Ixhajs TMk dan praznikof« asdalj in Issued daily except Sundays and Holidays. LETO*—YEAR XXHL FEDERACIJA PROTI NHITEIEW NOMINACIJI Zahteva, da pride na čelo delav skega departmenta a možna oseba, naklonjena delavstvu Washington, D. C—(FP) Četudi predsednik Hoover zanika, da bi ae bil že odločil glede naslednika delavskemu tajniku Davisu, ki bo odstopil v bližnji bodočnosti, razna poročila govore, da ae je predsednik odločil za » pomožnega tajnika Robe Carl Whiteja. Predstavniki Ameriške delavske federacije so zelo hladni napram Whiteju, katerega smatrajo politikom, ki je naklonjen "ofrenšaparstvu" in ne goji nikakih simpatij proti delavcem. Oni opozarjajo na odločitev delavskega departmenta v slučaju atavlcolomca Singher-ja, Čigar deportacijo je zahtevala tudi federacija in izjavljajo, da bi delavci ne mogli pričakovati kaj boljšega od moža kot je White. "Delavski department je dete Ameriške delavske federacije," je dejal Edward McGrady, član zakonodajne Zbornice. "Mi smo &e borili za dosego te ustanove 25 let. Zato se bo federacija borila proti vsem, ki bodo poskušali, da postavijo na delo tega važnega državnega oddelka moža, ki je najmanj sposoben za to mesto in kateri nasprotuje delavskim interesom." Za mesto delavskega tajnika ko bili že predlagani rasni unionist!, kot John L. Lewis, Matthew Woll, William Hutchinson GLASILO SLOVENSKE Protestira proti odloku, ki mu je rešil življenje St. Louis, Mo. — Thomas Murphy, ki je feU obsojen na smrt na vešalih radi umora, ni bil nič vesel, ko je prejel obvestilo, da ga je governer PofmikmUi, v doanuitno ftečo. Na njegovih ustnicah ni bilo smehljaja, ko je izjavil: "Ne smete misliti, da sem nehvaležen, ker ne sprejmem odloka z radostjo v srcu. Dosmrtna ječa v zvezi z mentalnim trpljenjem, ki ga mora človek prenašati, je groznej -ša kot smrt. Uamrtltev na ve-šalih je sicer strašna, toda proces je kratek in vse skrbi so v trenotku končane." — Murphy ni nikdar priznal zločina in Še vedno vztraja, da je nedolžen. '—:. T šanju in orota sklenila, da pokliče na zaslišanje bivšega policijskega komisarja Russella in bivšega načelnika detektivskega departmenta Stegeja, da tako dožene vire Llngloviti $66,000 letnih dohodkov, ki jih je prejemal. Izvedelo se je, da Capone prodaja avoje posestvo ns Palm Islandu, kar potrjuje govorice, da se bo poslovil od Amerike. Njegovi pobočniki v Chicagu mu dnevno poročajo o razpletu preiskave, ki jo vodi veleporota V zadevi umora poročevalca. Preiskava je posedaj odkrila, da je bil Lingle umorjen, ker je prelomil dogovor, sklenjen med njim in Caponijevo ter Moranovo but-logarsko gango, ko je zahteval večji del od profltov. ki sta jih prejemala butlegarska sindikata. za katera je Lingle Itposloval policijsko protekcljo. Deček priznal, da je .Holstein, Ia^ 19. Jul.-Aritl-nsjstletnl Lester Mohr je včeraj pred okrajnim držsvnim pravdnikom priznsl. ds js ustrelil svo-jo mater Gus Möhr prošli čet r- m ^ w«e tok. K Ur. »e*«* Young podvzel akcijo glede McDonalda Dovolil je, da država plača prevozne stroške. Bo zavlačeval zaslišanje, dokler ne bodo končane primarne volitve Waahington, D. C.—(FP) -r Governer C. C. Yoirng iz Kalifornije je brzojavil državnemu pravdniku v Baltimore, Md., da bo država plačala prevozne stroške za prevoz McDonalda v Kalifornijo pod pogojem, da ae McDonald obveže, da bo podal svojo izpoved glede krivega pričevanja v Mooney-BiHingsovem sodnem slučaju na javnem zasil- na zaslišanju, katero bosta .vodi la odbor za pomiloščenje in državno vrhovno Sodišče. McDo-naldovi legalni zastopniki bodo najbrž sprejeli Youngove pogoje. O Youngu Be tudi poroča, da .mu njegovi) politični prijatelji svetujejo, naj zavlačuje zadevo, dokler ne bodo končane primarne volitve, kar bo najbrž skušal storiti. Medtem pa je znano, da kalifornijske oblasti niso dale do-zdaj McDonaldu nobenega zagotovila, da ga ne bodo obtožile zaradi krivega pričevanja pred sodiščem, za kar je določena kazen od pet do deset let ječe. To je tudi glavni vzrok, da se je McDonald Uko dolgo čaaa skrival. Mož se je namreč bal, da bi ga ni poslali v ječo. Zdaj se tega vee ne boji in pravi, da mora pomagati Mooneyju in BiHingsu do pravice, predno bo prepozno, brez Ozira, kakšne posledice bo to imelo zanj. ' • » - \ i McDonaldovi zagovorniki ao ae pritožili, da nek privaten detektiv neprestano zasleduje McDonalda, odkar je bil izpuščen Iz zaporov v Baltimoru. VZOR PROHIBIČNIKOV Zara AfW. Ter*, atar IM tat ae gs pHHIaS ne egled GREEN UROMA ODPRAVO BREZ- POSEUOSTI V svojem govoru pred delegati gasiktke unije je pokazal na žaloaten položaj delavcev, kl ga je povzročila industrijaka depresija PODPOkNE JEDNOTE Uredniški la u pravniški prosteffil 8617 8. Lawndale Ara, Office of Publication: 1667 South Uwndala Ara. Telephons, Rook well 4804 i rate «I o, Dl, pondeUek, 21. julija (July 21), 1930. UM, Act of Oct. t, 1B1T, aetherlaed on Jsae 14, llia. Sabeeriptioa 16.00 Taarly 9TEV,—NUMBER 169 Moatreal, Kanada, 19. jul, — V Združenih državah in v Kanadi ae mora delavstvo boriti proti neugodnim ekonomskim in industrijskim razmeram, j« dejal WiHlam Green, predsednik A-meriške delavske federacije, ,pred delegati, ki so ee zbrali na konvenciji mednarodne bratovščine gasilcev. "Delavstvo najbolj občuti in je najbolj prisadeto radi Industrijske depresije," je rekel Green na konvenciji. "Na tisoče delavcev po vseh industrijskih središčih brezplodno hodi za delom od tovarne do tovarne, katerega ne morejo dobiti. Prizadeti so tako organizirani kot neorganizirani delavci in vse u-nije ae morajo baviti s problemom brezposelnosti." Green je poudarjal potrebo sistematične kontrole industrij v soglasju z zakoni ekonomije in z razvojem induatrij, da se tako delavstvu zasigura dohodke, ki ao potrebni sa vzdrževanje delavskih družin. Mesto dnevne mezde, ki je v običaju ^nes, naj bi delavci prejemal^ določeno vsoto letnih dohodkov, Id so potrebni za dostojno življenje in vzgojo delavakih o-trok. T I parlament raz- Brnenlng na Čelu začasne diktature. Volitve v parlament ae bodo vrftila v septembru mmmmammm Berlin, 19. jul. — Predsednik Hindenburg je včeraj razpustil nemški parlament. Razpust parlamenta pomeni, da bo državni kancslar Heinrich Bruening prevzel posle začasnega diktatorja. Ustava nemške republike namreč določa, da ae merejo vršiti nove volitve po preteku šeatdeaetih dni po razpustu parlamenta. Novi parlament ae mora sestavi na zborovanju en mesec po končanih volitvah. t Odredba sa razpust psrla-menta je bila izdana, da se tako da prilika kanceiarju Bruenin-gu, da Izvede finančne reforme, proti katerim ae Je parlament trdovratno boril v proMIh mesecih. Predsednik Hindenburg je razpustil parlament, ko ae Jg ta 286 giaaovi proti 221 Izrekel proti dsvčnim In finsnčnlm reformam. Nove volitve ae bodo vršile 14, septembra In parlamenti bo zbral k zasedanju en pozneje. MeGrady o zahtevi Ellhu RooU Washington, D. C,—V komentarju gU*le zahtevo Narodne ci-' vične federacije, kl ae ogreva za ustanovitev zveznega špionaž-nega sistema, ki bi bil naperjen proti komunistom, je Edward McGradV, zakonodajni zastopnik Ameriška dslavake federacije Izjavil, da Amerika ne po-trebuje takih neumnosti. "Ml Is imamo justidni department In zvecno tajno policijo." je ds-j si. "In «e Ellhu Root misli, ds to nI pratekeijs. potem lshko rečem, ds ag je popolnoma po-etročU." Delovanje te dočnosU js procesov ganiza azamor• izacije ni taci je v bo-visno od izida delavaklm or-jugu New York, N. Y, — (FP) — Ce bo Ameriiškl zamorski delavski kongres, kljpropagira enoten naatop belih iS Črnih delavcev na smeriikem ¿Ugu v njihovem boju proti kapitalizmu, lahko deloval javno, ¿1 Če bo prisiljen posluževati ae pri svojem delu podzemaklh metod, je odvlano od Izziva aodnUskega procesa proti dalavakim organizatorjem v Atlanti, Ga. Tako je izjavil Herbert Newton« ki je bil aretiran pod imseoei Gilmer Brady obenem a petimi komunisti, ki so pri rajali jat^ane shode belih in črniti delavcev ter propagirali plemensko enakopravnost. Obdolžeq je bil upora proti državni oblasti, 1, "Ekonomska kriza je prinesla poostritev terorja proti za-morskim delavoOm na jugu," je izjavil Newton, "Zato se je število Hnčarakih slučajev podvojilo. Kongres se bori proti lin-čarskemu terorizmu b tem, da skuša pritegniti vse delavce bres ozira na polt v enotno fronto proti kapitalistom. "Ca bodo obtlotenci v Atlanti spoznani krivi» in obsojeni, bo to pomenilo, da bo vsaka javna agitacija aa Industrijsko enakopravnost južno od rek Potomac In Ohio onemogočena ln nelegal-nan," je dajal Newton, "in za-morska organizacija ae bo morala poalulevatl podzemaldh metod pri njenem delu za organiziranje delavcev na jugu. "Toda, naj ae to zgodi karkoli, mi bomo nadaljevali z započs-tim delom. Oraanizlranje zamorcev na razredni podlagi ae mora nadaljevati in nobena ai-la ga ne bo preprečila." Newton in drugi člani eksekü-tive omenjene zamorske organizacije posvetujejo o sklicanju prva konvencije organizacijo, kl js bila ustanovljena 1. 1925, katera bi, aa imela vršiti v St Louiau koncem avguata. Pričakuje ss, da ae bo zborovanja udeležilo pfrog 125 delegatov raznih zamorskih unij in bratovščin. mleka v Pltaburghu Pittsburgh, Pa.~Konzum mleka v Pltaburghu ja padel za 8% od minuloga leta. Časopisi sem pa tja poročajo o otrocih, ki jim primanjkuje najpotrebnejše hrane. Qeorge Ttoomas, star 82 let, oče »tirih otrok in že šest meseoev brez dela, ja bil obsojen na dva dolarja globe, ker je u-kradel steklenico mleka za svojega otroka. "Ni čudno, da otroci stradajo, če ja pa njihov oče Uko pošten, ds sa da zalotiti pri tatvini steklenica mleka," ae je glasil komentsr navzočega čss-nlškega poročevalca. Cahae počaščen aa banketu New Vork, N. Y. — Abraham Cahan, urednik aocislističnegs Židovsksgs dricvniks Forward, js bil častni gost ns bsnketu v hotelu Brevoort. kl je bil prirejen v proslavo njegove 70-let-nice. Med navzočimi so bili tudi Normsn Thomss, Morris Hllhiult, oba socialistična voditelja, Bsnjsmin Bchlsssinger, predsednik unije oMsčilnlh de Isvcev In mnogo drugih vplivnih dslsvsklh voditeljev. Unijo prsti ía^ i'lau. kl zsgsvsr- |s "yellow dsg~ sistem ; Ashsville, N. C. — Clrkulscl-ja AahevHle Tímese, ki žago-verja sistem "yeOew dog" po-godb. je občutno pedia, kar Je Petrsa sWI fta Ijsdl poeUdfca kampanja tukajšnje London. 19. Jul.—PbroČfls (z unije tlekiarjev, kl nsgovsrjs u-Burme. Indljs, govori, ds Je M- ni Jake člene, asj ns nsročajo telo najmanj 50 ljudi ubitih v po- ga ¿asepftae. ki ja L 1928 ispri tresnlh sunkih, ki so ae ponav-|avoje unljskr tisksrje In poans-ljali v prošli h par dneh v distrik- Je uvedel "jrsllow dog" pogodbe-tu Tharawsddy. ' Jal sistem v svoji tiskarni. GAKDHI BO IZN m IZ ZAPORA? Vlada obljubuje amneatije političnim jetnikom, ako bo Gand-hi priatal na aahtevo, da odpokliče kampanjo civilna nepokorščino London, 19. jul.—Lord Irwin, podkralj Indijo, je bil pooblaščen od britske vlado, naj obvesti Gandhija, voditelja kampanje civilna nepokoitčfcne. kl to sedaj nahaja v zaporu, da je vlada pripravljena na podalitav amnestije vsem političnim jot-nikom, ako Gandhi odpokliče kampanjo civilne nepokoiičino. Ce ae to zgodi, tfdaj/bo Gandhi povabljen na konferenco v Londonu, kl as bo otvorlla v mgaecu oktobru in na kateri a« bo razpravljalo o indijskem vprašanju, Poročilo nadalje govori, da jo britska vlada le prejela zagoto-vilo od Gandhija, da jo pripravljen ugoditi njeni zahtevi. To potrjuje tudi podkraljev gövor, ki ga je imel pred nekaj dnevi in v katerem Je injavil, da ja Veli-ka Britanija pripravljena na podelitev statuaa dominijona Indiji a pridržkom, da bo imela še nadaljno kontrolo nad nekaterimi funkcijami v pokrajinah, ki le nlao sposobne istih upravljati, a člmur ao baje Gandhi atri- nja. Kot govori poročilo, as je delavska vlada podala zahtevi konservativcev, kl zahtevajo, da so tudi oni reprezsntlrani na konferenci, kl bo raspravljale o la» di j «remi" vprašanju,*a pridržkom, da tvorf/o'tetino na konferenci delegati laboritake stranko Mati šUrih otrok na eaati New Orleans, Me^-Na neki tukajšnji policijski poataji ae ja zglasila 28-letna Ruhr Hall mati štirih otrok ter povedala, da Je še tri tedne na osatl, ssman 1-ščoča zavetja In kruha sa svoje otroke, katerih pajotafejši Je atar štiri leta, najmlajil pa šele tri meaece. Njen mol jo Je aa-pustil, ja povedala na poMcij. ScMtrs dela v neki tovarni, a njen zaulužrk je tako flčel, da Ji ne more pomagati. Policaj i ao nabrali med aeboj nekaj denarja aa njo in njene otroka, toda ni h« o no vo, kaj naj bi ss atorilo za nesrečno družino. Norman Thomas bo kandidiral v zvezni kengras New York, N. Y.~Liga za neodvisno politično akcijo namerava sprsviti v nitjo tibornico Norman Thomaaa, voditelja so-clallBtičns stranke v Ameriki. Thomas, kl Js dobil pri ssdnjih župsnsklh volitvah v New Yor-ku 175,000 glasov, bo kandidiral v newyorSkem dlatriktu in zelo verjetno Je, da bo tudi Izvoljen, Sodnik poAvalil komunista in ¿a oprostil * 1 A. - _ mmm^m^m Newafk, N. J.—Harry Gold je bil pohvaljen radi njegove uljudnoptl ln dobrohotnosti od sodnika, pred katerega Je bil prlgnaa na obtožbo, da je huj-skal ljudi proti vladi. •8ode!k Rynyon Je pohvalil Golda, ker jo vzel na avoj avtomobil Max Schwartaa, vojaka, povrhu pa mu je dal še vaoto denarja. 8chwarts je posnejo vložil tošbo proti Gol-da. Ko jo sodnik Uvedel aa vaa podrobnosti, jo dejal obtošon-ru: "SlorU al dobro delo la pomagal Človeku, kl js potom pokaaal nohvaloftnoat. Morda ao take delo amatra ss koma-nisem. In če ao, jo vredno pohvale." Silin tajfun obiskal * Japonsko Ns atotlae ljudi ubitih; plaa semlje zasul četo vaa Tokio, 19. jul.—Rllon Ujfun, ki ao Jo dvignil Is sapadnega Pacifika ln aa potem raztegnil čez otoka Looohoo in Klaahia v Juš-nem delu Japonske ter objel ao-vernoaapidno Korejo, Jo napravil valikenako škodo ln aahtaval na atotlna človeških življenj. Veliko ItovHo ladij v priaUnt-ščih js bilo potopljenih; tajfun Je razdejal hiše ln (Aasovl, ko ao vallkanakl deževni nalivi reijed-11 zemlja, ao pokopali ljudi ln vaal. Poročilo govori, da js neko vas na otoku Klaahi uaaaul pl zemlje ln triato ljudi Ja lsgt£llo ŽMJenJo. V pristanišču Wakamtau ja tajfun potopil več ladij. Ker ao vpe koipunlkacijaks zveze pretrgano, gl bilo mogočo Izvedeti natenčnoga števila človeških žrtev, ki Jih Ja sahteval tajfun na bvoJI pogubonoBni poti. Hilna vročina ubija ljudi Chicago. — Rekordna vročina, ki se je raitegnlla Čas vas Združene državo, Jo v nedeljo v Chicagu umorila štiri ljudi, oaem pa Jih ja utonilo v MicJhl- zatekli, da aa rešijo pred vročino. Temperatura Je bila v nedeljo 99 atoplnj, dočim jo bila v soboto 101 stopinjo, C. A. Donnai, načelnik vremenakega urada v Chicagu, napoveduje za danes, ponde!jok, dež ln hladnejše vreme. Ameriški turisti v Rusiji Uningrsd, 19. Jul,—450 ameriških turistov Ja včarsj pri|lo v Lsnjpgrsd, ds ai ogleda ln pr4Uudira razmere ter življenja v prvi proletaraki državi. To Je največja In najpomembnejša skupina ameriških oblskovslcsv, ki je a topila na tla Sovjetake u nlje. RUBIO IN MORROW PJREISKAVA RDEČE ZAROTE' VHEWYORKU lilvil newyorškl policijski ftoml-aas js podal lajavo, da ao nje^ gevi dokumenti o komunističnih aktivnostih pristni New York, 19. Jul.—Grove A. Whalen, bivši newyorilkl policijski komisar, je včeraj na zaslišanju prod komitejem nižjo zbornico, ki prolakujo komunistična aktivnosti in MzarotoH proti ameriški vladi, isjavll, da ao njagovl dokumenti, katero Ja objavil pred nekaj tedni in ki ao prlkaaovall, da Je tudi Amtorg, ameriška trgovska korporaclja, zapletena v propagando boljše-vlšklh Idej, pristni in ds Jo to prlpravljon vsak čas dokazati. „K Tl dokumenti ptikasujajo, da Amtorg potom ovojih agentov propagira Industrljako revolucijo v Ameriki. Uradniki omsnjene organizacija so takrat, ko ja Whalsn objavil dokumenta, Is* javili, ds ao ponarejeni ln da ja Whalen nasedel sleparjem. Pri tej trditvi ša vodno vstrajajo, Dosedaj so bili poklicani na zaallšanje lo ljudje, o katerih Ja gnano, da ao glavni agitatorji proti vaaki radikalni propagandi v Ameriki, DrugI, kl nagovarjajo prijateljaka odnašajo i Sovjetsko unijo ln ki agitiraj* da amsrlika vlada prisns nov Jata, nlao bill poklioani ln najbrft tudi no bodo. Bssods nimajo niti ursdnlkl Amtorg korporaoljo, kl no ohtošoni agitacija, kl Ima namen, da ¿spodkoplje tla ameriškim HistltuoUam. Hamilton Fish, ki nsčshijs preiskovalnemu komiteju, Je naznanil, da os ho prsiakava, ko ko končala n svojim dolom v Now Yorku, obnovilo v Detroltu, Chicagu In nekaterih drugih a-meriških meotlh na sapsdu. Zavarovaaje zeper fcrei-» r ** Zanj so jo aavsala dslavake Winnlpsff» Kaaidi. — Neodvisna dolsvaka stranka v provinci Msnltcbl js Isdsls volilni proglas, v katerem IsJsvlJs, ds sts brez posel nos tno sa varovanje ln odpomoč farmarjem glavni točki njenega programa pri bližajočih so volitvah v domini Jon-skl psrlsment. Brezpoaalnost je nnana kronična bolezen kapitalizma, nato zahteva stranka, da en upelje nI-atem zavarovanja na slučaj brezposelnosti, skrčenje dnevnega ln todsnskegs delovno čaaa, minimalno mezdo na vae delavce, ločitev nižje starosti aa staroat-no pokojnino In sodelovanje vaeh avtoritet pri dolu ss omiljonjs težkih razmer. Farmarjem obljublja zavarovanja proti rasnim nezgodam, kot slaba letina, toča in podobno» daljo novo na-kon**. ki bodo ščitilo deUvske zadruge In prapročaoje špekulacij na žKnih trgih. Akcija delavske etraake v Büffeln Buffalo, f. Y, X. Neodvisna daUvska stranka v Buffahi ja rasposlsls krajevnim unijam brošurico na šotttti atraash, ki nrapsglrs idejo neodvisnega ds-lavakrgs politIčnsgs udejotvo-vairja v Ameriki. Unijo oo naprošam-, naj randeltjo tiakovine med ovoja člane ln progreaivna delavce. Opozarjajoča na finan-«no kontrolo dsšele po starih političnih strankah, stranka opo-sarja na dejstvo, da nsutiment aa neodvisno delavsko stranko aarsščs, o čemur prišajo soda-listlčne zmage v raznih občin-aklh volitvah. —* PROSVETA TSE ENLIGHTENMENT GLASILO m LASTKIKA SLOVBWSÄ NB JIDHOfS MABODNI PODPOK. tt m4 kr ck« 8i»*«ae hImi m Z4rui*»« drl»»» Omm« Ctil——) la u IM. UM u H H* . Cterro 17/to Ml» IH», HM M M M«; M te» _________ „J»i ter Ck» U.IU4 »UU. CkU^) »d C*mmdm $4 M trn vrni. Ch*— m4 CU.ro |U« P«r m IM* »•» M M »Ulite. WH« PRO«vETA UnätU A»*, OF THK KKOBKATCD rSSM Brzojav nam Je «poročil, da Je dne 18. Ju-lija v Ljubljani v 56. leto «taroiti preminul vtem amerlikim Slovencem dobro znani delav-aki borec in voditelj Anton Kristan, bivši ml-nliter v povojni Jugoslovanski vladi, veften zadrugar, Izboren delavski organizator v soci-aliitkJnem gibanju In zadnja leta predsednik Zadružne banke, ki Je tudi delavska ustanova. Z Antonom Kristanom Je delavsko giba-nje v Jugoslaviji Izgubilo agHnega pi6nirja in ekonomskega strokovnjaka, ki Je z navduša-nJem orsl ledino msd delavci v stari domovini; vzpodbujal, udil in navduševal Je delavca sa strokovne, gospodsrske in politične organizacije, ker se Js zsvsdsl resničnosti Marksovegs Isrsks, ds rešitev delsvatva Je odvisns od de-lsvosv aamlh. Pokojni Kriaten Js bil vztrsjen pri delu ln zvsst svojemu preprlčsnju do konca. Zsto pa z lahkoto danes zsplšemo, da ko-nsc njegovih sktivnosti mčd dslsvci krona njegovo delo, ki js na Slovenskem obrodilo dober Slovenski proletarijat js i Kristanom izgubil mnogo. Bil je vodilna ^la v boju za de-lavsks pravice. Organiziral in bodril Js de-lavske mase proillh 80 let, in v tem js bil ne-omagljiv, dasl so mu letela pod noge često polena tudi is vrst nekaterih nerazsodnih in zavedenih dslsvskih skupin, čessr pa se on ni ustrslil, ksr ss js predobro zavedal dejatva, da dslsvsksgs boja ne more biti brez teta v. Zato Je potrebno, da nJegoyemu delu ln spominu izkaiemo tribut, kajti tudi mnogi ameriški Slovenci se ga spominjajo kot prvoboriteljs napredne delsvsks socialistične misli. Prsd tremi Isti, dne 2. julija, 1027, je pokojni Anton Kristan obiskal Ameriko ln priredil v nekaterih slovenskih nsselbinah zadružne shode. Takrat js bil As svet in ¿11 ter dobro rszpoloien, ko ss js ssstel s svojim starim tovarišem pokojnim Jožctom Zavertnlkom. Kristan je znal delavcem v bodri I nem tonu povedati resnico in njegove besede so vsllko zalegle. Poznal je delavsko pslftologijo In se po nji ravnal. Pokojni Kristan si je veliko prizadeval, da bodo Izletniki SNPJ deležni člmvsč ugodnosti zs čsss njihovega bivanja v domovini.' A kruto naključje je hotelo, da je drugI dan po prihodu gl. urednika Prosvetc v Ljubljano Anton Krlitan umrl. NI mu bilo dano, da bi pri-sostvoval slavju, namenjenem sprejemu ameriških Slovencev v LJubljani za 2t julija, za katero se je on največ trudil, da bo čim uspešnejše. Kristanovo delo je bilo p|odonosno, posvečeno delavskemu gibanju, v katerem ss js iskszal spretnega organizatorja i» budltelja k napredni misli. Zato bo Antonu Kristanu ohranjen trajen «pomln. tudi msd slovendriml Izseljenci v Ameriki i Zanimiva razsodba Zvezno apelatno sodišče v New Yorku je pred kratkim spremenilo odlok nlftjsga dl-■triktnega sodišča v zadevi profesorjs D. C. Maclntoaha In M. A. Blandove, dveh aplikantov za državljanske pravica. Prizivno aodišče ss js izreklo, da omenjena lahko postaneta ameriška driavljana In a tem zavrglo odlok nitje-ga sodišča. i Dlstrlktno sodišče je zavrglo njiju prošnji zato, ker sta Izjavila, da v slučaju vojne ne bi prljala ss orošjs. Prišlo pa je prlslvno sodišče a svojim snačllnlm Israkmn in lajsvllo ale-lifa: 'Mnonjs ameriškega driavljana, k* noče v vojno, so podobna pojmom nekaterih ver, ki so absolutno preti vsaki vojni Pravica pri vat. na vesti Je naodtujena, do kater«) ima vsak državljan vso pravico in ihu J« ne more nihče odvseti." Zadnjo beaaio v tal zadevi bo seveda imelo zvezno vrhovno sodišča, katero pa Je le prsj v podobnem alučaJu. v ssd+vi Rosike Schwim-merjeve, zavrglo odlok prisivnegs aodlšča ln prlsadeti odreklo prsvic« d<» drAavijanstva. SchwimmerJevS je tsdi isjas ila. da se v ju vojne ns bo bud »»sls. Slučaj dvah je do pičioe allčsn slučaju Hohwlmmerjo-ve. Precedent je bil iMtWjen še takrat In nanj sa bo vrhovno aodiššafefvzdvomno uslralo. Apelatnamu sodišču v New Yorku pa grt vsekakor valit» prisesaj«- za možato in vičso poatopsnje. ki gs je pokassls e prsforekom. . • ¿vi« Zanimiva bdsšfce to rasslli krajev Te Is ono Ohio.—Kot delav ski agitator večkrat» pridem ) stiko z ljudffii, ki so drugsčnegi mnenja kot jaz in « radi tegi vnarte debata med ns*il. Na pri mer večkrat naletim ps kakegi rojaka, katerega "argument" j< ta, de ne bomo nikdlr nikamor prišli, nikdar ničesar dosegli. Mogoče rea ne v zminlu kot al ga or predstavlja. Vendar kakor je slabotno ameriško ddevako gibanje v primeri s potrebami, se mors kljub temu reči, da je na ameriškem pesorišču edina svetla točka, stremljenje razredno zavetega delavstva, atremlje-nje, za katerega se je vredno boriti ln brez katerega bi bila bo-dočn6st dežele res jeko temna. Majhno kot je delavske gibanje v tej veliki Ameriki, vendar pa ga magnatje in njihovi hlspci na vladi ne morejo prezreti. Znak temu- Je ie to, da nadftio postopajo jfroti dslsvstvu. Takim ljudem navadno tudi zastavim vprašanje kaj bo z mladino, z našimi otroci, odroma s-komi ns bomo doseli tiste spre. msmts, po kateri stremimo in ki je potrebne v sisteme človeške družbe, bo to dosegla pe mladina, Njih odgovor navadno je, ds se mladina ne zanima s* drugega kot za sport. Vendar pa je zadnje čase opaziti, da se mladina zanima le s* fcsj drugegs kot za sport. V mi slih Imam razpravo o aocializmu, katero js zadnjih par tednov o* pasiti v sngleškem delu jednotl nege glsells. Dopis brsta L« 8chemnitserjs iz Broughtona, Pa„ siosr ns pokazuja, ds je čitai le ksj drugegs kot "funny page" In jAl molitvsnik. In redi tega mu tudi ni sameritl, ako ns svoj na-čin šrgumsntlrs proti šieclsli-zmu. Pri tsm pa vendar saslu-priznanje, ksr je prOvodral misleče mladeniče in mladenke, ki so mu odgovorili ns njsgovs izvajanja. V. enem letu j s rss velika sprs • membav gleški strsni obllgstne Prosvete. Rasprsvs o dslsvskih vprašanjih pokazujejo, da se js mladi • na sečila zanimati sa delavsko glbfnje. Lepo je videti ns primer ¿«-letno Ogfie Ob lock is De» rolta, ki je v stoji razpravi po* :azala dobro rasumevanje socia-Izma, za kateregaJSgitira. Slič-no ss mors tudi rsči o ostalih dopisnikih o tej selivi. Ml stari vem kličemo: le naprej do eUjs! Mojs in drugih šeljs Je, ds bi kaj sllčnlh člankov «mašili v Pro-ivetl tudi i itrsni tukajšnje mla- /omka. Radi tega posebno varimo mladino, da pride na ta Piknik in se seznani s mre. 10, ki bo govorlls tudi v sn ikem jeziku. Torej rojski delav-;l, agitirsjte za in pridite na ta piknik. Vstopnina /e prosta. Vrši te popoldan na farmi s. Andro>-na. Ustanovna saja federacije društev SNPJ za to okrožje ae bo vršila 81. avguata v društveni dvorani ru^BoydsviHu, prlčetek ob eni uri popoldne. Za ustanovitev federacije se Je priglgsllo Sest di>ištev. V tem okrožju pa ima jednota aeveds več kot toliko društev. In ker bodo imela pred ustanovnim sestankom vsa društva svoje seje, se apelira1 na tista, ki ss še niso priglasila, da na prihodnji* seji vzamejo to stvar na dnevni red, se izrečejo zs federseljo, Izvolijo svoje zastopnike (vsej enega) zs to sejo in o sklepu poročajo društva št. IS, Martino Federacija bo delovele v rssu jšdaote in vsegs 0 tem imerao dokszs 9§ jočlh federacij, na primer v sa-padni Penni in drugod. Bil sem pred nekaj messcl nsvsoČ na konfsrenci federscije v Pitt* burghu in lahko rečem, da ao te* deracije velekoristns Jednotl. Brstjs, posebno ps društveni u-radniki: glejmo, da bodo na u* stanovnl seji zaatopana vaa dru-štva tega okrožje. Mrličev in mlačnežev naj ne bo med nami. Premogovniki v tem okrožju obratujejo en ali dva dni na den, večje število pa je že od aprlla 1A27. V drugih Judu-strijah je obrat tudi slab. stvo obupava. Vendar pa gleda, da bi se obrnilo na Jossph Soof*' Milil P m dine, od fantov in deklet is vzhodnega Ohla. V tsm krsju je več fantov ln dsklst, ki rszume-jo in aa sanlmajo ss delavsko gi-»anje ln upati je, ds ae bodo aktivno pridružili napredni gladini detrottake, milwsuške In drugih naaelbln, kjer so pričeli graditi mladinsko soeisllstično gibanje. Prostor, kjer ae lahko ras-prsvlja o delavaklh vprašanjih, so tudi društvene «sje. Prav ie prav bi bilo to tudi potrebno in vsem skupaj v korist. Vsi smo delavci ln naravno je, da ras-pravljamo o naših tam, kjsr ae sk iz- bi, bil dušni pastir govoril svojim "ovčicsm* in stal ns njihovi strsni v bojo z jeklsrskimi baroni, je njega pri "slušbi bošji" nadomestil vojak. "Bolji" hram je torej služil ne božjim besedam, marveč jeklarskemu» t*» stu. "Dušni" pastir je bil psstir dolarjev, valpet, ki Je vihtel bič nad svojimi fsrani. Izdal in prodal je tiste, ki se ao mu dajali, da ga hranili, ki je pasel svojo lenobo. Z njegov vo pomočjo je bil Štrejk zdrobljen in "ovčiee" so bile prisiljene se povrniti v zatohle, vroče rove, nazaj v sužnost. Ko je ma» ša minila, so se nekateri moija podeli, da bi tega izdajalca v duhovniški obleki prijeli. A on jih je prehitel in prej pobegnil iz oerkve v svoj brlog. Ko*se spomnim ns ta dogodek, me ksr pot oblije od aame jeze. Teki duhovni, katerih je veliko, posnemajo Judeže Iškerjote. a farani, lomijo in jedo S kadar pa pride prilika, jo naokrog in izdajo ter svoje tovariše—delav fsrsae. Bsdi te svoje vloge cerkev ns zasluži nikake podpore od strani delavstva. Tisti dslsvci, ki jo podpirajo, v resnici rede gsda aa svojih prsih. Anton ZegsL Spomini s potovanja v MU- > t, waukss ■ ' Girard, O^Jee, moja žena» hčerka, nsŠ slovenski vrtnar Louls Knavs in Mr. Krumber ger smo se domenili, da se podamo za en teden na počitnice Spomini in cerkev Gary, ImU-Nisem pisatelj, nisem govornik, pa vendar se ¡so-, pet oglasim v našem priljub|fcje<-nem listu. 8em delavec iftjta delj časa brez dala. Radi tega se krstkoinAiin m j^pr^i^on^e ^^ koliko pogovorim s čitetelji Prosvete. Vsaj čutim to potrebno za sremsmbo. Dasl nisem naročnik, čitam vaako številko Prosvete. Nsjrsjši bi bil naročnik, ksr tudi postanem, kakor hltro mi bodo sredstva dopuščala, ps **J list stsns kolikor hoče. Clovekile bolje počuti, ako Ime svoj lUt, ksr ga potom lshko člta kadar hoče. Jiko ga nima, ae lahko zgo-di,ds včssihWoČiaSrBež, ga^ prijesno naselbino naših Slovencev v Milwaukee, Wis. Dne 2. julija zvečer smo se vsedli nsŠ avtomobil ter se podali na pot proti našemu cilju. Noč je bila krasna, pot lepa in ni bilo dolge, ko smo bili že zunaj na cesti |n naša naselbina dalsč za nami. Na potu nas je malo zadrževala megla, a smo se vseeno d o« ti hitre pomikali naprej. fireČno smo dosegli Akron, O ki je precej veliko industrijsko mesto in tudi prijazno. Nato smo nadaljevali, našo pot proti manjšima mestoma Medina in Wellington, nakar smo s« znašli na glavni avtomobi cssti, katera vodi naravnost proti Ohieegu. Ko se je sdanilo smo bili še v osrftju države Ohio, Država ohio Js rss krasna in čimdalje smo se vozili, tem lepš je razgled, ki se je nam nudil. Okrog nas so se razprostl rala zlatormena plenična polja, na lcatera je bilo veselje gledsti dt p ko Jo Hoovsrjsvs prosperiteU menda dovolj tepe. Delavske po lltiks ss nam nI treba nič bati. bati bi as morali la kapitaliatlč^ ns politike osebnega strankar stvsT Psi nabiranju podpisov sa kandidatno listo ohljjfe socialistična a&anke sem nedsvno prišel v pogovor tudi s Inteligentnim Čekom. Omenil sem. ds smo se prsd dobrim letom v tem kraju ajj aa aoclaMstlčno stran vend, a sedaj ps ooMrs-njo podpise todliCehl ln Poljaki. Odgovoril »I Je, da glsd trka tia vrata in da bo maraiko-mu Odprlo oči. To je tudi ca. Imr kakršne rasmare Jo tekaj še več čase» morajo Šle» veku odpreti oči. ano js šs bik», da je iserrosvetee matice JAZ (prej Isobfsševalna akcije) sa to o-kro^Je povabil s. Aano p. Krašao la John»towna ns ksnfereneo, ki ss vsli a«, avguata aa Hlalnaju ln da ss je povabOs odzvala. O-aa ae poaebno zanima za mlafšo C ne racij o kot plssšeljlcs ss ML ■Uje aktivna Članica v Um- roči si ga. V teh časih mi večkrst spomin ns mladostna leta, ta otroške bresskrbnosti. Res. If-po je bilo, ko sme tekali po se shajsli pod vaško lipo. U pa smo ss leljt, bodisi iz pot sli rsdl česa drugegs, da po svetu. Prišel j* čas, ko bilo treba poslbvlti od s dragih, od stsršav, brstov in stor ter od drugih prijetel Kraji naše mladosti, zelena li pod katero smo brezsk skakljali in ki nam je da hladno senco — vss to smo pustili. Ohranili p^ smo ns, ki človeka tirajo preko problemih van ln gora, globokih dolih snidsmo širokega morja v kraje nsše ksjšsjem angleške p.ilejil— društvu In aoa. klebe. Na pikal-iku bo nastopile kot glavna go- dosti. Ob teh spominih se čl ssaiblje v ssn mslsahollje. Človeku, ki me sreča al več mila v tujini, taki spo čeato vzbujajo bolest v srcu. šli smo v to deželo "zs Nekateri so jo dostall, neka bolj arečnl, ali bolj sviti,#1 energični v pridobivanju atva. Večina naseljencev pa boriti ss košček njega kruha pod težjimi pod bičem kapital ksteremu služI tudi organ ss oerkev 3aser kapitalisti ne kp Is dslavea, po večini te cerkev. Kjer gredo dole stavko, običajno nimajo lis svoji strani, tsmvsč ob Slučaji, ds bi ss oerkev ss ss stsvksrje. so jako rsdkl ss te dogaja, je veči redkih.duhovnov, ki prodali stoje dele kapi tal is p« pa vel aH manj Čutijo t| level. Cerkev kot celota pa le le v vsakem večjem boje se strani da dobro uspevs. Po 270 miljah vožnje smo ss pripeljali v sosednjo držsvo In-" | o, ki ps je bolj puste in ne-ksr se tiče naravnih Prvo msiijis mesto, skozi kstero smo se peljali, je bilo drugo, Aaio večje, je bi lo Blkhsrt. Neto smo se psUsU 1 precej veliko industrijalno South Bend. Nato amo evali našo pot akozi Mi Ifiibi Crar ta Gary in le amo bfll y South Chissgu, Ul. Tu amo U cesto U. S. 20 ter navali našo pot po U. S. 41 Asa je popeljala skosi Chicane morem opisovati .ksr smo ae vss čss vozili ob Mfahjgsn. ' Videli ps < nasade, kopališča in le vrsto mogočnih nSbotffrfkov Rečem pa, ds mors človek presneto pasiti, čs hoče, da pride a celo karo in zdravo kolo skosi te velemesto. Ko smo po triurn vošnji prišli ves ki mssta, smo ss kar oddsknill. Nato amo ss peljali skozi Wae kegan. Ill, kjsr se nismo nič vili, pač pa smo sklenili, da ss ustavimo ns potu domov. Nato skoti Kenosho, Wis., In lu nato amo as ustavili v Redne, kjer je mnogo tovaren, usnjarskih, ki še naj obratujejo In kjer stanuje M*. Krumbergarja. bil videti jako vsed. ko js svoje domaČo, Mrs. see je veselo po-goetoijebao po-v svojo kilo, kjer sme ja pdtfvfJL # «pominiam štrejka v Cahrasstu. M BU1 sam v osrkvi, e ji .. ■■ PONDELJEK, 21 JULIJA. — poživel. Nato smo se odprsvili preti mestu Milwaukee. _ Pokrajina okrog nas je bila Krasna. Sama ravnina, plodna polja, lepe farme. Milwaukee je zelo lepo mesto. Ko smo se pripeljali na National Ave., ki je bila naš dlj, smo opazili povor-ke šolskih otrok, ki ao se pripravljali na prosisvo največjegs ameriškega praznika. Nato smo se ustsvlli pri neki slovenski go. stilni tefr vprašali za naslov mr. Stavta, urednika Obzora. Go-stilničar je rekel, naj ga kar na telefon pokličem, kar sem tudi storil. Povedal sem StayUi, da smo prišli iz Girarda in da smo namenjeni k našemu prijatelju rev. Rudolf Potočniku in obljubil mi je, da pride za nami. Rev. PotdSbik nas je bil zelo yesd ter nas je povsbil v svojo liJŠo. Kmalu nato je prišel Stavt, Id nas Je tudi povabil k sebi. Na njegovem domu nes je pozdravila ljubeznjiva gospa Stavt. Ns-to ee je mr. Stavt ponudil, da nam razkaše mesto in mi smo sprejeli njegovo poc\^>o ^ velikim veseljem. Meeto je zelo lepo, ulice so 4edne in tudi dosti tovaren je v mestu. Zelo se nam je ilopadel Lake park, ki je zares neksj krasnega. Potem nes je peljal naš vodnik na verando, kjer so nas presenetile majhne šolske deklice, ki so proizvajale razne glasbene točke in to jako dobro. Pri tem sem ae spomnil na našo mladinsko godbo v Gi-rardu. Pogled z verande na jezero je zelo lep in me je spom nil na naš Bled v stari domovini. Nato smo ae podali v Washing ton park, kjer se nahaja velik zverinjak. Meni se je najbolj dopadel otok, na katerem se nahajajo opice, ki so se mi zdele prav zabavne. Potem smo se spet odpeljali na Stavtov dom, kjer ao nam postregli z okdsno večerjo, poti pa smo obiskali gostilničarja Turks, ki nam je postregel s dobrim pivom, ki s? je nam jako prileglo.—John Dolčič. (Dalje prihodnjič.) Reduciranje radarjev In Kida, Most.—Tudi pri tiss so jako slabe ddsvske razmere. Obratujeta aamo dva rova, drugo )e vse zaprto. Tretjega' julija je pričel obratovati premogovnik It 2, ki ps #da4i a polovičnim IjŽsprt js blod 10. aprila, ed "počitnicami" ao v njega navlekli «troje za asklsdsnje premoga in na splošno instalirali nov oibrstovalni sistem. Rezultat l9ga.Jfr.Js je polovica rpdsrjev izgubilo delo. To je torej atremljenje kapitalizma: potlačiti delavca čim nižje in ¿s napraviti teiribolj od ftanega. Ako bi tukaj ne imeli unije in dobrih unijskih uradnikov, ne vem kako bi bUo z nami gotovo je to* da bi bilo še veliko slabše. Imeiao tudi silno vročino, ki je domalega uničila ie vae, kar ie zelenega. Zelo so Neetrupen svetilni plin Svetilni plin Ima dve nevšečni in nevarni lastnosti: eksplozivnost tn strupenost. Ek». ■ ploaivnoati ni mogoče odatraniti, ker je v n,. ločljivi zvezi z gorljivostjo plina. Mogoča je ?>a borba proti atrupenoati, ako ae odstranijo z njega nekatere strupene sestavine, v prvi vrsti ogljikov monoksid, ali pa vsaj pretvorijo v neškodljive. Vašno je aeveda, da tako po. Žlahtnenje plina prav nič ne podraži. Po dolgotrajnem prizadevanju je kemi-kom sedaj uspelo najti praktičen postopek raz-strupljevanja svetilnega plina, ki ae bo nemara naglo udomačil v vaeh plinarnah. Navaden svetilni plin ae vodi preko primernega katali. I zatorja, ki mora biti v tem primeru tako se. stavljen, da ga žveplo, ki ga je vedno nekaj v I plinu, ne zaatrupi. Pod katalizatorji razume-mo v kemiji take snovi, ki učinkujejo zgolj s svojo navzočnostjo. Pri prehodu plina preko katalizatorja ae najprvo spojita ogljikov monoksid in vodik v ogljikovo kislino. Ogljikov monoksid se po. tem izloči ln ostane vodrk. Neznatni del oglji-kovega monoksida, ki še ostane, se slednjič pretvori a pomočjo katalizatorja v metan, ki je znan tudi pod imenom jamski plin. Znan stveni del problema je s tem rešen in ostane samo še gospodarsko vprašanje. Nestrupeni Svetilni plin mora namreč imeti isto specifično težo kot navadni in vobče vae enake lastnosti. To je Važno zaradi tega, ker bi bilo drugače treba popolnoma preurediti milijone in mili-l Jone priprav in aparatov, ki uporabljajo plin j v industriji in gospodinjstvu. V današnjih go-IsMtm prilikah je pa to seveda nemogoče. Na povsem drug način je skušal preprečiti škodljivost svetilnega plina dunajski profesor Grassberger, ki je skupaj z nekaterimi drugimi znanstveniki preizkusil različne metode, kako bi svetilnemu plinu primešal1 kako prav pregnantno dišavo, ki bi takoj opozorila na uhajanje plina. Prišel je do končnega zaključka, da prihajajo za "parfumiranje" svetilnega plina v pošte v aamo karbialin in še nekateri drugi atranski produkti iz pridobivanja oljnega plina'. Te dišave imajo Jako predoren duh in ao mimo tega tudi prav cenene. Profesor Grassberger je naziranja, da bo uporaba njegovega načina "parfumiranja" racionalna vse dotlsj, dokler se nsjde zadosti ekonomičnega postopka: kako nadomestiti nevarni ogljikov monokeid v svefcHnem plinu s prilično nedolžnim metanom ali drugimi neškodljivimi plini. Ako ae je nemškim kemikom to res že posrečilo, kakor so poročali na svetovni energijski konferenci, se bo prav kmalu pokazalo. < armarjj, ker uničeni ao vsi ski pridelki. Tudi studenci so še večinoma suhi, večinMf suhi, tako da živini šs primanjkuje vode na pašnimi r ,1 5- MfeM* k . . 'Ur 'ir Glas atoma m.T Najšibkejši glas na svetu je glas atomi in vendar So ga slišali že stotisoči. Ne sicer neposredno, pač pa po radiu. Takele velike akrivnosti mikrokosmosa, kakor n. pr. življenje materije, tečejo čisto potihoma in nevidno za nas. Nekaj izvemo po ovinkih s pomočjo zapletenih aparatov in naprav, malo nam pove drobnogled, vse drugo pa moramo prepustiti dokazom matematike in teorijam. A vsega tega je navaden človek prav malo deležen. V najnovejšem času so nekatere radio postaja prenašale svojim podušakem glasove, ki nastajajo pri raspedanju atomov. ' Atom je v primeri s iogo za tenis tako msjhen kot žoga v primeri z našo zemljo. Razpadanje atoma se sliši v radiu, kakor da bi kdo tri lešnike. Za poskuse se uporabljajo radioaktivne substance — uranove ali radljeve sr jine, ki nenehoma izmetavajo v prostor elektrone in slfa-delce ali pa helijeve ione. To rat padanje radiokativnih aubatanc se vrši popolnoma ¿¿mo od sebe, brez kakega vnanjega povoda ln se ne da ne pospeševsti, ne zedrievati. Razpadajoča radioaktivna snov preživi različne stadije, dokler se dednjič po dolgem, dolgem času ne ispremenl v svinec. Ds postanejo glasovi razpadajočih atomov slišni, se uporablja tako zvanl Geigerjev spa-rst, obstoječ Iz ovalno kovinske poeode, kamor vpadajo skozi meJhno okence alfa-žarki rsdio-aktlvne anovl. Gmotni deld teh žarkov ionizirajo srak v posodil, da poštene tisti trenutek prevoden za elektriko. Na ta način nastsnejo šibki imputoi dektričnega toka, ki se potem v ojačevalcih teko ojačijo, de se razpad vsskega atoma diši v zvočniku kot oster pok. Zvočnik ss postavi pred mikrofon In tako lahko čujejo razpadanje atomov val poslušalci. v razpade od vsakega grama urana na sekundo, potrebuje te rsdio-celih 5 milijard let, preden * na polovico. i vaeh radioaktivnih elementov a t, radija In torija^ nestelni In kane semlji od čsss do čssa ^ eksplodira sem pa tja ^sten * radioaktivnih snovi. In pr.V|U-i moremo sabraniti izbruha m moremo pieorsdti eksplozij at-jih v stasa siti noaoašlti. niti ss- P.č pa jih ■slišimo ln ojsčiti. da Vesti iz Jugoslaviie POKDELJEK, 21. JULUA. (Poročsvakki biro Prosvete ▼ Jugoslaviji.) DROBIŽ Z VSEH STRANI murskosoboškem kolodvoru. Plaval je proti mostu, kjer oo jo po-Ljubljana, 27. jun. 1930. topil v vodo. Tovariši so mislili, Mlatihiica je padlo nanj. — da se je pač opustil pod vodo, a Posestniku Janezu Grirmu v va- Povšeta ni bilo več iz vode. Vrši Gozd pri Litiji je nagajala tinec ga je bržkope potegnil miatilnica in je poklical kovača, vodne plaati in je utonil. d» j0 5S? Pod vUk ob bele«, dnevu v meatu vil napake ter dejal, naj mu I( ... . miatilnico pripelje v konico. va UMIßM. 26. jun. 1930. Posestnik Grum j« naložil mía- v¿eraj popoldne si je na stra-tilnico na voz ter jo peljal vpo- ^ način končal neki mladenič pravilo Na ozki zlobi poti je bi- življenje. Na Bleiweisovi cesti ls nevarnost, da zdrsne stroj z ob tržaški progi je zgodaj po-voza kar je hotel Grum prepre- poldne hodil sem ter tja mlad čiti s tem, da se je a bifctom u- Čakal je'vlaka, da se vrte grl v «troj ter teko držal mlatil- pod njega. Ko je tržaški oaebni nico na vozu. Kljub temu pa je vkk re« vozil s kolodvora proti stroj zdrsnil z voza ter pokopal Viču- # mladenič skočil brž oko-nod teboj Gruma, ki je dobil tefc ^ odprtino v ograji na tir ter ke poškodbe zunanje in notra- Položil glavo na tračnico Stro- - je vodja je bil od nekega človeka opozorjen in je hitro ustavil vlak, a lokomotiva je pri tem že yrgla telo v stran, kjer je mladenič obležal z malone odtrgano glavo, j^olo mu je presekalo vrat s hrbtenico vred in je glavA vite. la l^fc.na majhni koži. Bil io,fMm%m seveda, mrtev. Potniki so stopili] ulični iz vtyjm ter zagledali^ strašen prizor, nakar so se na poziv sprevodnikov vrnili v vagone in jo vlak s triminutno zamudo nadaljeval pot proti Trtstu. Stražnik je poklical policijo, prišla je komisija z dr. Avramo-vičem. Nihče ni vedel, kdo je samomorilec, kar se neka ženska iz občinstva oglasi: "To Je pa Ce-lešnikov s sv, Petra ceste." Pripovedovala je, da je fant Franc Celešnik, sin nekega železničarja in da ji je znano, da je bil fant bolan. Truplo so prenesli v mrtvašnico, CeleSnikove na sv. Petra cesti po bo poklicali, naj pride kdo pogledat, ali je njihov France alt ne. Prišla je mati ter bratje in sestre ter so v mrtvecu to* spoznali svojega Franceta. Bil je rojen U&04, torej star 26 let. S 17. leti je šel k vojakom yega v Splitu, v nekem ooumi y pri4tino y MftCedoniji, kjer se Y»em trem je obljubljal, da jih je nftleBel južne bolezni, mala-to omožil. S to pretvezo je izva- . kl ^ ni j^mj« Več izpulil iz njir vse dokumente in de- ^ ZbvubíWb je posledice na ■r n 11— — «js u nje. K sreči so opazili nesrečo kmetje na polju, ki so takoj priskočili ter potegnili Gruma izpod miatilnico. Prepeljali oo ga v ljubljansko bolnišnico. ■ Trgovec z dekleti. — Ta trgovina pri nas menda lepo cvete, a ji ne pridejo mnogokrat do žive-gs. Ponavadi odkrijejo to trgovino šele ko jo prepolno. V nafte kroje prihaja mnogo agentov za dekleta, ki jih vabijo v južne kraje v gostilne in hotele za natakarice. âele ko pridejo dekleta na mesto, vidijo, da oo namenjene—za zabavanje gostov. Povečini^ se ne morejo rešiti več, propadejo. — V Ljubljani so ta teden aretirali na zahtevo jeseniške obmejne policije 364etne-ga Beljana iz Iivna v Booni, ker je osumljen trgovine z dekleti. Ts Beljan ima neko gootilno v Belgiji. Pogosto baje prihaja v našo državo po dekleta, ki jih izvablja » seboj, češ, da je prišel iskat v Jugoslavijo gospodinje, žene. Obljubljal je zakon vsaki in Jih tako speljal s seboj v Belgijo. Tùdi topot je našel že tri dekleta, dvoje na Jesenicah in nega v Splitu, v nekem hotelu, [sem trem je obljubljal, da jih omožil. S to pretvezo je izva-iz njir vse dokumente in de-Jr. Beljan sicer trdi, da je )io-tel vsem trem preokrbeti službe v svoji hiši v Belgiji, ni pa jih varal z ženitnimi obljubami, vendar so ga pridržali v ljubljanskih zaporih. Glavni Remarqueov roman "Na zapadu nič novega" Je preveden malone že v vse jezike. V milijonih iztisov je šel med ljudi. Nemška naklada je dosegla pravkar nad milijon prodanih izvodov. Na stotisoče pa je šlo v promet v prevodih. Slovenci tega romana še nimamo v prevodu,-pač pa imamo en hrvatski (zagrebški, slab) prevod ter srbski prevod, ki je mnogo boljši. Izdajo jo tudi po opçemi lepa. Knjiga pa je v mnogih državah prepovedana, dasi je Remarque izjarvil nedavno, da ni mislil z knjigo delati antimilitaristične propagande. Pravo Ime Remarquée Je Kramer (nazaj se bore Remark). Kratim Kreft, tiskar Ošlak od Ljudske tiskarne iz Msribors ter predstavnik založbe "Prole-tarska knjižnica" v Ljubljani— •o obtoženi po tiskovnem zakonu radi romana "Človek mrtvaških lobanj," ki ga Je spisal Kreft, tiskala Ljudska tiskarna in izdala proletarska knjižnica. Knji-kh Je, kot smo fte poročali, zaplenjena mdi nekoga odlomka. prejaplel. Strlo mu je tudi živce in je bil močno živčno bolan, tako ¿d* je bil včasi videti duševno mahj vreden. Vse to pa je posledica malarije. Saj recimo ni mogel niti sam jesti niti se oblačiti, govoril je težko. Na samomor je radi te svoj6 bolezni mislil že večkrat in tudi govoril, da se bo ubil. Sava je zahtevala drugo žrtev v zadnjih dneh. Včeraj dopoldne je utonil v Sovi Uros Turk, tehnik ljubi jonske univerze, kl se Je pripravljal baš za zadnji izpit. Skočil je v vodo, zakričal— bržkone ga je prijel krč—ter so pogreznl! v valove. Trupla niso našli. Fantek pod vozom oena^Hla-pec logaškima veletrgovca Ver-biča je peljal dva skupaj speta vosa seno, med oba vc ., Jerina, hoteč splezati na drugi voz. Pri tem Je padel pod zadnji voz, ki mu je s kolesi šel b oš preko glavo ter mu jo stri. Hlapec niti opazil ni tega, šele žensko, ki Je šla za njim, je nošlo v pra- _4 vii i n. Mobil veliko rano na glavi. Od- iwvmmn— » , r" y r duh jrradijo sedaj lepo novo šol- . sko stavbo. Na stavbi Je bil sa- m\ sestavljen is dveh vagonov In e-nega vagona sa avtomobile. Potoval bo sam s svojim spremstvom. V Splitu se sadrži več dni ter bo prepotoval vso Dalmacijo. — To je oni, ki Je tako radodaren, da je s tem postal sumljiv. V Ljubljani, kjer je bil pred tedni, je delil napitnino kar po 500 in 1000 dinarjev. # Meseca maja je bilo v tržaški luki skupnega prometa 8,816,-622 kvlntalov napram 4,500,498 kvlntalov v lanskem maju. V prvih petih letošnjih meeeciih izkazuje tržaška luka skupnega prometa 19,443,814 kvlntalov napram 22,154,068 kvlntalov v lanski enaki dobi. Poročali smo, da je bil obao-jen bivši učitelj in občinski načelnik v Bovcu Giussppe Cogoli na 1 leto in 4 mesece ječe, ker je ponevoril večjo vsoto javnega denarja. Prizivno sodišče pa mu je znižalo kasen sa eno loto. Pokojni goriški politik dr. A. Gregorčič je zapustil "Narodno tiskarno" svojemu poslovodji Ludviku Lukežiču iz Sovodnje-ga. V novih razmerah je Lukeži^ postal Lucchesi in iskal pri fa-stranki naroČil za tiskarno. Sil so mu na roko in Lukešič je skušol mnogo zaslutiti kot dobavileU tiskovin «a občine. Kmalu pa so jo poklalo, da njegovi računi niso točni in da zahteva plačilo za že plačane ali ne<|6bavljene pošiljatve. Prijeli so Lukežiča in ga postavili pred oodnike v Gorici. Obtožnica ga dolši, da jo oškodoval občine Kobarid, Podkraj, Vipavo, 8e-brelje in Ponikve sa okoli 80,000 lir. Razprava, kl se je pričela pred par dnevi, se bo nadaljevala 27. julija. • Na Vitovskem vrhu pod Csv-nom namerava državni zavod za socialno zavarovanje zgraditi zdravilišče za jetlčne s 160 posteljami. Stalo bo 6 milijonov lir. ' .;' . ^IMr ■ V Komnu bodo kmalu bolj preskrbljeni s vodo. Kopljejo so že jarkf In nameravajo pMnno-žiti cevi. Po gmajnah §o letos posadili več tisoč drevesc. VETX Zdrkvniki tiitu, d¿r J« 'malarijo samo L. - L'l__1 ni_l. U ÍIIvanJu 7 letni doeok rrtpc ^ ^ Voj-kArji. Rojijo oo slabe letino.—Zo novo cerkvene orgt Ije vsi pridno nabirajo. V Sv. LaelJI ao je 17. maja pri "Božiču" smrtno ponesrečil pekovski pomočnik, 19-letni Janko Kl je SIS SS njim, JV nmm,rn w £ . Vnlakinrm. Padel hu »rtr«. -rok. Ur ^^tTuL ^r^, K Gorico, kjer Je še loti dan u- JušnofrancoaltO mestece Montpellier je dotiviilo nedavno veliko sensoeljo. Vikoi Častne lrKi je in sobni sdravnik Pierre Läget je i^oral v ječo saradl po-akušenega zastrupljenja svojo sestre. Obdolžili bo ga. da je na enak način umoiHl te svoji prvi dve ženi. Od lanukega decembra je njegova sestra Marija ¿.uisa bolehala. Preiskavi ao ugotovile, da je bolehanju krivo zastrupljen je z arzenikom. K postelji bolnice sta imela-tfootop edinole mati In brat. In ker je bila mati na bolezni povzetn nedolžna, je bilo jtsno, da nI «Bogel biti kriv zastrupljehja nihče drugi kakor njen brat. Pierre Läget je 1. 1919 vzel za ženo Suzano Ale-zander. Teta mu je zapustila 400,000 frankov. Z njimi je igral na borzi in dobil; njegova Žena je vlošila v zavod 500,000 fran< kov na svoje bris* fcreča na borzi pa se je molu kneverila. Tedaj-cl je 1. 1922 Sozana nenadoma umrla. Vdovec, dedič vsega .premoženja pokoinioe, je dvignil v banki pol milijona frankov. Tri leta poznej jo vzel za Ženo štirinajst let ¿nlajšo sestro Suzane, igre na boni pa ni opuatH. V aprilu 1929 pa Je tudi ta žena umrla na fetth znakih kakor prva. In malo časa zatem je dvignil vdovec i pri zavarovalnici zavarovalnim v znosku 100,000 frankov. To je bijo v kratkem času že drugo zasferupljonje po zdravniku na južnem Francoskem. Ssle pred dvema letoma je postal iz pofolepnoatt morilec zdravnik dr. Bougrat ia Marseillea. Vbrhegnll je zvojema pacientu in prijatelju, po poklicu blagajniku, neko tekočino, Id ga je itala življenje. Ko je bil prijateljimrtev, Jo dr. Bougrat uplenil vnovöenl denar, ki ga Je imel pokojnik pri ssbl. Truplo umorjenega je skril v o-mori svojo sprojomnice. Bougrat jo bil obsojen na dosmrtno ječo, vendar pa Jo ušsl iz peklon •ko Guayana in živi zdaj kot zdravnik v Argontlnl. Zatrjuje pa še dane», Sk je na stva ri, katere ao ga bili obdolžili in zaradi katere so ga Obsodili, popolnoma nedolžen. Zdravnik—gospodar MIM* y ta smrti Zdravnik kot zaatnlpljovalec tvori enegš najbolj iiapotlh kri mlnahio-psttiološkihr' problemov. Ker raspolaga z bolnikovim življenjem in amrtjo ter mu je zaupnik in poniioCnlk pri telesnem trpljenju, se «uti, zavedajoč m svoje moči/ k nškem pogledu sigurnega in Varuje, da jn vsako razkritje nepravilnega ravnanja nemogoče. Dobro pozna učinke strupov in fif/kakšni simptomi se pojavijo'pri njih uporabi. Ti učinki pa so takšni, da so Ishko na las podobni telesnemu trpljenju. Bole nftaročna kemična preiskava Jo v stanu pri nopokvar-jenih notrahjth organih ugotoviti, ali so V njih rastlinski strupi. In vendar oo zdravnik pri tem lahko vlteje. Zakaj če nI ravnaj po vesti, oo no bo utnol obvladati. Poleg tega ae običajno izda s svoj Itn vedenjem med boleznijo ali po smrti ovoje šrtv». Mogočo jo, da Ja ta aU oni zdravniški zločin utajil. Vendar pove kriminalna zgodovina tudi marsikaj o tem, kako «o to zlo-čincem nI poarečilo. X nepoštenemu ravnanju pa »avodejo zdravnike vedno več ali manj isti motivi: —.----- v- - _ . .. V Mimo Je po dolgi bolezni u- poelen tudi zMar Franc Grad, ki mrU Terellj. ^^ HcalotUri, J-I.l Mm. J/Mlilunjini *? M/1. ^ .. a. ...» kjer Je po obtožnici vsAova^o „ VUU1 — --------- Terezija vdova »caieuari, razžalitev kralja Alekssndra ter )• kan pod imenom Ksander-Ale- mahnj| ter strmoglavil globoko psšs kot tiran, kl se mu punta 10 ^ 12 metrov no tla. Vso po-m (obratno čitaj Msrks) |om|jen Jo obležal na tleh. Zlo-na čelu množic. Razprava se bo m|| Bf ^ levo roko, se potolkel vršila nedoločeno kdaj pred ma- ^ bradi in levem očesu, dobil riborskim sodiščem. poškodbe na gUvl Ur se tudi Dovoljene je opot uvažati v bržčas poškodoval notranjo. Po-našo državo časopias "Hrvat- llicall ao is Ljubljano reševalni «ko", kl izhaja V Chicagu in avto, ki Je našel Grada še pri sa-Hrvateka Sloga", ki izhaja v vesti, a Je na poti omedlel. Nje-Buenoo Alrssu. govo stanje je nevarno. Da Jo Neka IMotao deklica v Meri- padel. Je posledica omotice, kise boru Je poskušala samomor; to- g« je lotHa radi silne vročine, kl (»Ho Jo večjo količino lizols. Pre- Jo trpimo zadnje dni. peljali so Jo še pravočasno v Mtm bogati in radodarni —«»«,, kjer so JI izprall še- Američan, o katero« smo že pl-lodec. V ozadju oo baje nesrečne M|| ^ 0 katerem policija ne ve, d mlinske razmere, ki Jih 154et- sli jo slepar aH komunist ali oo dskle ni moglo prenošoti In pUi Je naročil od državnih te-kar jo J« nagnalo v obup. kznkr oosSbsa brim lsk «ase. ki V 01 let. V Spodnjem Krasa piše Novi list, da s# čjije vsak dan tarnanje, kako mladina drvi v tujino sa kruhom, .a vendar s* mlade« vrti na javnih plesiščih. K< m možje se vprašujejo, kdaj bo ko-aoc toga nironjs. mt AkrbbH je 6. maja umrla Terezijo Cotf*. stara 90 let. 14. maja pa Je ptisnll oči stari Ma- imel Je 84 lei^Utas o-pešajo kmetje vse polno gooenlc In irvičkov. Tudi plevela je mnogo po njivah. V Pliskovld se Je maja mooe-es neverno ponesrečil cerkovnikov U-ktni ein. Podel je s cerkvene strehe g m globoko In si rssbll vso čeljust—Imajo pa še v vasi. Nekateri« jI PoMep la erotika Pohlep Je naredil dao 29. maja iaC7 ZastrupiJevaka is 27-let-nsga dr. Caotalngs. ki js umoril svojega prijatelja Louiaa Bal-leta. V oktAru 1922 Jo umrl nenadoma mladi lil polit Bollst. Caotalng Jo bU njeaov prijatelj In ga Jo sdravH. ker je b«!*hai na jotlki. Kmalu po BalMovi smrti Jo Hnel Castalag 10*400 frankov. Svoje prljololjetvo, kl ga jo bil gojil do pokojnika. Jo zdaj preneOel no njapsvsgo oto-rojšsga brata Looisa. Na nskem fkiipnom izletu v Saint Clood pa Je tudi Lenki nenadoma «bolel in mri. V opifeki sa Jo glaoilo, da jo CeeteJn* edml dedič. Truplo pa «o mstslasiU ta na lani ksmičtoe analize ugotovili, da je postal pokojnik žrtev eoto-ve k krita* ta tasrf ija. CssUing je «svod 9M* m «ari Mipo- lita BaHeta so ga oprostili, krivim pa so ga spoanaii smrti Louiaa in oo ga obsodili na smrt. de na šafotu je Casting zatrjeval, da Je nedolžen. V L. 1866 je zapadel pohlepu svojega, prijatelja adravnlka tudi lastnik konjenilllifoha P. Cook. Postal jo žrtev zdravnika Psimerja. Pri proelavljanju zmage v Shrewsburyju, kjer Je odnesel trofejo fayorlt Toleotat, jo prišlo Cooku nenadoma Mabo. To se je ponovilo večkrat zal>o-redoma. Palmer je sklical *4r«v. nlškl posvet, smrt pa so ni dala preprečiti. Šele ko so videli, da je izginil del Cookovih papirjev in tudi dol denarja in ko je Cook umrl, jo padel sum na Palmer-ja. In reo, preiskava notranjih organov je dokazala, da jo bil pokojnik zastrupljen z antimo-nom. Cookova smrt je dala povod, da so njegovo življenje natančno preiskali in glej, prišli oo do neverjetnih odkritij! Za časa dirk v Shrewsbury ju je napravil 11,600 funtov dolgov. Dno 29. decembra 1864 je nenadoma umrla njegova žena, kl Jo bila zavarovana pri treh zavarovalnicah za vaoto 18,000 funtov. Potem Je zavaroval Palmer svojega brata. Ces loto dni tudi njega nI bilo več med ftlvlml . . Sodišče je dr. PalmorJa obsodilo na smrt. Umrl jo 14. junija 1866. Tik pred emrtjo jo še izjavil: "Jas seih žrtev pomoto." Par let poinojo jo končal na morišču v Glasgowu sdravnik Edward William Pritchard. Tudi nJomu jo rabil antimon v gotovi mešanici kot del morilnoga sredstva. Našli «o ga v notranjih organih njegove ženo in njegove pozneje ek^humirane tašče. V tem primeru sta bila kriva zločina baje pohlep in erotika hkrati. Pritchardovo »ona jo 1. 1866 napadla neka trdovratna bolezen. Njena mati, gospa Taylor, jo prihitela is Kdin-burga, da bi jo negovala. Umrla je popolnoma nepričakovano v februarju 1866. Zst Je pojasnil vzrok njeno smrti na kratko z besedami: "Kap." In 18. marca Je pobrala smrt še ženo. Gospa Taylor je zapustila svoji hčeri Obresti od vsote 1600 funtov. V Prltchardovl želji, da bi te <4-res ti dobil zase, je sod!|& vide-Jo zdravnikov pohlep po denarju In motiv sa umor tašče. Zakaj pa jo umoril tudi svojo ženo T Pojasnilo jo čisto enostavno: petnajst in pol letna služkinja je zanozila z nJim. 2ena je to vedela. Pritchard jo olužkinji Obetal, da jo vzame sa »eno. Dve leti pred tem dogodkom ao Jo neka služkinja v sab sumljivih okolščlnah pri nekom ognju na podstrsšju zadušila v dimu in zoglenela. Tudi to dekle oo Jo čutilo mater. Oče nerojenega o-t soka je bH Prltrtiard . . Podobne okotafitae naJd«mo tudi pri nemškem zdravniku dr. Johnu v Q us Mendorf u pri Dessaus. Zdravnik ae jo bil zaplet v razmerje z neko lahkošlvko, katere ootodnike jo tešit. Dekle je zanosilo in je zahtevalo od Jahna sredstvo so odpravo plodu. I)r. John jI Jo nekaj zapioal, a še Ust» noč jo deklo umrlo. Tri rasteleonju ao Jo pokezalo, da jI Jo zdravnik aavdal a redkim str.i pom konllnom, kl oo Je našel v Jahnovl lekarni. Dno 6. junija 1811 jo Ml dr. obeojen na emrt. Zjutraj iatega dno pa ao Jo obesil v svoji oollci. Tudi 29-letnl bingonok| zdravnik dr. Richter jo menil, da ns more otreet! ovoje ljubice. V znanem procesu, kl so Je vršil v Bonnu, Je prišlo na dan, da jo u-moril bivšo bolničarko gtm\*> Mertens s srčnim strupom itro-fantinom Richter jo W1 tri ore (n pol. ko so Jo Mertenoova zvi j als v nssnansklh bolotlnah, na ivof Ob postelji bolnico. Oboodl II oo go no smrt. potem po pomislili na dosmrtno Ječo. V švicarskem mestecu Lang-neu j* umrlo 18. decembra 11' po štiridnevni bolezni žena dr. Makss Riedels. Ko so matošosll' njeno truplo, ao našli, da jo » m-sest r upi j ena z arssnlkom. Nje r.. na obsodilo na dvajset lot ječe. Zdravnik jo skušal po obsodbi doseči revizijo proci ™ v kar pa aioo privolile oblasti. Tudi monakovski sdravnik dr. Braunstein je bil obtožen, da je savdal svoji ženi. Bil pa je le tako oprezen, da je velel njeno truplo upepelitl. Tako nI bilo mogoče dokazati če Jo kriv ali ne in sodišče ga je oprostilo. !( sklepu naj še omenimo slučaj koelnskega adravnlka dr. Broidierja in angleškega vojaškega zdravnika Clarca. Oba ata ae hotela .snestl nad možema svojih ljubic. Oba ata stvari teko uredila, da so jima prinesli žrtvi v bolnišnico. Upala st^ da Jih bosta na ta način najlažje odpravila na drugI svet. Vendar je sačela oblast v obeh primerih sumiti. Zdravnika sta se selo vštel». Claro je bil obsojen na smrt, dr. Brolchor pa na dosmrtno ječo. Claroov primer ae Je sgodil v Indiji, žena poročnika Fulhana, zdravnikova ljubica, je mešala v jed, ki jo jo dobival mož na mizo, količine atropina in attena. Ta proces je trajal tako dolgo, da so morali odnesti bolnika v Claroov lazaret. Ko je moš umrl, jO Clarc zabeležil v službena II-atlna, da je bolnik umrl na posledicah ojnohčanja možganov NI trajalo dolgo, pa je vzel Fut hanovo vdov za šano. A sreča njegovega zakonskega Življenja je bila kratka. Oblaaftlto po-•tale poeorae na to dejetvo In mož Jo plačšl svoj zločin a anyt- m t «lučaj dr, Bnolcherja «o Je odigral 1. 1987 v Koelnu. Naključje je naneslo, da je mož BroichrrjeVo Ijtibice, Inženir O-berreuter zbolel na hripi. Dr. Brolcher je 4olne matere, ki bi bila pobožna in ki bi »ndehala na sušicl, ki bi rajši ležala v grobu in bi jo držala »•amo velika ljubezen do lastne-ga otroka pokoncu, Ijubeeen ln strah, da bi svet ne ravnsl mrzlo in ntrogo t. njim. če bi ona od-šls. Večina hudobnih dečkov i/, čitank se Imenujejo Jsrnes in imajo bolno mater, ki jih pola-gs n«*žao v iKHitrljo, jih uspava »» »ladkim, tot^im glasom, Jih poljubijo, ko ssipijo, in potem |M>klekn#jo ob posUljl In se zjo-¿ejo. Pri tem dWku pa je bilo vse drugače. Ime mu je bilo Jim in njegovi msteri ni bilo nič hudega — nič sušic* ali kaj 1><>d4ihn<*ffa. Prej bi Jo imen«> , Društvenim tajnikom In ta* članov in Članic, naslove novih članov, ter Imena In nadeve odstopi i h, črtanih in Izobčenih članov n» znanltl upravnlfttvu Prosveta, da ae lahko točno vred! Imenik za pošiljanje UsU Prosveta Imena In naelove, katere pošlje-to glavnemu tajnika ostanejo tam v arhivu In Jih upravništvo ae dobi. Torej Je zelo važne, da vnele j poiljete na nalaft pripravljenih listinah vae ve upravnlfttvu Prosveta boj. Pri vsaki spremembi anale va naj ss vselej omeni stari is štve uljud eni tajniki Ia tajnice to npofttevajifc—PhlHf strani LEPA VALKA novi^ naslov. Upravništi no'apelira, da drnštvi KOLEDA June 30, 1930) po. Je naročnina po-PonoviU jo pravem Vata ne usta. lleta ne prejmete, vstavljen, ker ni bil Ako je veš list plafaa te prejmete, je mogoč« vsled napačnega na-pišite nam dopisnico ia stari in novi naslov. Noši zastopniki ao vsi dr«, fttveni tajniki in drugi zastopniki, pri katerih lahko plačate aa-ročalno. Naročnina za cele leto je $6.00 in za pol loto pa $3.00. Člani SNPJ doplačajo $4.80 za leta za pol leta $2.40. Za mesto Chlcago in Cicero za leto $7.50, pol leta $3.75, za tla. ne $6.30. . Za Evropo stane za pol leta $4.56, za vse leto pa $9.00. ■ Tednik stane za Evropo $1.70. Člani doplačajo aamo 50c | poštnino. Naročnino lahko tudi sani pošljete na naslov: UpramiStvo "PROSVETA" 2657 S. Lairadale Ave„ Chlcafo Na rokah Imamo še nekaj Koledarčkov SNPJ in stanejo po 25c'komad. Kdor želi imeti enega ali več, naj hitro pošlje naročila zanj. Imamo le še kakih 50 komadov, torej hitite. Naročila je poslati upravništvu Prosvete, 2657 S. Lanrndale Ave., Chicago, IH. NAROČITE SLlKE JOŽETA ZAVERTNIKA GL sprava! odbor J« dal Iidelati velike slike pokojnega krsta Jožeta Zavertaika. Sliko o* lope Isdeiaaa ia prismrao toliko Ur pripravne, da so jih obod v draŠtvenik dvorssak ali privatnih domih. Uprsral odbor ie», ds so kmshi priglasijo s naročili vsi tisti, Id so saslaiaio ia iolo imeti sliko. Cona poeamesnl sliki jo $U«, to jo ss mehkem pspirjo ia brei okvirja. VINCENT CAINKAE, preda. SNPJ. Asaorišks plavalka miss Helena Msdtsoa is Long Bosch, CsL, ki je v Ukarf smeriikih plavačev dobila pr. vonstvo v potapljanju Ia proplsvssja distance 100 jsrdov. AfiHrajte za ^Praavato9'! NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA" Coajoai brst (sestra) 8. N. P. Jednote! Po sklopa ». rodno koavondjo so sedaj lahko naroči ss Ust ProsroU b prišteje eden, dra ali tri člane Is eso draiino ia ia oaoga naslova k osi ssrečsiaL Ust ProavoU stsao ss vso osake sa člsso ali aoélaao HM sa eno letno naročnino. Ker ps Ihai šo plačajo pri asesmenU $1 Ji sa tedaik, se jim U prišteje k aaroiniai. Mi prištejemo enega, dra aH tri ¿laso b oae drnfiae k «al naročnini. Torej sedaj ni vsroka. ro«, ds jo Ust pro. drag ss êlaae S. N. P. J. Llot ProovoU jo r*ém lssbdas Is gotovo b skoro v vsald drsžinl nekdo. U bi rad ¿Ital IbS vssk daa. Torej ssdsj lauta priliko, ds se tadl VI nsročlU ss dnevnik Prosveta. Coas Me ProsroU b: Zs Sdraš. države U Kanado $M0 Zs Cleats is Chksgo jo__$7-M 1 Udalk Ia------4.80 1 tednik Ia.______Ul 1 tednika U---1- IM t tedaiks U________11! • tedaiks --------S.4t I tednika Ia._________IN bpoUU spodnji kspon, priložite potrebno vsoto denarja sH Menor Order v pierna bi si naročite Proseeto, list, ki jo VSŠS lsotnins. Pojasnile s—Vselej kskor hitro kateri teh fisnov preneha biti ČUa SNPJ, sU šo se presek proč od družine ln bo sah taval asm svoj list Udalk, boda moral tisti član is dotlčae drniino, ki jo Uko skupne naročena ss dseroi* ProovoU, U takoj nasnsnitl upvnvništvn liaU, in obenem doplačati dotičn« vsoU UsU Prosveta. Ako tega ns štora, tedaj mora uprovniitro aniiati datum sa U vSoto naročniku. Prssvots, SNPJ, M57 So. Lswndslo Ave* Chicago, UL Priloieno pošiljam naročnino ss ProovoU vsoto a.........-............. ....................«...m---CL drsštvs št. Nsslov Tiskarna S. N. P. J. « TBKUSKO OUT SPADAJOČA KLA Tlaka vabfla sa jmtHm fn «Koda, tísHbío^ hmïkê, knjige, darK letake itd. ? alortnakem, hrvatskam, alovaikem, Mkem, škem, angleškem Jesflra in yod^o^bbubnl apelira na članstvo sjfjrj^ mm v aboca y, stoji tiskarni V«a poji drtavljanka. Po jem aakonu ena alcor nI potrebovala prvega papirja, aU aahtevalo aa Je od aje enoletJo bivanje v Idrušcaih drtavah ln morala je aadoetiti običajnim i¡Thwart vloMU prošnjo pri prUtojneil1 a N. P. J. PRINTERY M74$ Sew TAM g! DOBE NA ÎMUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA