1999 super-baby M 21.79 nižji start 1. ŠTEMBERGER LARA 2000 super-baby Ž 31.13 nižji štart 2. ŠETINA ANA 1999 super-baby Ž 35.51 nižji štart 3. PAVLOVIČ NINA 2001 super-baby Ž 37.07 nižji štart UDOVIČ NIKA 1999 super-baby Ž DNF nižji štart ŽNIDARIČ LEA 2001 super-baby Ž DNF nižji štart 1. UDOVIČ MAJA 1997 Ml.cicibanke 33.67 2. BAŠA NIKI 1998 Ml.cicibanke 37.71 3. ŠIRCELJ KAJA 1998 Ml.cicibanke 38.66 4. PANGOS SARA 1998 Ml.cicibanke 42.61 1. ULJAN BLAŽ 1997 Ml.cicibani 32.39 2. VIČIČ ŽA N 1998 Ml.cicibani 41.81 3. FURLAN ANDRAŽ 1998 Ml.cicibani 42.04 4. MOŽINA PATRIK 1998 Ml.cicibani 42.56 5. ŽNIDARIČ BLAŽ 1998 Ml.cicibani 45.22 6. DEKLEVA MATIC 1998 Ml.cicibani 47.83 7. ZADNIK LUKA 1997 Ml.cicibani 47.92 1. VALENČIČ KLARA 1995 Cicibanke 32.11 2. ŠLOSAR KRISTINA 1995 Cicibanke 33.43 3. BOŠTJANČIČ KAJA 1995 Cicibanke 33.78 4. MOŽINA EVA 1996 Cicibanke 42.39 1. BELUŠIČ JAŠA 1996 Cicibani 31.53 2. GRLJ MARK 1996 Cicibani 32.80 3. ČRV BLAŽ 1996 Cicibani 32.84 4. PANGOS ŽIGA 1996 Cicibani 33.19 5. MOŽINA JAN 1996 Cicibani 42.91 6. HORN OSKAR 1995 Cicibani 45.24 1. GRLJ JANI 1993 Ml.dečki 29.25 1. ZORC ANJA 1990 Mladinke 34.55 l.KLANŠČEK MOJCA 1981 Članice 31.27 2. DEKLEVA ŠPELA 1979 Članice 35.35 3. ULJAN-VIČIČ VANJA 1973 Članice 40.71 4. PANGOS DUNJA 1971 Članice 43.63 1. VALENČIČ ALEKS 1989 Mladinci 28.76 1. LAVRENČIČ ANTONIJA 1964 St. članice 31.11 1. ŠIRCELJ DAMIR 1971 Člani 28.28 2. UDOVIČ RIHARD 1972 Člani 28.91 3. MIKULETIČ PETER 1973 Člani 29;04 4. BENIGARALEŠ 1973 Člani 29; 12 5. GAŠPERŠIČ BOGDAN 1971 Člani 30.88 6. ZADNIK VALERIJ 1973 Člani 30.96 7. PIRIH ANDREJ 1979 Člani 32.91 8. ŠTEMBERGAR FREDI 1971 Člani 34.38 9. MACAROL MIHA 1980 Člani 35.00 10. GROŠELJ BORUT 1984 Člani 35.91 11. GRLJ ANDREJ 1972 Člani 36.14 12. GRLJ GINTER 1977 Člani 36.77 13. PAVLOVIČ DARKO 1970 Člani 37.04 14. ŽNIDARIČ GORAZD 1973 Člani 37.29 1. BELUŠIČ LEON 1959 Starejši člani 33.39 2. GROŠELJ DAVORIN 1955 Starejši člani 33.78 3. PANGOS STANKO 1968 Starejši člani 34.39 4. ULJAN MARJAN 1966 Starejši člani 36.76 5. VALENČIČ TOMAŽ 1959 Starejši člani 36.97 6. BOŠTJANČIČ TOMAŽ 1968 Starejši člani 37.44 7. ČRV BOJAN 1969 Starejši člani 37.53 8. FURLAN ALEKSANDER 1961 Starejši člani 37.61 1. MIKULETIČ IVANKA 1946 Dame 34.43 2. ROZMAN BOŽA 1949 Dame 39.97 1. ROZMAN DARKO 1946 Veterani 30.47 2. ŽUŽEK RAFKO 1954 Veterani 37.17 3. ŠAJN RADI VOJ 1954 Veterani 38.37 MIKULETIČ GUSTI 1946 Veterani DNF 1. ŠIRCELJ NIJA 1941 St.dame 38.47 2. VERGAN NETA 1942 St.dame 41.85 1. LAPAJNE SREČKO 1943 St. Veterani 31.32 2. PROSEN DUŠAN 1939 St. Veterani 32.96 3. ŠIRCELJ TEO 1936 St. Veterani 36.74 4. MUHA JANKO 1931 St. Veterani 42.01 AVAdvu uMstmutM 2o ah ui siaads ‘ vfupvASA ‘nfvpoAj J3do% 0009 ‘0/Z VA3fA3jq33 ‘A3dO)[ 0@,@0p 8£l-6Z8“lhO 'Pl - PPtsig b^sjiii A J3JUOUI ui jasiAjag lSfldOd I)ISNIA0109 -A j;sajqo zajq i>|ojqo + 6o|od (°P| 8-1) +!P3J>| -loPopojd OlUOSBUBd ©Mfj(ateu IMIDIjSfl □ U Lj Pozori Nevaren oglas! ,„SVD svdd.o.o. * varnost pri delu požarno varstvo Cankarjeva 1 Sl-6230 Postojna www.svd.si » info@svd.si m +386(0)5 72 11620 r +386(0)5 72 11626 ■ koliSter C1 V t O Dolenje 2a, 05 / 788 60 10 P E Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 /m NOVA PONUDBA MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. Prodaja vozil OPEL 05 / 788 60 09 M Akcija staro za novo do 530.000 SIT popusta AGILA, CORSA, ASTRA, MERIVA, ZAFIRA, VECTRA, SIGNUM VIVARO, COMBO NOVA OPEL ASTRA POOBLAŠČENI OPEL-©- SERVIS 3 ORIGINALNI REZERVNI DELI Dve leti garancije i ORIGINALNA DODATNA OPREMA • ... ; m AGAVE jj\ DRUŽBA ZA NOTRANJO IN ZUNANJO TRGOVINO, D.0.0. wj POT K SEJMIŠČU 30,1000 LJUBLJANA PE TEHNIČNO TRGOVSKI CENTER VOJKOV DREVORED 28 6250 ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71 10400 Fax: 05 /71 10404 Cenjene kupce vabimo k ugodnemu nakupu na oddelek ribolova, kjer vam v začetku sezone ribolova nudimo 15% popust pri nakupu artiklov za ribolov na zalogi. Popust vam nudimo od 27. 3. 2006 do 8. 4. 2006. Popust se obračuna pri plačilu z gotovino pri blagajni. PRIJAZNO VABLJENI. KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič S.P. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK/SREDA/PETEK 8-14 TOREK/ČETRTEK 12-19 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!! PID JING Podjetje za gradbeni inženiring in promet z nepremičninami d.o.o. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA GRADITEV OBJEKTOV PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ PROJEKTANTSKI INŽENIRING STROKOVNI NADZOR PRI GRADNJI PROMET Z NEPREMIČNINAMI DOLGOLETNE IZKUŠNJE BRCE 8, 6250 IL. BISTRICA Tel.: 041 768 744 E-mail: projing@siol.net INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus cTC vie|mann PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. v ul. Nikole Tesla 5, p.p. 6! 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 l\/3 e-mail: info@plaming.si susec 2°°4 5 < bvs' Nova poslovalnica Prešernova 11 Odprto Pon-pet 9.00 - 12.00 in 15.00 - 18.00 sobota 9.00-12.00 05/71 00 727 DOBITNIK NAGARDNE IGRE GREMTUOR.SI JE.... Stojan Spetič iz Bača. Čestitamo srečnemu nagrajencu in mu želimo napozabne počitnice! Nagradna igra GREMTOUR.SI Odgovor in svoje podatke (tudi davčno številko) pošljite na dopisnici na naslov: Snežnik, za počitnice GREMTOUR.SI, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Žrebanje bo 15. junija 2006. Ime nagrajenca bo objavljeno v aprilski številki Snežnika. Nagrajenec bo obvestilo o nagradi prejel po pošti. NOVA POSLOVALNICA se nahaja v: a.) Kettejevi ulici b.) Prešernovi ulici c.)Jurčičevi ulici Ime in priimek: Ulica, hišna številka: _ Poštna številka, kraj: Podpis:__________________ Davčna št: Nagrada ni izplačljiva v gotovini. Nagrada ni prenosljiva. 05/71 00 727 Suma inženiring d.0.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 2____eJ Li X H •J U) 5 G c A? _oe O L D C >ocovocs:c 2G' OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska" Bistrica tel./fax: 05/71-10-242 .22 L2__cJL2___cJ _____cj L2_ v? Oj 19 eJLj X cjl /3 L - cJ ______c PODJETJE 2EA MODERNO Intel Irrtegrator mhd>x» TEHNOLOGIJO d.o.o NOVO! Glasbena produkcija, snemanje in produciranje glasbenih skupin, zborov, prireditev, izdelava reklamnih spotov... ^ symantec. soisrv Prestiglo Partner' O Svetovanje Servis računalniške opreme Vzdrževanje in postavitev računalniških mrež Prodaja računalniške opreme Registracija domen Postavitev in gostovanje spletnih strani Obročno odplačevanje Madd d.o.o. Vojkov drevored 2 Ilirska Bistrica tel.: 05 710 14 98 fax: 05 710 14 99 e-mail: info@madd.si http://www.madd.si Od ponedeljka do petka od 8 do 12 in od 13 do 17 m IBM Microsoft Brezplačni mali oglasi PRODAM Prodam novo motorno kolo Honda CBR, 1000 RR, letnik 04/05 za 2.450.000 SIT. Tel.: 041/546 214 Ugodno prodamo zazidalno parcelo v Podgradu, veliko okrog 1300 m2. Tel.: 041/682 549 V stanovanjski soseski Rozmanova ulica 24, Ilirska Bistrica prodam trisobno stanovanje v izmeri 69,67m2. Cena stanovanja znaša 15.500.000,OOsit. Resni interesenti lahko dobite informacije na tel. št. 040-718-876 med ponedeljkom in petkom od 18 do 20 ure. Prodam novo motorno kolo Kawasaki ZX 12 R, letnik 2005. Cena: 2.400.000 SIT Tel.: 041/546 214 Prodam Citroen AX 1.0 šport,letnik 97, registriran do konca aprila 2006, 62.000 km, rdeče barve. Tel.: 031 869 797 Prodam novo motorno kolo Ducati 999, cena 3.000.000 SIT. Tel.: 041/546 214 Prodam Opel Astro 1.4 letnik 92, prevoženih 200.000 km, registriracija do 11/2006. Cena: 180.000 SIT. Tel.: 031/562 875 Prodam kombi Peugeot Partner 1.4, 170.000 prevoženih kilometrov, cena 650.000 SIT. Tel.: 031/357 463 ali 041/535 642 Prodam otroške carving smuči Elan Integra 5.0 JR, dolžina 103 cm, z vezmi Salomon, rabljene dve sezoni - cena 15.000 SIT in veleslalomske carving smuči za dobre smučarje Elan Integra 9.0, dolžina 180 cm, z vezmi Equipe, malo rabljene za 25.000 SIT. Tel.: 051/319 115 Prodam stanovanje v Opatiji, 65 m2, II. nadstropje, sončna stran, pogled na morje, informacije zvečer na tel.: 00385 51 715 047 Prodamo hišo na Bazoviški 31 v Ilirski Bistrici. Tel.: 05/714 40 34 V Ilirski Bistrici prodamo večjo dvostanovanjsko hišo, razgibano, nadstandardno, večja parcela na zanimivi lokaciji, letnik 1962, cena 35 mio SIT. Tel.: 031/487 227 Prodam zidani garažo v Tomšičevi ulici -Trnovo. Tel.: 031/682 124 Prodam dvosobno stanovanje, 55 m2, v Ilirski Bistrici, rozmanova ulica. Tel.: 041/ 230 853 Prodam dobro ohranjen Ford Orion 1.4i za rezervne dele, cena po dogovoru. Tel.: 05/714 20 92 ali 051/603 141 V Novokračinah prodam parcelo za vikend ali čebelnjak - asfalt, voda in elektrika v neposredni bližini. Tel.: 041/739 829 Prodam parcelo v Jelšanah (1500 m2) primemo tudi za gradnjo. Tel.: 041/590 793 Prodam moško gorsko kolo Specialized Hard rock oprema Deore/Alivio, vilice z regulacijo, plus ostala oprema. Tel.: 031/ 339 204. Na Jurčičevi 18 v Ilirski Bistrici adaptiramo 4 stanovanja, tri v velikosti 50 m2 in eno 70 m2. Interesenti pokličite na 041/740 583; možnost dogovora o razporeditvi prostorov. Prodam zazidljivo parcelo velikosti 2000 m2 za gostilno Gril Danilo (v celoti ali po polovicah). Informacije po telefonu 031/ 672 050 Prodamo zazidalno parcelo. Okolica Ilirske Bistrice. Tel.: 05/71 42 150 ali 041/353 397. Prodam pomivalni vgradni stroj Candy. Tel.: 05/71 45 704 Prodam seno (bale) in domačo slovovko. Tel.: 05/753 03 87 Ugodno prodam kabelsko za stanovanje. Tel.: 070/450 033 V Ilirski Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za večdružinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53 KUPIM Kupim stanovanje v Ilirski Bistrici. Tel.: 040/233 913 Kupim ali vzamem v najem manjše stanovanje. Brane Pustovrh, Tovarniška 10, 1000 Ljubljana Kupim dvosobno stanovanje v Ilirski Bistrici. Tel.: 031/573 943 Kupim starejšo hišo v okolici Ilirske Bistrice, lahko tudi manjšo kmetijo. Pogoj je velikost parcele nad 1.500 m2. Tel.: 040/838 520 ODDAM Oddam opremljeno dvosobno stanovanje mna Grgorčičevi ulici v Ilirski Bistrici. Informacije na tel: 031/340 404 Ugodno oddam v najem Pink Floyd bar (prvi del). Tel.: 041/796 610 Oddam lokal v Ilirski Bistrici (bivša Planika). Info: 031/453 340 ali 041/245 160 Oddamo poslovni prostor v Jelšanah, primeren za različne dejavnosti. Tel.: 041/ 363 422 V najem oddamo opremljeno pisarno površine 40 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35. Informacije TELES d.o.o. Tel.: 05/711 01 00; GSM:041/616 411 NAJAMEM Najamem satnovanje v Ilirski Bistrici. Tel.: 040/473 156 Najamem garažo za osebni avtomobil v okolici Grgorčičeve ulice v Ilirski Bistrici. Tel.: 041/449 786 (v večernih urah) ŽIVALI Na prodaj mladi potomci nemškega ovčarja-vredno ogleda.info&slike-smolav@volia.net. Info: 041/556 536 Prodam čistokrvnega koker španjela zlato rjave barve, star 13 tednov. Tel.: 041/758 767 (popoldne) Male pasemske živali, svilene kokoši, aurokane, nosijo jajca z zeleno lupino, race, muflone, štajerske kokoši prodamo! Tel.: 041 564749 STORITVE Starejši osebi pomagam na domu. Tel.: 031/310 410 Ugodno inštruiram matematiko, poslovno matematiko in statistiko. Tel.: 041/337 767 Potrebujem pomoč pri čiščenju hiše in likanju - cena 800 SIT na uro. Tel.: 031/ 231 450 Inštruiram angleščino in italijanščino za osnovno in srednjo šolo. Tel.: 71 44 384 Starejša gospa iz Zarečice išče pomoč v gospodinjstvu ter 24-urno oskrbo. Informacije na 05/714 64 77 Nudim varstvo otrok na svojem domu v Jelšanah. Tel.: 041/242 563 ali 05/788 50 79 Kvalitetno inštruiram matematiko, fiziko in kemijo. Tel.: 040/905 356,05/71 17790 Inštruiram in poučujem italijanščino, popravljam diplomske naloge v slovenščini. Tel.: 040/378 888 Patricija Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila. Tel.: 040/640 429 Izpiti iz slovenskega jezika za pridobitev državljanstva. Informacije na 041/762 724 ■posto'yp°' Brezplačne male oglase sprejemamo do 20. v mesecu na tel. št 05/710 03 20 ali po e-pošti. PROSIMO še, da nam sporočite, ko objava oglasov ni več potrebna. Ordinacija JL, BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 1300- 1930 in torek T- 1330 tel. 714 22 30, 714 11 98© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14uo- 2O30 in sreda T- 1330 tel. 726 50 04, 726 54 01© POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE OD 16. 02. 2006 DO 15. 03. 2006 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 30 kaznivih dejanj, in sicer osem kaznivih dejanj vlomov, osem tatvin, sedem poškodovanja tuje stvari, dve kaznivi dejanji prepovedanega prehoda državne meje, dve kaznivi dejanji ogrožanja varnosti, dve kaznivi dejanji povzročitve lahke telesne poškodbe in eno kaznivo dejanje nasilništva. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 44 oseb, ki so v našo državo vstopile ilegalno. Večina jih je bila obravnavanih v hitrem postopku pri prekrškovnem organu in so bili po končanih postopkih izročeni hrvaškim mejnim organom. Policisti so obravnavali devet kršitev javnega reda in miru, od tega štiri kršitve na javnih krajih oziroma v gostinskih lokalih in pet kršitev v zasebnih prostorih. Zoper kršitelje so bili podani obdolžilni predlogi in se bodo morali zagovarjati na sodišču. V enem primeru je bilo zoper eno osebo zaradi ponovitvene nevarnosti odrejeno pridržanje, kasneje pa tudi ukrep prepovedi približevanja določeni osebi oz. kraju, prav tako pa bo zoper isto osebo zaradi povzročitve lahke telesne poškodbe podana kazenska ovadba. Policisti so dvema osebama zasegli manjšo količino prepovedane droge »heroin«, zaradi česar bosta podana obdolžilna predloga in se bosta morala kršitelja zagovarjati pri sodniku. Na območju naše policijske postaje seje pripetilo osem prometnih nesreč, od tega ena nesreča s hudimi telesnimi poškodbami, sedem z lahkimi telesnimi poškodbami in pet s premoženjsko škodo. Zoper povzročitelje bodo podani obdolžilni predlogi in uvedeni hitri postopki pri prekrškovnemu organu PP Ilirske Bistrice. Poleg tega so morali policisti obravnavati še pet poškodovanj osebnih avtomobilov na parkirnih prostorih. Policisti so obravnavali tudi štiri nesreče z udeležbo divjadi. Od tega je v enem primeru prišlo do povoženja medveda na železniški progi pri naselju Mala Bukovica. V navedenem obdobju je prišlo tudi do štirih požarov. Tako je zagorelo v enem izmed podjetij v Ilirski Bistrici in v eni izmed garaž stanovanjske hiše v okolici Ilirske Bistrice. Prav tako je zagorelo v prostorih vaške skupnosti v okolici Ilirske Bistrice, v enem primeru pa je zagorelo tudi v smetnjaku. Božidar Stemberger KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR II i v Br^dEl NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. □ o □ ° □ (SfT/ o D [M] [Kis 5IB inštalacije d.o.o. Jablanica 12. 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05 714 85 15 fax: 05 714 85 16 GSM: 041 714 394 e-mall: sibist@siol.net merami mp/mm mmmM MISMIMl®, ČSSOTE&SM]® IBS SilŠMSCIŠiW3 tUHI OSO®*] m mSdMi ura tsum KOTLI NA POLENA IN PELETE cs® VIE2MANN _ Buderus sime -vveishaupt- Unical Eurotherm cic 0riello VVVterm Abiasi wb>rus 'Ti 1 ~1 1 : Sr T*1! ! T A. L« PD! MS Ji IM PlnMIM Pripravili smo spomladansko akcijsko ponudbo profesionalnih artiklov za gospodinjstva, gostince in ostale ustanove po zelo ugodnih cenah: - čistila za splošno higieno - čistila za strojno pomivanje posode - pralni praški - higienski papirji: brisačke, serviete, toaletni papir,... In polnjenja za sanitarno opremo vseh vrst - čistilni pripomočki - sesalniki in čistilni stroji - čistilni predpražniki standardnih dimenzij, po meri ali z odtisom logotipa - vse za piknik Popusti: 10 % za gotovinsko plačilo 20 % za gotovinsko plačilo in paketni nakup Prodaja v prodajnem skladišču od ponedeljka do petka 8-16. ure. Naročila sprejemamo telefonsko in po mailu, za večja naročila dostava k kupcu. IRBIS d.o.o., Koseze 32c, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 280, 05/71 00281 www.lrbls.sl. lnfo@lrbis.sl KREDITI IN GARANCIJE IZ GARANCIJSKE SHEMA PRI RRC KOPER Garancijska shema, kot oblika finančne podpore za podjetnike in obrtnike na obalno-kraškem območju in v občini Ilirska Bistrica, bo tudi v tem letu nadaljevala z izdajanjem garancij za prejeta posojila pri sodelujočih bankah v razpisu: Banka Koper d.d., SKB Banka d.d. Ljubljana, PE Koper in Abanka VIPA d.d. PE Koper. Izdana garancija predstavlja lahko 50% vrednosti posojila vendar ne več kot 5 mio SIT. Ostali del posojila zavaruje podjetnik sam v skladu s pogoji banke. Vlogo za odobritev garancije podjetnik predloži po včlanitvi v garancijsko shemo: podjetnik plača v enkratnem znesku 25.000,00 SIT. Pogoji razpisa za dolgoročna posojila in garancije, ki so bili dogovorjeni z bankami, so naslednji: ■ prosilec lahko zaprosi za posojilo v višini od 1 do 10 mio SIT oziroma 55% vrednosti investicije; • letna obrestna mera za kredite je 3% nominalna in je fiksna • doba vračanja posojila od 1 do 5 let; • moratorij na vračanje posojila znaša do največ 6 mesecev; • prosilec mora imeti med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30% lastnih sredstev; • garancija RRC znaša največ 50% posojila, vendar ne več kot 5 mio • prosilec zavaruje prejeto garancijo RRC GS z eno bianco menico; • prosilec mora plačati za izdano garancijo 1% od odobrenega posojila. Občina Ilirska Bistrica subvencionira podjetnikom iz območja občine Ilirska Bistrica obrestno mero v višini 2,5%. Posojilo v okviru Garancijske sheme je namensko in se dodeljuje za: • nakup nove ali popolnoma obnovljene opreme; • nakup, gradnjo ali adaptacijo poslovnih prostorov; • nakup, ureditev in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov. Občina Ilirska Bistrica ima na razpolago sredstva v višini 14.667.259,35 SIT. OBČINA ILIRSKA BISTRICA Na podlagi 9. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), na podlagi 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave Primorskih novic št. 18/95,18/97, 30/98 in Uradni list RS, št. 31/ 99), Pravilnika za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ilirska Bistrica (Uradne objave glasila Snežnik, št. 4/05 in Uradni list RS, št. 30/2006 ) in Odloka o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 2006 (Uradne objave časopisa Snežnik, št. 8/2005) objavljamo JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v letu 2006 1. Izvajalci kulturnih programov, ki se sofinancirajo na podlagi tega pravilnika so: - kulturna društva, - ostala društva, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano kulturno dejavnost, - zveze kulturnih društev, kijih ustanovijo društva, -javni skladi s področja kulturnih dejavnosti, - samostojni kulturni ustvarjalci, katerih dosedanje delo potrjujejo javno priznani uspehi oziroma so na enem od opisanih področij ustvarili zaključen projekt. Predlagatelji morajo izpolnjevati tudi naslednje pogoje: -da imajo sedež v Občini Ilirska Bistrica (lahko tudi sekcijo), -da so registrirana skladno z zakonodajo, ki ureja ustanavljanje društev, javnih zavodov ali javnih skladov, -da so registrirani za izvajanje dejavnosti na področju kulture najmanj eno leto, -imajo zagotovljene osnovne materialne, prostorske in kadrovske pogoje, -imajo urejeno evidenco o članstvu, -da opravljajo dejavnost na neprofitni osnovi, -da kulturni program ali njegov posamezni del, s katerim predlagatelj kandidira za sofinanciranje po tem pravilniku ni financiran ali sofinanciran iz katerekoli druge postavke proračuna Občine Ilirska Bistrica, -posamezni kulturni ustvarjalci morajo imeti stalno prebivališče v Občini Ilirska Bistrica, -posamezni izvajalci lahko konkurirajo samostojno ali v okviru zveze društev, vendar je odobritev sofinanciranja programov omejena tako, da lahko za istovrstne programe pridobijo sofinanciranje samo enkrat. Za vse informacije se lahko obrnete na RRC Koper, ga. Irena Cergol (05 -6637 582) ali pa na spletnih straneh www.rrc-kp.si projekt Garancijska shema. OBČINA ILIRSKA BISTRICA ODTRGAJTE SE OD RUTINE ... Če želite izboljšati svoje psihofizične sposobnosti, se naučiti ravnati z orožjem, se izuriti za preživetje v različnih okoliščinah, če želite okusiti vojaško življenje, se pridružite rezervni sestavi Slovenske vojske. www.slovenskavoiska.si Biti morate polnoletni, imeti najmanj srednjo poklicno izobrazbo in izpolnjevati predpisane pogoje. Če imate odslužen vojaški rok ali če ste se prostovoljno usposabljali za obrambo, vas bomo vključili v program specializiranega usposabljanja, če nimate odsluženega vojaškega roka, pa najprej v program temeljnega vojaškostrokovnega usposabljanja. O vseh ugodnostih, obveznostih in pogojih vas bomo seznanili na Upravi za obrambo Postojna, v izpostavah v Kopru (tel. 05 639 22 76), Postojni (tel. 05 728 01 31) ali Sežani (tel. 05 734 55 54) ter pisarnah v Izoli (tel. 05 641 72 33), Piranu (tel. 05 674 60 02), Cerknici (tel. 01 709 10 87) in Ilirski Bistrici (tel. 05 714 55 91). Oglasite se lahko tudi pri skupini za pridobivanje kadra v Vojašnici Postojna (tel. 05 72814 01). ... IN SE PRIDRUŽITE POGODBENI REZERVI SLOVENSKE VOJSKE! kju»JaLanua slovenska vojska MMSieiVOZAOMAktBO V «Uk Za vse, ki bi nam radi pisali: sneznik@kabelnet.net 2. Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali naslednji programi v skupni višini 21.599.906,00 SIT: - Sklop I: dejavnost kulturnih društev (A-L) 13.618.797,00 SIT; - Sklop II: sofinanciranje gostovanj (Ml) 1.400.000,00 SIT; - Sklop III: sofinanciranje nabave opreme in rekvizitov (M2) 728.000,00 SIT; - Sklop IV: sofinanciranje posameznih programov v javnem interesu (M3) 2.725.000,00 SIT; - Sklop V: sofinanciranje izvedbe programa ob državnih praznikih, občinskemu prazniku, ali drugih podobnih svečanostih (M4) 1.981.114,00 SIT; - Sklop VI: sofinanciranje publikacij (N) 1.147.000,00 SIT. V sklopu št. IV se sofinancira tudi Premska srečanja (ki so v javnem interesu M 3) do višine 600.000,00 SIT, od katerih se 300.000,00 SIT nameni kot nagrada za najboljše literarno delo. V sklopu št. V se sofinancira do višine: - Dan upora - Prvi maj - praznik dela - Občinski praznik - Dan državnosti - Dan samostojnosti - Občinski mesec kulture 194.933.00 SIT, 526.845.00 SIT, 119.000. 00 SIT, 194.933.00 SIT, 194.933,00 SIT. 750.000. 00 SIT. 3. Razpisno dokumentacijo predlagatelji lahko dvignejo v sprejemni pisarni Občine Ilirska Bistrica, pritličje, soba št. 2 ali na spletni strani www.ilirska-bistrica.si 4. Rok za prijavo na razpis za sklope I, II, III, IV. in V. je do 03.05.2006 do 12.00 ure. Upoštevani bodo tudi predlogi, ki bodo poslani po pošti z datumom oddaje do vključno 03.05.2006 z oznako »Priporočeno«. Rok za prijavo na razpis za sklop Vije do 30.11.2006 oz. do porabe sredstev. Prijave j e potrebno v zaprtih kuvertah poslati na naslov Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška 14,6250 Ilirska Bistrica, s pripisom »Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti 2006 - ne odpiraj« ali oddati v sprejemni pisarni Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, pritličje, soba št. 2. 5. Postopek javnega razpisa vodi petčlanska komisija, ki jo imenuje s sklepom župan. Odpiranje ponudb ni javno. V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu s Pravilnikom za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ilirska Bistrica in Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah pravilnika za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ilirska Bistrica. Predlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 30 dni od poteka roka za oddajo prijave za sklope I, II, III, IV. in V. ter v roku 30 dni od oddaje vloge za sklop VI. 6. Z izbranimi izvajalci bodo podpisane pogodbe po izvedenem ovrednotenju programov in pravnomočnosti sklepa o višini sofinanciranja programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v letu 2006. Rok za porabo sredstev j e do 15.12.2006 7. Podrobnejše informacije so na voljo pri Romanu Brozina, tel. 05 714 13 61. Številka: 67-1/2005 Datum: 24.03.2006 OBČINA ILIRSKA BISTRICA OBČINA ILIRSKA BISTRICA Občina Ilirska Bistrica na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS; št. 69/2003), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004), sklepa 25.seje Odbora za stavbna zemljišča, stanovanjske zadeve in poslovne prostore z dne 08.03.2006 ter sklepa Občinskega sveta z 09.03.2006 z dne 09.03.2006 objavlja JAVNI RAZPIS za dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem 1. Javni razpis velja za oddajo v najem neprofitnih stanovanj: - št. 3 v pritličju stanovanjske hiše na Gregorčičevi 27/a, Ilirska Bistrica, v izmeri 3 8,05 m2- enosobno, - št. 10 v I. nadstropju, Gregorčičeva 27/a, Ilirska Bistrica, v izmeri 68,70 m2 - trisobno, - št. 15 v II. nadstropju, Gregorčičeva 27/a, Ilirska Bistrica, v izmeri 68,45 m2- trisobno, ter ostalih neprofitnih stanovanj, ki se bodo sprostila do konca leta 2006 oziroma v prihodnjih letih. Vsa navedena stanovanja so last Občine Ilirska Bistrica. Stanovanje št.3 v pritličju stanovanjske hiše Gregorčičeva 27 a, Ilirska Bistrica je prilagojeno in namenjeno uporabi invalidnih in gibalno oviranih oseb. Če med uspelimi prosilci in njihovimi družinskimi člani teh oseb ne bo, bo stanovanje oddano ostalim uspelim prosilcem z možnostjo zamenjave teh stanovanj z drugimi, če se bo naknadno pojavila potreba invalidnih in gibalno oviranih oseb po teh stanovanjih. Predmetna stanovanja so namenjena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (ULRS, št. 14/2004, v nadaljevanju Pravilnik) zavezanci za plačilo varščine in njihovi dohodki dosegajo mejo za uvrstitev na listo B, ki bo oblikovana na podlagi tega razpisa. Stanovanj, namenjenih prosilcem z nižjimi dohodki, ki glede na socialne razmere po cit. Pravilniku niso zavezanci za plačilo varščine ta razpis ne vsebuje, zato lista A ne bo oblikovana. Uspelim prosilcem iz liste B se bodo poleg navedenih namenjala novejša stanovanja, zgrajena zlasti po letu 1990. Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevkom 20 odstotnih točk za spodnjo mejo in 25 odstotnih točk za zgornjo mejo. Ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja z začasnim bivanjem v materinskih domovih in zatočiščih-vamih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, lahko sodelujejo na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj tudi v kraju začasnega bivališča. Invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, lahko ne glede na kraj stalnega prebivališča, zaprosijo za pridobitev neprofitnega stanovanja tudi v drugi občini, kjer so večje možnosti za zaposlitev ali kjer jim je zagotovljena pomoč druge osebe in zdravstvene storitve. Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju-prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po tem pravilniku. Na razpisu za dodelitev neprofitnega stanovanja ne morejo sodelovati tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili, kakor tudi tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov. Na razpisu tudi ne morejo sodelovati: prosilci, ki so že bili uvrščeni na prednostno listo in so zavrnili ponujeno primemo stanovanje brez utemeljenega razloga oziroma so bili iz prednostne liste črtani po lastni krivdi, prosilci, ki so najemniki ali podnajemniki občinskih stanovanj ali so to bili, pa so v času najema večkrat kršili najemno pogodbo v smislu določb Stanovanjskega zakona, zaradi česar lahko lastnik najemno pogodbo odpove, prosilci, ki v primem brezposelnosti nimajo urejenega statusa oz. nimajo nikakršnega vira dohodkov (prijava v evidenci brezposelnih oseb, prejemanje socialnovarstvenih dajatev...). Navedena stanovanja bodo oddana v najem predvidoma v 30 dneh po objavi izida razpisa. Najemnina za mesec febmar 2006 znaša za stanovanje št. 3 28.354,00 SIT, za stanovanje št. 10 48.293,00 SIT, za stanovanje št. 15 pa 48.118,00 SIT. Najemnina bo mesečno določena v skladu z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. list RS, 23/00, 96/01, 29/03 - odi. -US), Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS, št. 131/03) in sklepom Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica, ki se sprejema letno na podlagi cit. odloka oz. na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem. Najemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko uveljavljajo pravico do znižane neprofitne najemnine v skladu z Navodilom o načinu uveljavljanja znižane neprofitne najemnine za upravičence do najema socialnega stanovanja (Ur. list RS, št. 42/00) oziroma uredbo (citirano v prejšnjem odstavku) oziroma predpisom veljavnim v času najema stanovanja. V skladu z 90. členom Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/2003) bo najemodajalec vsakih pet let od najemnika zahteval dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. V primeru, da najemnik ne bo več upravičen do neprofitnega stanovanja, se bo najemna pogodba spremenila v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku, ki ga določa pravilnik. Za dodelitev stanovanj v najem se upoštevajo površinski normativi iz 14. člena Pravilnika. 2. Razpisni pogoji Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, so: 1. da so državljani Republike Slovenije, 2. stalno prebivališče na območju Občine Ilirska Bistrica vsaj 2 leti, 3. da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj s prosilcem uporabljajo stanovanje (v nadaljevanju gospodinjstvo), ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino, 4. da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva, ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja, 5. da se mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v obdobju od 01.01.2005 do 31.12.2005 gibljejo v mejah določenih v 5. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/2004) in ne presegajo v cit. členih določenih odstotkov oz. zneskov izračunanih od povprečne mesečne neto plače na zaposleno osebo v državi za obdobje od 01.01.2005 do 31.12.2005, kije znašala 176.286,58 SIT. Glede na višino teh dohodkov se bodo prosilci razvrščali na listo B: Velikost gospodinjstva % meja dohodka v SIT 1-člansko od 90 do 200 nad 158.657,92 do 352.573,16 2-člansko od 135 do 250 nad 237.986,88 do 440.716,45 3-člansko od 165 do 315 nad 290.872,86 do 555.302,73 4-člansko od 195 do 370 nad 343.758,83 do 652.260,35 5-člansko od 225 do 425 nad 396.644,81 do 749.217,97 6-člansko od 255 do 470 nad 449.530,78 do 828.546,93 Pri dodelitvi stanovanj se kot prednostne kategorije upoštevajo mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim družinskim članom, ženske samohranilke, žrtve družinskega nasilja, prosilci z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali so podnajemniki, prosilci z višjo izobrazbo ter prosilci, ki plačujejo tržno najemnino. Prednostne kategorije iz prejšnjega odstavka se točkujejo z naslednjo višino točk: Prednostne kategorije lista B 1. mlade družine, mladi 100 2. družine z večjim številom otrok 3 ali več 60 3.invalidi in družine z invalidnim družinskim članom 60 4.ženske in samohranilke žrtve družinskega nasilja 50 5. prosilci z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali so podnajemniki (ženske 12 let, moški 13) 80 6. prosilci z višjo izobrazbo (visoka ali univerzitetna, mag. ali dr.) 60, 80 7. prosilci, ki plačujejo tržno najemnino 40 Če eden ali več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in socialnih razmer, ima prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja prosilec z višjimi dohodki. Upravičenci, ki bodo glede na višino dohodka razvrščeni na listo B, so pred oddajo stanovanja v najem dolžni plačati varščino v višini 1 mesečne najemnine za stanovanje, ki se dodeljuje v najem, ki pa ne sme biti višja od 30.000,00 SIT. Podrobnejši pogoji v zvezi s plačilom se določijo v odločbi in najemni pogodbi. Varščina se upravičencem vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja, če ob izselitvi iz stanovanja le tega ne vzpostavijo v stanje, kot je bilo ob vselitvi oziroma ne plačajo najemnine in obratovalnih stroškov. 3. Razpisni postopek Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dvignejo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na razpis na Občini Ilirska Bistrica, II. nadstr., levo, pisarna št. 11, Bazoviška 14, Ilirska Bistrica od dneva objave razpisa dalje. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo in 200 točk za izdajo odločbe po tarifni št. 1 in 3 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Ur. list RS, št. 8/00 s spremembami), kar znaša 4.250,00 Sit. Upravna taksa v znesku 4.250,00 Sit se plača v upravnih kolekih. Taksni zavezanci v slabih premoženjskih razmerah lahko zahtevajo oprostitev plačila takse, če izpolnjujejo zahtevane kriterije po 25. členu Zakona o upravnih taksah, s tem, da status dokažejo s pravnomočno odločbo Centra za socialno delo ali drugimi dokazili. Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo bo pozvan, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene. Izpolnjeni vlogi morajo prosilci priložiti: 1. potrdilo o dohodkih in drugih prejemkih za prosilca in ožje družinske člane, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje za obdobje od 01.01.2005 do 31.12.2005, 2. napoved za odmero dohodnine za leto 2005 prosilca in ožjih družinskih članov, 3. v primeru brezposelnosti, potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje, 4. v primeru šolanja potrdilo o šolanju, 5. potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov, ki ne sme biti starejše od enega meseca, 6. potrdilo o zaposlitvi za določen/nedoločen čas, 7. potrdilo o delovni dobi oz. fotokopija delovne knjižice, 8. potrdilo o izobrazbi, 9. v primeru da prosilec ali njegov ožji družinski član poseduje avtomobil, fotokopijo prometnega dovoljenja, 10. dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prebiva prosilec oz. oseba, ki z njim rešuje stanovanjsko vprašanje (registrirana najemna oz. podnajemna pogodba, kolikor ne živijo pri starših ali sorodnikih) 11. izjavo, da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj s prosilcem uporabljajo stanovanje (v nadaljevanju gospodinjstvo) ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino, v primeru take oddaje v najem registrirano najemno pogodbo, 12. izjavo, da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja, 13. v primeru nosečnosti potrdilo o zdravniško izkazani nosečnosti, 14. v primeru ločenega življenja roditeljev in otrok, zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu), odločba pristojnega organa, 15. v primeru, da prosilec izkazuje status roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec), potrdilo, da j e preživnina neizterljiva, skladno z odločbo US, št. 1967 (Ur. list RS, št. 45/98) oziroma dokazilo, da uveljavlja preživnino preko preživninskega sklada, 16. v primeru trajnega obolenja zaradi slabih stanovanjskih razmer, izvid zdravniške komisije I. stopnje ZZZS Republike Slovenije, 17. dokumentacijo o trajni vezanosti na uporabo invalidskega vozička ali o vezanosti na trajno pomoč druge osebe, 18. upravne koleke v skupnem znesku 4.250,00 Sit. Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni. Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospodinjstva bo pridobil razpisnik neposredno od pristojnega državnega organa. Glede na okoliščine posameznega primera sme razpisnik zahtevati od prosilcev tudi druga dodatna dokazila, listine in pojasnila na podlagi poziva. Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju turistične dejavnosti dmštev na območju Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave časopisa Snežnik, št. 5/03), Odloka o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 2006 (Uradne objave Snežnika, št. 8/04), objavlja župan Občine Ilirska Bistrica JAVNI RAZPIS za sofinanciranje delovanja turističnih društev v Občini Ilirska Bistrica v letu 2006 1. Predmet razpisa: Predmet tega razpisa je sofinanciranje turistične dejavnosti društev na območju Občine Ilirska Bistrica, ki izpolnjujejo pogoje iz 3. člena Pravilnika o sofinanciranju turistične dejavnosti društev na območju Občine Ilirska Bistrica. Predmet sofinanciranja turistične dejavnosti društev na območju Občine Ilirska Bistrica so aktivnosti ki se izvajajo v letu 2006 in praviloma obsegajo naslednje vsebine: - organizacija in izvedba turističnih prireditev, sodelovanje pri organizaciji in izvedbi prireditev z drugimi društvi, predstavljanje kulturne in naravne dediščine ter ljudskih običajev za turistične namene, čezmejno sodelovanje, - sodelovanje in promocija kraja na sejmih, razstavah in drugih predstavitvah, - akcije na področju urejanje in olepševanja okolja, čistilne akcije,urejanje in vzdrževanje kolesarskih, konjeniških in sprehajalnih poti, razgledišč in podobno, - izdajanje propagandnega materiala za promocijo turistične ponudbe, - zagotavljanje turističnega podmladka, - izobraževanja s področja turizma, delavnice, predavanja, - spodbujanje lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma: organizacija in izvedba raznih natečajev (npr. »najlepše urejena hiša«, »najlepši balkon«) ipd., 2. Upravičenci za dodelitev sredstev po tem razpisu: Upravičenci do sredstev so društva, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so registrirana po zakonu o društvih, - da imajo sedež na območju Občine Ilirska Bistrica, - da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih aktivnosti na področju turizma, 3. Višina sredstev: Višina predvidenih sredstev je 1.099.000,00 SIT. 4. Višina sofinanciranja: Prijave na razpis bodo ovrednotene s točkami na podlagi meril, ki so navedena v razpisni dokumentaciji. 5. Obdobje za porabo sredstev: Rok za realizacijo aktivnosti je 01.12.2006, rok za oddajo poročila je 20.12.2006. 4. SPLOŠNE DOLOČBE VLOGO Z USTREZNO DOKUMENTACIJO JE POTREBNO ODDATI NA NASLOV: OBČINA ILIRSKA BISTRICA, BAZOVIŠKA 14, ILIRSKA BISTRICA, NAJKASNEJE V ROKU 30 DNI OD OBJAVE RAZPISA. VLOGA SE LAHKO ODDA OSEBNO V SPREJEMNO PISARNO OBČINE ILIRSKA BISTRICA ALI PO POŠTI PRIPOROČENO. Komisija, ki jo imenuje razpisnik, bo preučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravi pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih. Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda. V primeru ogleda se ta opravi nenapovedano in le pri tistih udeležencih, ki bodo na podlagi predložene listinske dokumentacije zbrali naj večje število točk glede na število razpisanih stanovanj. Po proučitvi in točkovanju vlog bodo udeleženci razpisa uvrščeni na prednostno listo, in sicer po številu zbranih točk. Seznam upravičencev, ki se bodo uvrstili na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, bo javno objavljen na enak način kot razpis v roku 6 mesecev po zaključku razpisa. Za sestavo prednostne liste bodo upoštevane le pisne vloge, ki bodo prispele v roku in katerim bo priložena vsa zahtevana dokumentacija. 6. Vsebina prijave: Vloga mora vsebovati: - izpolnjen prijavni obrazec s podatki o vlagatelju, - program dela društva s finančnim predračunom in viri sredstev, - poročilo o že izvedenih delih, - kopijo odločbe o vpisu društva v register in potrdilo iz registra društev, - potrdilo pooblaščene osebe za zastopanje, - izpolnjen in podpisan osnutek pogodbe, kije sestavni del dokumentacije, - izjavo o sprejemanju razpisnih pogojev, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, - izjavo, da kopije priloženih dokumentov ustrezajo originalom, Naročnik lahko naknadno zahteva še predložitev drugih dokumentov, kot dokazilo resničnosti navedb v vlogi in priloženih obrazcih. Razpisno dokumentacijo se lahko dvigne v sprejemni pisarni Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica, dostopna je tudi na spletni strani občine, http://www.ilirska-bistrica.si. Ob zaključku aktivnosti mora društvo podati finančno in vsebinsko poročilo. Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev. Če se posamezen udeleženec ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritoži. Pritožbo naslovi na razpisnika. O pritožbi odloči v roku 30 dni župan Občine Ilirska Bistrica. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Po rešitvi pritožb bo javno objavljen seznam upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja. Z uspelimi upravičenci bodo sklenjena najemna razmerja za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Uspeli upravičenec, ki neupravičeno zavrne dodeljeno stanovanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta iz seznama upravičencev. Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na upravičenost, se lahko postopek obnovi in prosilca črta iz seznama upravičencev. Dodatne informacije lahko dobite osebno na Občini Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, II. Bistrica ter na telefonski št. 71-41-361, int. 104 oz. 124. OBČINA ILIRSKA BISTRICA 6. Rok in naslov za vložitev zahtevkov: Rok za oddajo vlog je 28.4.2006. Upoštevane bodo vloge, ki bodo prispele do zadnjega dne predpisanega roka do 14.00 ure, v sprejemno pisarno Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica. Pisne vloge morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako “NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS TURIZEM”. 7. Obravnava vlog: Vloge bo obravnavala tri članska komisija, ki jo imenuje župan. O dodelitvi sredstev bo odločal župan Občine Ilirska Bistrica. Sklep bodo prosilci prejeli najpozneje v roku 45 dni od odpiranja prijav. Z društvi bo občina podpisala pogodbe. Nepravočasne vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Predlagatelja nepopolne vloge komisija v roku 8 dni od odpiranja pisno pozove, dajo dopolni. Rok dopolnitve je 5 dni od dneva prejema obvestila. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelja v navedenem roku ne dopolni se zavržejo. Odpiranje prijav bo 3. dan po izteku roka za oddajo prijave. Odpiranje prijav ni javno. Dodatne informacije v zvezi z razpisom se dobijo na tel. 05/71 41 361 pri Nevenki Tomšič ali Boštjanu Primcu. Župan: Anton Šenkinc, univ.dipl.ekon., l.r. 14. APRIL JE DAN ZA VIDEO KLUB »Ti boš mož, ti žena, ti boš sosed in ti tašča,« so zveneli ukazi mentorice. Mladi igralci, člani gledališke skupine gimnazije Ilirska Bistrica Arterji, kot so se poimenovali, so pohiteli na oder in izginili za kulisami. Čez nekaj trenutkov se jena odru bistriškega Doma na Vidmu, kjer imajo vaje, odvil prizor iz družinskega življenja, nekajminutna zabavna improvizacija. Skupina, ki jo vodi Manja Kubik Živkovič, je začela z delom ob začetku tekočega šolskega leta. Kot pravijo, so postali že prava družina. Mika jih tekmovanje v improvizaciji, h kateremu nameravajo povabiti člane izolskega gledališča Steps, nadejajo pa se tudi, da bi k temu pritegnili starejše. Zavedajo se, da se morajo še veliko naučiti, volje pa jim po videnem ne manjka. Kot pravi igralski navdušenci si želijo posneti fdm, trenutno pa že nastaja material, na podlagi katerega naj bi napisali scenarij. Improvizacije so sestavni del njihovih vaj, trikrat tedensko se dobivajo na Vidmu, v teh aprilskih dneh pa verjetno še pogosteje, saj se pripravljajo na premierno izvedbo predstave Video klub. Besedilo Gorana Gluviča je prirejeno za 14-člansko zasedbo. V hramu bistriške kulture si jo boste lahko ogledali v petek, 14. aprila ob 20. uri. Gotovo vas zanima, kako to počne mladi rod. Morda se med njimi skriva tudi kakšna bodoča zvezda gledaliških odrov. Prepričajte se in jih počastite s polno dvorano. Gimnazija in prizadevni prostovoljci prinašajo svež veter v kulturno nekoliko ‘zaspano’ mesto. mr DRUŽINSKE SKUPINE AL-ANON Pomoč svojcem in prijateljem Alkoholikov! Alkoholizem ni samo bolezen posameznika, ampak je to družinska bolezen. Če trpite zaradi pitja nekoga od vaših bližnjih in potrebujete anonimno in brezplačno pomoč, vas toplo vabimo, da se nam pridružite, ne glede na to, ali vaš alkoholik še pije ali ne. Vsak četrtek imamo srečanja tudi pri vas, in sicer na Centru za socialno delo v Ilirski Bistrici. Pokličite na tel. št. 041 590 789 ali 01 432 30 01 Lahko obiščete tudi našo spletno stran: www.al-anon-drustvo.si ali nam pišete na e-naslov: alanon@email.si mm umrns mrnmmi BOGDAN NEMEC s p PODSTENJE 3 6250 ILIRSKA BISTRICA tel. 05 71 47 121 mob. 041 872 422 Široka ponudba mok iz najkvalitetnejših žit: 1 - ržena 2 - pšenična: bela, polbela, črna, polnozrnata graham, namenska za pice Razen tega vam ponujamo še ostala mleta žita za prehrano živali (koruza, ječmen, oves, mešanice vseh teh žit, pšenična krmilna moka). Možne so različne granulacije meljave. Po dogovoru omogočimo meljavo lastne pšenice v moko. V prihodnji številki se bo Popotovanje po naših vaseh ustavilo................v SMRJAH OBVESTILO Društvo invalidov Ilirska Bistrica organizira brezplačno pravno pomoč s področja delovno-pravne zakonodaje v četrtek, 20. aprila, ob 16.00 na Transportu v Ilirski Bistrici za invalide v delovnem razmerju in brezposelne invalide. Vljudni vabljeni delovni invalidi in delodajalci! Pomoč nudijo strokovnjaki iz Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij I (PIC). Društvo invalidov Ilirska Bistrica -tel.: 71 41 095, e-mail: dibistrica@volja.net Program sofinancira Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS. ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA Gregorčičeva 8, 6250 ILIRSKA BISTRICA OBVESTILO VSE ZAINTERESIRANE UPORABNIKE (bolnike z zdravili proti strjevanju krvi) OBVEŠČAMO, DA JE ANTIKOAGULANTNA AMBULANTA -AMBULANTA ZA PTČ POSTOPOMA ZAČELA Z DELOM V ZDRAVSTVENEM DOMU ILIRSKA BISTRICA, dne 28. marca 2006, V PROSTORIH MEDICINE DELA, Gregorčičeva 8 d. ZAČASNI URNIK: vsak torek od 10.30 do 13.00 vsak petek od 10.30 do 13.00 ZA INFORMACIJE IN NAPOTNICE SE OBRNITE NA SVOJEGA IZBRANEGA ZDRAVNIKA. V ČASU OBRATOVANJA TE AMBULANTE (ob torkih in petkih med 11. in 13. uro) INFORMACIJE LAHKO DOBITE TUDI PO TELEFONU 714 54 64 - sestra Vida Slavec. Upamo, da bomo s tem približanjem zdravstvenih storitev razbremenili in polepšali Vaš vsakdan ! Direktor: Strokovni vodja: Vojko Mihelj, univ.dipl.ekon. Kauzlarič Ivan, dr.med., spec.ped. AvtoKredit NLB izpolni vaše sanje. Zakaj bi sanjali o novem avtomobilu? Preprosto - kupite ga. Zdaj je pravi čas za nakup, saj smo ponudbo kreditov Nove Ljubljanske banke obogatili z AvtoKreditom NLB. Poleg ugodne obrestne mere boste lahko do konca aprila AvtoKredit NLB v evrih najeli celo brez stroškov odobritve. Z AvtoKreditom NlB si lahko kupite nov ali rabljen avto. ne glede na to, od katerega trgovca ali posrednika prinesete račun oziroma predračun. Najvišji znesek kredita je odvisen le od računa oz. predračuna in vaše odplačilne sposobnosti. AvtoKredit lahko odplačujete od 1.3 do 60 mesecev po zelo ugodni obrestni meri, ki je enotna ne glede na ročnost in obliko zavarovanja. In še dodatna ugodnost za vas, ki na račun v NLB prejemate plačo ali pokojnino vsaj 6 mesecev in poslujete z vsaj eno našo plačilno kartico: možen je tudi AvtoKredit brez zavarovanja, ki je Še cenejši, hitrejši in preprostejši. AvtoKredit NLB brez zavarovanja do zneska 1 mio SIT lahko najamete v katerikoli poslovalnici NLB, za višji znesek do 3 mio SIT pa se oglasite v poslovalnici, ki vodi vaš osebni račun Če se sprašujete, kako bi porazdelili plačilo avtomobilskega zavarovanja ali nakup novega avtoradia na več prihodnjih mesecev, je odgovor na dlani: preprosto s posojilno kartico Karanta ali posojilno kartico MasterCard. Novost v ponudbi posojilnih kartic je Karanta, pri kateri vsak mesec odplačate le 10% porabljenega zneska. S posojilno kartico MasterCard lahko obročno nakupujete tudi v tujim. Kartici dobite brez plačila članarine. Vabimo vas, da se za več informacij oglasite v naši poslovalnici Pivka, Kolodvorska 14b, Pivka, kjer smo vam na voljo vsak delavnik med 8.30 in 13.00 ter 15.30 in 17.00. Lahko številko 05 757 01 50 ali obiščete naše spletne strani www.nlb.si/avtokredit. Zakaj ki ioraj sanjarili o at/tamobiia? Preprosto - kupite ga! AvtoKredit brez zavarovanja AvtoKredit zavarovan s pačim zavarovalne premije Znesek kredita 6.COO EUR 12.500 EUR Doba odplačevanja 60 mesecev 60 mesecev Obrestna mera Cm EURIBOR:+ 2,75% 6m EURIBOR + 2,75% Mesečna obveznost 115 EUR 239 EUR Zavarovanje 8'ez stroškov zavarovanja 294 EUR Stroški odobritve V času akcije vam jih podarimo EOM 5,67% 6.71% Izračun efektivne obrestne mere (LOM) -e narejen na dan 3! 3 2006 =n je informativne narave. EOM se lahko spremeni, ce se spremenijo stroški odobritve, sirotki zavarovanja, obrestna mera, dan m mesec črpanja O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Poslovalnica Pivka