Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 ‘
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 19.000
Letna inozemstvo	Lir.	30.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
i
Leto XXXIV. - Štev. 1 (1685)
Gorica - četrtek, 7. januarja 1982 - Trst
Posamezna številka Lir 400
I iTBiM a jtem in žilHenie Papež in državniki ob novem letu
Če se le malce ozremo okoli po širnem svetu in prisluhnemo besedam cerkvenih voditeljev, takoj opazimo, da zelo veliko skrbi posvečajo problemom sodobne družine — v prvi vrsti seveda krščanske družine, in to od sv. očeta, prek škofovskih sinod in konferenc do posameznih škofov in do zadnjega župnika.
Vprašujemo se, kaj moramo narediti, da bodo družine res krščanske in da se bodo v svojem življenju in pri svojem ravnanju držale božjih zakonov in tako osrečevale sebe in druge. Vsi so mnenja, da krščanska družina doživlja globoko krizo in da je marsikaj takega, kar se je zdelo sveto v vsaki družini, že v marsičem razpadlo ali odpovedalo. Vprašujemo se zaskrbljeni, odkod izhaja ta kriza in kakšen razkroj je že povzročila.
Pomislimo samo na nekatere moderne pojave kot so odklanjanje cerkvene poroke, skupno življenje brez poročnega lista, razporoka, beg pred otroki (danes govorimo o splavu), zakon na preizkušnjo, pomanjkanje najosnovnejšega znanja za graditev zakonske in družinske ljubezni, za pouk in vzgojo otrok (za krščanski nauk in vzgojo), okoliščine, v katerih se je znašla danes družina pod pritiskom javnega mnenja in v vrvežu za napredek in blagostanje.
POSEBEN DOKUMENT TRŽAŠKE ŠKOFIJE
Tudi v tržaški škofiji se je o tem veliko govorilo. Izdan je bil po vestnem študiju poseben dokument z naslovom »Z družino za ljubezen In življenje«, ki raziskuje ta vprašanja in daje nekaj zelo pomembnih nasvetov in napotkov za Izvedbo pastoralnega načrta v prihodnjih desetih letih. Gre predvsem za družino.
V tej daljši razpravi je govor o zakonu in o važnosti evangelizacije in kateheze v družini in za družino ter o pripravi na pravilno zakonsko in družinsko življenje. Nadalje je govor o zakramentu svetega zakona, ki je sklenjen v Cerkvi, in o važnosti ter potrebi bogočastja v življenju zakoncev, staršev in otrok. Zelo se poudarja, da je krščanski zakon pričevanje v življenju vseh skupnosti. Poseben poudarek je posvečen varstvu otroškega življenja in vsem tistim sredstvom, ki to omogočajo; med te štejemo tudi zakonske in družinske posvetovalnice, ki se v svojih nasvetih in pomoči držijo krščanskih načel.
Pastoralni načrt za družino je izdelan za daljšo dobo In ima zato nekaj predlogov, ki jih je treba člmprej izvršiti in nekaj predlogov, ki jih bo mogoče izvesti le po daljšem času in večjem vztrajnem trudu.
Okrepiti je treba neposredno pripravo na zakon s petimi ali šestimi srečanji. Ta srečanja, za katera so odgovorni župniki, naj imajo organsko enoto in naj obsegajo raz-Sovor o svetem pismu, teoloških resnicah h> moralnih načelih ter o duhovnosti zakoncev in staršev. Za ta srečanja poskrbi-jo posamezne župnije ali pa se lahko vršijo za več župnij skupaj. Primerno bi bilo, bi mladi ljudje, ki se bodo poročili, Imeli daljšo pripravo na ta korak in na vse, kar takemu koraku sledi. Ta priprava teži ^ oznanjevanju, uči, vzgaja in predlaga življenjske izkušnje. Skrbeti je treba, da se zakonci in starši vedno bolj vključujejo v cerkveno skupnost, kjer bodo lahko pomagali pri evangelizaclji za zakrament svetega zakona, družino in ljubezen med zakonci. Posebno pozornost — morda kot na novo odkrito vrednoto — je treba posvetiti vsakoletnemu prazniku družine, poroki pred celotno župnijsko skupnostjo, praznovanju obletnice poroke (25- ali 50-Ietni-ce) prav tako pred župnijsko skupnostjo. Zakonci naj bodo prisotni v vseh pastoralnih svetih in v skupinah zakonske duhovnosti, ker tako lahko vidno Izpričujejo svojo pripadnost in svoje izkušnje.
V tej zvezi bo treba razložiti in ovrednotiti zadnjo papeževo spodbudo (22. nov. 1981), ki govori prav o vprašanjih zakona in družine. Gospod škof želi, da bi v doglednem času pripravili v škofiji škofijsko zborovanje o dušnem pastirstvu za družine.
V	dušnem pastirstvu za družine in po družinah naj se posveča posebna skrb tem vprašanjem: kateheza — starši so prvi vzgojitelji za vero svojih otrok; bogočastje — molitev v družini in molitev družine sta bistveni prvini krščanskega življenja v zakonu in v družini; služenje — cerkvena skupnost in posamezne zakonske dvojice naj se v prvi vrsti zavzamejo za mlade, ostarele zakonce mešanih zakonov, zakonce, ki so v težavah, za prisotnost zakoncev in staršev v raznih oblikah civilnega življenja.
LOJZE ŠKERL
V	zahodnem svetu so ljudje kot običajno prihod novega leta pričakovali ob obloženih mizah, v zabavi, v prešernem veselju. Na evropskem Vzhodu je bilo tega dosti manj, na Poljskem je bil prihod novega leta naravnost turoben. V to razpoloženje so kot plat zvona udarile papeževe besede in misli raznih državnikov za novo leto.
PAPEŽEVO OPOZORILO
Sv. oče Janez Pavel II. je na novoletni dan ob mednarodnem Dnevu miru opravil sv. mašo v baziliki sv. Petra in v govoru omenil uničevalne posledice morebitne je-
Noui deželni zakon za kulturo
O novem deželnem zakonu za kulturne dejavnosti, ki ga je dežela izglasovala na začetku jeseni in je stopil takoj v veljavo, nismo doslej pisali. Zakon se nam je v resnici zdel od vsega začetka dober in sprejemljiv, vprašanje je bila le njegova aplikacija in izvajanje. Ta pa nas ne more zadovoljiti, vsaj sodeč po reakciji naših društev in krovnih organizacij, ki so bile deležne le drobtinic od precejšnjega sklada, ki ga je dežela razdelila med razne kulturne ustanove in organizacije.
Tako so tržaško gledališče Verdi, obe stalni gledališči v Trstu in še nekatere »primarne organizacije« pobrale od nakazanih sredstev več kot milijardo lir, dru-£nii organizacijam, iiicd katera spadajo tudi naša društva, pa deželni odbor ni nakaza! več kot drobtinice ali pa jih je v celoti prepustil pokrajinskim upravam, katerim novi zakon daje možnost, da same razdeljujejo sredstva za kulturne dejavnosti.
Ta sredstva pa, kot smo zvedeli od pokrajinskih uprav, so tako majhna, da je pokrajinska uprava v velikih težavah, kako jih porazdeliti. Samo tržaška pokrajinska uprava je npr. namesto zahtevane milijarde lir prejela od dežele v ta namen samo 100 milijonov lir. Obe naši osrednji organizaciji tako Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici kot Slovenska prosveta v Trstu, ki opravljata zelo važno kulturno poslanstvo med našim ljudstvom in vzdržujeta s svojimi skromnimi lastnimi finančnimi sredstvi ogromen kulturni aparat predvsem z lastnim zastonjskim delom, sta bili tokrat s strani deželnega odbora kaznovani. Smo namreč na začetku leta in odbora obeh krovnih organizacij še ne vesta, kako bosta lahko uresničila svoje programe za to leto. Podpora namreč mora priti še za lani.
Deželna uprava žal kaže tokrat prvič od njene ustanovitve veliko nerazumevanje za poseben način kulturnega dela med Slovenci v Italiji. Naše kulturne potrebe so namreč točno iste kot potrebe večinskega naroda, stanejo enako, le dohodki so zaradi manjšega števila uporabnikov veliko manjši. Upamo, da bodo odgovorne oblasti svoje sklepe pregledale in se z našimi kulturnimi delavci posvetovale preden pi ide do okrnitve nekaterih pomembnih kulturnih pobud in načrtov.
Znanstveni center na Krasu in Slovenci
Pokrajinski svet SSk v Trstu je na svoji seji 17. decembra razpravljal o varianti 30 urbanističnega načrta tržaške občine za namestitev Centra za znanstvene raziskave. Gre za ogromno področje okrog 150 hektarjev med Bani in Padričami, ki bo tako spet odvzeto slovenski narodnostni skupnosti v imenu nekega »napredka«, s kakršnim imamo ves povojni čas slabe izkušnje.
V	zvezi s tem je pokrajinski svet SSk ugotovil:
1. da je površina področja za Center nesorazmerna z dejanskimi potrebami takšne znanstvene ustanove.
2. Center je bil prvotno zamišljen kot dopolnilo k mešani prosti industrijski coni na meji, ki je, kot vse kaže, na Krasu ne
bo. Vztrajanje nekaterih krogov na ustanovitvi tega centra za vsako ceno vzbuja vtis, da je v tem trenutku najbolj važno zaseči zemljišča.
3.	Glede na to, da so ta Center sklenili namestiti na ozemlju, ki je v glavnem last Slovencev, je svetovalec SSk prof. Lokar na seji občinskega sveta 27. marca 1979 uspel, da je bila sprejeta resolucija, ki pravi, da je treba v zameno za škodo, ki jo Slovenci utrpijo zaradi takšnih posegov, omogočiti vključitev slovenskih predstavnikov v vodstvene organe omenjenega Centra in tudi na druga delovna mesta. Ko je pozneje zahteval izpolnitev te obveze, je bil odgovor vsedržavnih strank negativen.
Iz vseh navedenih razlogov je pokrajinski svet SSk negativno ocenil varianto 30 tržaške občine, ki naj bi jo v kratkem podpisal občinski komisar dr. Siclari. Tako bo slovenski narodnostni skupnosti odvzet spet del njenega ozemlja, ne da bi kaj prejela vsaj kot delno protidajatev.
Silvestrov večer sv. očeta
Sv. oče je preživel Silvestrov večer v hiši vrhovnega vodstva jezuitskega reda v Rimu. Zvečer je najprej opravil zahvalno pobožnost v jezuitski cerkvi, potem se je redovnikom pridružil pri večerji. Obiskal je tudi bolnega vrhovnega predstojnika jezuitskega reda 74-letnega p. Pedra Arrupe-ja, ki ga je 7. avgusta 1981 zadela možganska kap ob povratku z obiska na Filipinih.
Papež je sprejel škofe Treh Benečij
V	ponedeljek 4. januarja je sv. oče sprejel posamično na poročanje 'in razgovor vse škofe iz področja Treh Benečij, med njimi goriškega in videmskega nadškofa. Tržaški škof Bellomi je bil tistega dne zadržan; papež ga je sprejel naslednji dan. Nato je sv. oče spregovoril vsem škofom s tega področja. Sprejem se je zaključil s skupnim kosilom.
■	Rdeče brigade so znova pokazale svojo drznost in akcijsko sposobnost. Na svojevrsten način so osvobodile iz ženske kaznilnice v Rovigu štiri teroristke, ki so bile tam zaprte. Med njimi je bila tudi Susanna Ronconi, ena najbolj drznih privržencev teroristične organizacije »Prima linea«. Rdeči brigadisti so svoje tovarišice osvobodili tako, da so avtomobil, v katerem je bil eksploziv, usmerili proti zidu jetnišnice. Eksplozija je naredila v zidu veliko odprtino. Skozi njo so nato ušle štiri teroristke, ki so se prav tedaj nahajale na drugi strani na prostem zraku. Očividno je, da so bile na naklep pripravljene. Vse je steklo po načrtu, za varnostne organe pa pomeni ta podvig novo moralno klofuto, ki je še večja, saj je ob eksploziji eden mimoidočih izgubil življenje, 6 oseb pa je bilo ranjenih.
® V svoji pridigi za Novo leto je nadškof Arturo Rivera y Damas podal pretresljivo poročilo o političnem nasilju v prvih 11 mesecih lota 1981 v srednjeameriški državi El Salvador. Po njegovih podatkih je bilo ubitih 11.723 oseb, izginilo pa jih je 1.808. Največ žrtev je med kmečkim prebivalstvom.
drske vojne. Prebral je nekaj odlomkov iz dokumenta, ki so ga pred božičem zastopniki Papeške akademije znanosti izročili Reaganu, predsedniku generalne skupščine Združenih narodov, Thacherjevi, Mitteran-du in Brežnjevu. Vso svetovno javnost je opozoril, da bo jedrski spopad povzročil ne samo smrt, temveč tudi bolezen in trpljenje za ogromno število ljudi, ki bi spopad preživeli. Za več dni ne bi mogel iti nihče iz poslopij ne da bi tvegal smrtonosno žarčenje. To bi vplivalo tudi na človeški plod v času dozorevanja in v možganih bi prišlo do nepopravljivih okvar. Povečalo bi se število rakastih obolenj, motnje v podedovanju se bi prenašale iz roda v rod, če bi to vojno človeštvo sploh preživelo. Vse to vodi do enega samega sklepa: do take vojne ne sme priti.
PREDSEDNIK PERTINI
Poglavar italijanske republike je bil kot običajno zelo jasen, »brez dlake na jeziku«, kot pravimo. Najprej je spregovoril o mednarodnih vprašanjih, nato pa o domačih razmerah.
Glede Poljske je dejal: »Mi protestiramo, protestiramo kot svobodni ljudje, kot ljudje, ki so dolžni braniti državljanske in človekove pravice vseh narodov, tudi poljskega. Mi, ki smo v mladih letih s tolikšnim upanjem pozdravili oktobrsko revolucijo, moramo danes ugotoviti, da so mnogi od teh upov za nas ugasnili. In to nas zelo žalosti.«
»Zaskrbljeni smo,« je nadaljeval Pertini, »za dogajanje v Afganistanu. Mi, ki smo se kot partizani borili proti nacistom in fašistom za svobodo, ne moremo ostati brezbrižni ob boju Afganistancev proti tujemu okupatorju. Prav tako smo zaskrbljeni zaradi dogajanj na Bližnjem vzhodu. Irak in Iran bijeta neumno in nesmiselno vojno, Izrael pa zaseda tuja ozemlja. Tudi Palestinci imajo pravico do svoje domovine, sicer tam nikoli ne bo miru. Majhen tamkajšnji požar bi lahko vžgal iskro tretje svetovne vojne, to pa bi bilo konec človeštva.«
Pertini je nadalje obsodil proizvodnjo smrtonosnega orožja. Zakaj ne gredo raje tolikšne milijarde denarja, zanj potrošene za boj proti lakoti v svetu? »Sedaj, ko vam govorim, umirajo tisoči in tisoči otrok po svetu zaradi pomanjkanja hrane. V letu
1980	jih je zaradi tega umrlo 18 milijonov. Ta pomor nedolžnih bremeni vest vseh državnikov, tudi mojo.«
Pri obravnavanju notranjega položaja se je Pertini ustavil pri terorizmu in ponovil, da ima italijansko nasilje mednarodne korenine. Glede framasonske lože P-2 je dejal: »Namen te lože je bila protiustavna dejavnost, delovanje proti demokraciji in državi. Tisti, ki so bili v njej včlanjeni,
morajo biti brez prizanašanja odstranjeni.«
Zadnje svoje besede je predsednik naslovil na mladino. Naj si prizadeva za boljše življenje, a nikoli z nasiljem, kajti tudi takrat, .ko je bilo nasilje potrebno za vzvišene cilje, je vedno pustilo grenkobo v ustih.
TREBA BO SPREMENITI SPORAZUM IZ JALTE
Predsednik francoske republike Mitte-rand je v svoji novoletni poslanici med drugim poudaril, da sporazum iz Jalte, ko so si leta 1945 velesile razdelile Evropo in na katerega se sovjetski voditelji tudi glede Poljske nenehno sklicujejo, nujno potrebuje ponovnega razpravljanja, saj so se razmere od tedaj zelo spremenile. Sovjetsko sklicevanje na Jalto glede Poljske je neumestno, saj sovjetska vlada ni upoštevala dogovora, da mora priti na Poljskem do svobodnih volitev. Mitterand je tudi pozval voditelje Poljske, naj ukinejo izredno stanje in obnovijo demokratične svoboščine.
OBLJUBE POLJSKEGA DRŽAVNEGA POGLAVARJA
Predsednik poljske republike Jablonski pa je v svoji novoletni poslanici pozval Poljake, naj v letu 1982 odpravijo nasprotja in obljubil, da ko se bo vrnila »splošna demokracija«, ne bodo odpravili reform in dosežkov v zadnjih 16 mesecih. Ustanovljena naj bi bila »fronta narodne enotnosti«, v kateri naj bi bilo poleg partije mesta tudi za Cerkev, verske organizacije, sindikate in druga samostojna združenja.
Medtem pa severnoameriška vlada, ki dolži Sovjetsko zvezo za dejanskega krivca sedanjega položaja na Poljskem že prehaja k izvedbi Reaganovih ukrepov zoper poljski režim in SZ. Reagan je namreč razveljavil nekatera dovoljenja za izvoz ameriške tehnologije v SZ, ne bosta obnovljeni pogodbi o pristajanju sovjetskih letal na ameriških letališčih in ureditvi plovbe med ZDA in SZ, začasno se ustavi dobava žita SZ po sporazumih, ki veljajo za leto 1983, ostane pa v veljavi sporazum o dobavi žita za tekoče leto.
Reaganovi ukrepi pa niso našli prave podpore pri zahodnih evropskih zaveznikih. Zlasti Zah. Nemčija stoji na stališču, de se s temi ukrepi ne pomaga poljskemu ljudstvu. Sovjetska zveza pa je naravno sprožila veliko gonjo proti »ameriškemu grobemu vmešavanju v poljske notranje zadeve«.
Sv. oče je na novega leta dan pri opoldanskem nagovoru ponovil: »Gospod naj reši Poljsko nasilja! Molite za mojo domovino, kajti gre za zadevo, ki ni pomembna samo za neko državo, ampak za zgodovino vsega človeštva.«
V Rimu'je umrl kardinal Šeper
Predzadnji dan starega leta je umrl v Rimu kardinal Franjo Šeper, še pred kratkim prefekt Kongregacije za verski nauk. Pogrebno mašo je ob somaševanju 21 kardinalov opravil v soboto 2. januarja v ba-
ziliki sv. Petra sam sv. oče, ki je v govoru očrtal lik tega cerkvenega dostojanstvenika. Truplo pokojnega kardinala so nato prepeljali v Zagreb, kjer je bil pokopan v torek 5. januarja.
Franjo Šeper se je rodil leta 1905 v Osijeku. Njegov oče je bil krojač. Družina se je nato preselila v Zagreb. Bogoslovne študije je opravil v Rimu. Duhovnik je postal leta 1930, za škofa pa je bil posvečen leta 1954, v času ko je bil nadškof Stepinac, kateremu je pred sojenjem vdano služil kot osebni tajnik, v zaporu. Po Stepinčevi smrti leta 1960 je postal redni zagrebški nadškof, leta 1965 kardinal, tri leta nato pa ga je papež Pavel VI. poklical v Rim, da prevzame vodstvo Kongregacije za verski nauk, 'ki je z odstopom kardinala Ot-tavianija bilo prosto.
Kardinalski zbor šteje po Šoperjevi smrti 124 članov in še enega, katerega ime si je Janez Pavel II. v konzistoriju 30. junija 1979 pridržal zase. Toda od teh kardinalov ima trenutno le 109 volivno pravico. Ostali so stari nad 80 let in po odločbi Pavla VI. iz leta 1970 ne morejo več voliti novega papeža.
Škof Juraj Dobrila
1.
Istrski Hrvatje bodo letos slovesno proslavili stoletnico smrti škofa Juraja Dobri-le, apostola Istre, ki je umrl v Trstu 13. januarja 1882 in je pokopan na pokopališču pri Sv. Ani.
Juraj Dobrila se je rodil na Velom Je-ženju pri Tinjanu v Istri. Šolal se je v Tinjanu, Pazinu, Karlovcu, Gorici in na Dunaju, kjer je postal doktor bogoslovja. V
mašnika je bil posvečen v Trstu 11. sept. 1837. Najprej je služboval v Munah in v Hrušici; dokončal je teološke študije na Dunaju; vrnil se je v Trst, kjer je 16 let vršil razne službe: kaplan pri Novem sv. Antonu, ravnatelj semenišča, katehet in profesor, kanonik in stolni župnik pri Sv. Justu. Leta 1857 je bil imenovan za pore-ško-puljskega škofa. Udeležil se je prvega vatikanskega koncila in na koncilu podprl sošolca in prijatelja škofa Strossmayerja, a je pozneje sprejel koncilske zaključke. Leta 1875 je postal tržaško-koprski škof.
Težko je v kratkih stavkih povedati, kaj vse je škof Dobrila naredil za Istro, saj je bil nekaj let tudi poslanec na Dunaju. Bil je velik rodoljub in je vedno neustrašeno nastopal za svoje ljudi in za njihov napredek. Kot kmečki sin je zastavil vse svoje moči, da zapuščeno ljudstvo v Istri versko, narodno in gospodarsko dvigne.
Sestavil je molitvenik »Oče, budi volja tvoja«, ki je do leta 1964 doživel 17 'izdaj. Ta molitvenik je postal med Hrvati »narodna čitanka«, iz katere so se otroci učili branja in molitve. Nadvse si je prizadeval, da bi vzgojil čim več narodno zavednih duhovnikov in laikov. Sam je ustanovil 80 štipendij, nekaj tudi za slovenske dijake.
Ob stoletnici smrti škofa Dobrile moramo žal ugotoviti, da smo pozabili na stoletnico smrti njegovega predhodnika na tržaškem škofijskem sedežu — Slovenca Jerneja Legata, ki je umrl v Trstu 12. februarja 1875. - l. š.
Pisatelj Alojz Rebula v Gorici
Pred božičem je SKPD »M. Filej« priredilo srečanje s pisateljem Alojzom Rebulo ob izidu njegove knjige Zeleno izgnanstvo. Večer je bil 17. decembra v Katoliškem domu v Gorici in je privabil veliko ljubiteljev slovenske besede. Taka srečanja so redka in dragocena, je v pozdravnem nagovoru dejala Ljubka Šorli. Njenim besedam je sledil nastop zbora »L. Bratuž« v ženski zasedbi, ki je pod vodstvom Franke Žgavec zapel dve pesmi. Nato je spregovoril Saša Martelanc, ki je najnovejše Rebulovo delo predstavil že na podobnem večeru v Trstu. Govoriti o delu, kakršno je Zeleno izgnanstvo Alojza Rebule, ni lahka stvar. Saša Martelanc je to storil z zavzetostjo, z veliko prodornostjo in z občutljivostjo esteta. Navajamo nekaj njegovih misli.
»Avtor religioznega razmišljanja Smer Nova zemlja se vrača k svoji veliki ljubezni tudi do te zemlje, kot je izpovedal v vseh svojih delih... Zeleno izgnanstvo je torej naša življenjska avantura, avantura izgnancev iz raja sicer, a vendar izgnanih v nazadnje čudovito emigracijo. Vse je v tej tragični - lepi emigraciji: ljubezen, lepota, ustvarjalna sla, blesk 'idej, prijateljstvo, pravičnost. Ali pa vsaj hrepenenje po vsem tem, boj za te dragocenosti, vera v njih vekovito veljavnost ne glede na bež-nost našega izgnanstva, ki je samo vmesna postaja med nečim zelenim iz časov na začetku in med nečim še bolj zelenim, dokončno zelenim na koncu časov. Pred kuliso večnosti, ki ostaja stalno prisotna v podtonu, se nam 'iz Zelenega izgnanstva vsujejo liki, kraji, problemi, meditacije, katerih zemskost in torej aktualnost zaživita pred nami konkretno, radoživo, boleče, blizu kljub razdaljam stoletij.«
»Zeleno izgnanstvo ni zgodovinski roman v strogem pomenu besede, je pa točno am-bientiran v neki čas, kraj in vzdušje... Fabula takoj pritegne bralca, vendar je to le ogrodje. Glavna vrednost romana je nedvomno to, kar je v ogrodje vstavljeno. To je izredno bogata snov, sestavljena iz meditacij, iskanja resnic, opazovanja človeških skrivnosti, analiziranja silnic, ki usmerjajo tokove tedanjega sveta. Pri tem se pokaže neka trajna zakonitost, da se večkrat vprašamo, če beremo podobo nekega sveta pred več kot 500 leti ali pa kroniko naših dni in naših krajev. Vsa ta snov, ki jo pisatelj ponuja kot svoje dognanje v primerjanje tujih misli in izkustev, je v romanu nanesena v najrazličnejših slogovnih in domišljijskih plasteh. Zdaj žari iz iskrečega dialoga, drugič prihaja , kot meditacija, tretjič odseva iz kakega opisa.«
Ob sklepu svojega razmišljanja se je Martelanc ustavil pri Rebulovem jeziku. »Kot smo vajeni iz prejšnjih Rebulovih velikih tekstov, je to pravo razkošje... Osebno me je znova očarala živost naše materinščine, neznanska močnost njene ob-likovalnosti s čisto novimi izrazi, ki pa niso kaka avtorjeva ekstravaganca, marveč le izpeljave, logične in zakonite izpeljave, če je večni material v rokah mojstrskega oblikovalca. In obšla me je vedra slutnja,
da tudi Alojz Rebula še ni izčrpal vsega. Iz gline slovenskega jezika bo umetnin še za neskončno število kipov; te gline je toliko, kot je in bo naših bistrih domislic za preživetje, kot je in bo naše ljubezni do polnega in bogatega slovenstva, slovenstva v okviru človečanstva, slovenstva v soju sproščene, ustvarjalne, dobrotne SVOBODE.«
Pisatelj sam je nato izčrpno odgovoril na postavljena vprašanja. Med drugim je orisal življenjsko pot Eneja Silvija Picco-lominija, kasnejšega papeža Pija II., ki je v knjigi samo nakazana. Roman se namreč nanaša na škofovo tržaško bivanje (od 10. maja 1448 do 16. januarja 1451), o katerem so viri zelo skopi. Prav zato se je avtor lahko tembolj prepustil svoji domišljiji. Pisatelj je osvetlil tudi marsikatero podrobnost o genezi in oblikovanju dela. S svojimi globokimi mislimi in s svojo izvirno in mojstrsko besedo nas je Alojz Rebula obogatil in nam dal globlje doživeti svoje umetniško delo.	L.	B.
rm no nm
■ Zunanji ministri Evropske gospodarske skupnosti so se sestali v Bruslju ter zavzeli skupno stališče do dogodkov na Poljskem. Sklenili so, da zaenkrat ne bodo izvajali gospodarskih sankcij, ki jih je že podvzela severnoameriška vlada. Omejili so se le na poziv poljskim oblastem, naj odpravijo obsedno stanje, izpustijo zaprte na svobodo ter obnovijo pogovore s sindikatom Solidarnost in Cerkvijo.
■ V Gaskonjskem zalivu blizu francoskega pristanišča Brest se je potopila italijanska trgovska ladja »Marina di Equa«. Postala je žrtev silnega viharja, ki je divjal na tistem področju. Vsa posadka, 30 mornarjev, je pri tem izgubila življenje. Mornarji so bili doma iz okolice Sorren-ta in Neaplja. Zanje je opravil mašo za-dušnico nadškof iz Sorrenta msgr. Zama v baziliki sv. Mihaela nadangela v kraju Piano di Sorrento.
■ Podpredsednik poljske vlade Rakowski je pretekli teden obiskal zahodnonemsko prestolnico Bonn in se tam sestal z zunanjim ministrom Genscherjem. Znano je, da smatra zahodnonemska vlada sankcije zoper poljski režim za neumestne. Tako je našel Rakowski kar precejšnje razumevanje za sedanje stanje na Poljskem. Med drugim je dejal, da na Poljskem ni vojaške diktature 'ker da tako vlada kot parlament delujeta naprej. V Varšavi pa se je general Jaruzelski sestal z vsemi veleposlaniki držav EGS in jih informiral o položaju tv državi ter o vladnih načrtih. Sedanje oblasti naj bi bile pripravljene obnoviti svoboščine in reforme, ki so bile preklicane z razglasitvijo obsednega stanja, vendar z nekimi omejitvami, da se tako prepreči nevarnost anarhije v gospodarstvu.
Mesec za katoliški tisk
Iz Beneške Slovenije
Koncert božičnih pesmi v Bardu
Že dalj časa je tlela misel, da bi kakšen zbor z Goriškega šel v Benečijo in ponesel tamkajšnjim našim rojakom slovenske božične melodije. In misel je postala stvarnost, ki sta ji botrovala prof. Viljem Čer-no in Združenje cerkvenih pevskih zborov -Gorica. Mešani zbor iz Podgore se je odločil, da žrtvuje" eno nedeljo petja v domača cerkvi, čeravno je ta nedelja sovpadala s praznikom sv. Treh kraljev.
Z nekaterimi spremljevalci se je udeležencev nabralo za poln avtobus. Vreme je bilo krasno, kakor naročeno. Zlasti če pomislimo, na kaj vse naletiš v zimskem času v takem kraju in v taki nadmorski višini kot je kraj Bardo (it. Lusevera). Cesta je bila kopna in suha, tako da nas je avtobus brez posebnih težav pripeljal na cilj. Ob 10. uri je bila sv. maša, ki jo je daroval župnik iz sosednje fare, Furlan po rodu, a zelo naklonjen našim ljudem in takim pobudam.
Domačini so z zavzetostjo poslušali naše petje, zlasti ker smo v program vključili nekaj skladb, ki jih tudi sami poznajo iz preteklih časov. Ko je maša končala, se kar niso mogli ločiti od cerkve in mi smo jim zapeli še vrsto božičnih, da je vse izglodalo kot pravi koncert.
Zbrali smo se nato v društvenem domu, kjer nas je čakala zakuska in se je razvila vesela družabnost, ki se je zaključila z željo od strani vaščanov, da bi se ta gostovanja nadaljevala vsaj nekajkrat na leto in pomagala buditi s silo zatrta čustva naših ljudi v teh težko prizadetih krajih na skrajnem zahodnem koncu slovenskega narodnostnega prostora.
Za mešani zbor iz Podgore se je dan zaključil pri prijazni družini Levpuščkovih v domači vasi, kjer so se vezi med pevci še bolj utrdile ob veselih zvokih in melodijah.
Bralci pišejo
»Katoliškemu glasu« ob novem letu
Ves čas izhajanja je list ostal zvest idealom svojih katoliških naročnikov.
Gledam npr. številko z dne 3. decembra letos. Samo naš časopis je znal tako jasno povedati resnico a< disidentstvu v Sloveniji in o Kocbeku, ki, ga ne moremo presojati ločeno kot pisatelja, kulturnika in politika. Čeprav je pok. Kocbek po zaslugi nekaterih odločnih Tržačanov povedal resnico o slovenski tragediji iz leta 1945, vsekakor svetlega naslova »slovenski Saharov« ne zasluži. To je dobro poudaril Katoliški glas, ki prav tako v isti številki jasno pove naše stališče do Doma s katoliško idejo in do Doma z marksistično miselnostjo.
Kar nam je Katoliški glas kratko in jasno razložil o Kocbeku in o Domovih, isto bi lahko po svoje prispeval tudi tržaški radio. Toda zgodilo se je prav nasprotno.
V	četrtek 3. decembra letos se je dopisnik v kulturni kroniki spotaknil ob decembrsko »Našo luč« (to je mesečnik za Slovence v tujini, izhaja pa v Celovcu); rekel je, da bi lahko bila decembrska »Naša luč« mnogo boljša, če ne bi prinesla članka o Kocbeku kakor da smo sedaj še v letu 1945. V isti oddaji 3. decembra se je dopisnik z začudenjem ustavil tudi ob izrednih dogodkih v Hercegovini. Kroničar je povedal, da prevoda iz lista »Der Spiegel« ni mogoče preveriti.
S tem pa nikakor nočemo reči, da Katoliškemu glasu nikdar ne spodrsne in da se mu v kakšni nepotrebni polemiki vse do konca posreči. Želimo povedati le to, da je Katoliški glas zdravo idejno vodilo za vse primorske Slovence dobre volje. V 33. letih življenja mu ne moremo očitati nobene hotene zmote in stranpoti na idejnem področju.
Zato našemu listu ob vstopu v 34. leto izhajanja v imenu mnogih vse priznanje in globoka zahvala!	Občudovalec
NAŠA SOODGOVORNOST
Navadili smo se, da so nekatera sredstva družbenega obveščanja postala naši življenjski sopotniki in spremljevalci. Le inalo družin je brez televizijskega ali radijskega sprejemnika, skoro vsaka hiša ima naročen kakšen časnik	ali	revijo.	Vse	to je
neopazno prešlo v naš način življenja. Navadili smo se sprejemati,	o tem,	kaj	spre-
jemamo, pa navadno ne razmišljamo. Zato se z lahkoto pojavljajo med nami časopisi in revije, ki nam počasi hromijo moralni čut, ugašajo verskega duha in navajajo v potrošništvo. In se pri tem niti ne zavedamo, da je naša odgovornost, kakšen tisk prihaja k nam, velika pred Bogom, Cerkvijo in vestjo.
Ko se namreč kristjan odloči za neki časnik in ga naroči, se	na	neki način	zaupa
tistim, ki ga sestavljajo, vanj pišejo in ga izdajajo. S tem pa se izpostavi vsem posledicam, ki jih bo imelo branje takega časnika za njegovo življenje. Kristjan prav gotovo ne bi smel dovoliti, da mu miselnost krojijo ljudje, ki so daleč od Cerkve, ki izpovedujejo marksistično miselnost, ki se zavzemajo za od Boga prepovedane stvari kot so npr. splav, razporoka in podobno, ki proslavljajo spolno izživljanje in navajajo k uživaštvu brez kake odgovornosti do drugih.
Pa še za nekaj gre pri vsem tem. Ko se kristjani odločamo za uporabo tega ali onega časopisa, na neki način glasujemo zanj. S tem, da mu dovolimo, da prihaja pod našo streho, posredno tudi izjavljamo, da nam je vsebina lista po volji in da se z njo strinjamo. Saj če se ne bi strinjali, bi gotovo listu pokazali vrata in ga ne naročili. Vsak novi naročnik pomeni za urednike in lastnike lista priznanje za njihovo usmerjenost, ideološko, moralno, narodnostno, politično, vsaka odpoved listu pa našo nezaupnico.
Naročniki imajo v svojih rokah moč, ki se je ne zavedajo. Od njih je odvisno izhajanje listov, časnikov in revij. Brez denarja nobeno sredstvo javnega obveščanja ne more obstajati. In denar listi pričakujejo od svojih bralcev. Tudi naš katoliški tisk zavisi prav od redno plačane naročnine in prispevkov v tiskovni sklad. Kadar smo torej naročeni na katoliški tisk, zanj glasujemo, ga ohranjamo pri življenju in posredno zavračamo tisti tisk, ki je v opreki s krščanskimi načeli. Je to naša velika dolžnost, je to naša odgovornost, ki se ji ne moremo izogniti, ker nas veže v vesti.
V mesecu katoliškega tiska na to ponovno pomislimo in napravimo temu primerne zaključke. In ti naj bodo: vsak član naše družine naj bi imel sebi primerno in potrebno versko in katoliško publikacijo! - ak
Mladika št. 10 Bilo ie nekoč Štefanovanie...
Za božične praznike je izšla 10. številka XXV. letnika revije »Mladika«. Uvodno misel »Božična noč« je napisal Aleksander Mužina. Božično razpoloženje je tudi v noveli Saše Martelanca »Zlata očala«. Prav tako sta božično uglašeni pesmi Marije Rus »Božič 1980« in Vladimira Kosa »Morda mi kdo lahko pove nocoj...« Pisatelj Alojz Rebula pa je na prošnjo uredništva za božično misel napisal pesem »Naj se nekaj rodi...«.
Drago Štoka v sestavku «Pred 40 leti so bili ustreljeni« obsodi instrumentaliziranje s strani partije, ko se stalno ponavlja refren »Pinko Tomažič in tovariši« kot da je bil le Tomažič, ker je bil komunist, pravi narodnjak. Drago Štoka je v arhivih pok. dr. Franeta Tončiča pred kratkim našel zapis dr. Lava Čermelja o drugem tržaškem procesu leta 1941, ki ga je dal na razpolago uredništvu »Mladike« in je objavljen v tej številki.
Alojz Rebula odgovarja na vprašanja o svoji novi knjigi »Zeleno izgnanstvo«. Dnevnik beneškoslovenskega duhovnika A. Cuffola obsega čas od 28. januarja do 30. maja 1943. V njem najdemo poročilo o prvem prodoru slovenskih partizanov v Črni vrh in Marsin v Beneški Sloveniji. V rubriki »Pod črto« sta dva kritična zapisa o »slovenskih romanjih v Rim«, tj. da enotna slovenska delegacija že celo desetletje roma v Rim, da bi vendarle izposlovala globalni zaščitni zakon in »Brnik — Ajaccio« o enodnevnem izletu na Korziko, kjer je 180 ljudi postalo žrtev neke teh-nično-trgovske miselnosti.
Ocenjeni sta dve knjižici o slovenističnih vprašanjih, ki ju -je izdalo Združenje za slovenistične študije v New Yorku, nadalje učbenik »Človek in čas«, I. del, ki ga je napisal prof. Ivan Artač in knjižica »Re-sia« izpod peresa Milka Matičetova.
Kljub finančnim težavam, ki jih ima »Mladika« pri izhajanju, so njeni sodelavci odločeni, da jo izdajajo še naprej. Letos bo še posebno težko, ker ji je deželna uprava odtegnila pomoč. Ne sme nam biti zato vseeno, če »Mladika« usahne in umolkne. V letu 1982 bo celoletna naročnina 8.000 lir, posamezna številka pa 1.000 lir. Prav bi bilo, da bralci in naročniki velikodušno prispevajo v tiskovni sklad revije in ji tako lajšajo primanjkljaj, ki ga ima z vsako številko. - jk
»UKVE« št. 2
Malo pred božičnimi prazniki je izšla 2. številka VII. letnika župnijskega vestnika »Ukve«, ki prinaša članke in poročila tako v slovenščini kot italijanščini. Obširno je omenjen zaključni koncert revije »Primorska poje 1981« na Trbižu. Sledi kronika iz dogajanja v Ukvah od januarja do septembra 1981. Alessandro Oman p9roča o odptrju novega gasilskega doma v Ukvah. Dodan je govor načelnika tamkajšnje gasilske čete Janeza Kandutha ob isti priložnosti. Salvatore Venosi opiše II. bratsko srečanje na Sv. Višarjah 16. avgusta lani. Polemičen je članek o načrtih za turistični razvoj gore Kuk, ki bo v škodo ukljanskega občestva. Župnik Ivo Miklavc iz Ankarana prosi za pomoč pri gradnji nove župnijske cerkve.
Obširno je pismo, ki ga je poslal uredniku »Ukev« prof. Janez Svoljšak iz Mojstrane. Najprej kramlja o sebi in literarnem dogajanju v Sloveniji, nato pa pohvali pisanje lista »Ukve« in zaželi: »Prelepo bi bilo, če bi naslednjo številko ”Ukev” moglo brati še nekaj tisoč Slovencev, ki nam je materin jezik nadvse drag.« In še nekaj pomembnega zapiše: »Poznate Maria Gariupa? Župnik v Ukvah v Kanalski dolini... Toda s srcem in dušo je Slovenec. Spoštujem njegov poklic. Brez naših slovenskih duhovnikov bi slovenstvo v Kanalski dolini, v Slovenski Benečiji, na Tržaškem in Goriškem, na Koroškem kdaj že zamrlo. Kdor tega ne verjame, naj prehodi naše slovensko zamejstvo pa se pogovori z ljudmi! Naj bodo še takšni levičarji med njimi, pa mi bodo dali prav.« jk
Dvorana diskoteke Rendez-vous. Sobotni večer. Kot običajno. Na vratih napis »Esaurito«. Nemogoče, saj Goričani ne zahajajo mnogo v tole diskoteko.
Pri blagajni običajni obraz. »Buona sera. Quanti biglietti, prego?« Na stenah plakati prihodnjih prireditev, ansambel »Le Cin-que Stagioni«, luči je vedno manj.
Prerivam se med množico mladih, skoraj otročjih obrazov. Čudno je res tokrat, po navadi nas je zelo malo...
Iz teme utripajo luči vseh barv in mi le občasno prikažejo obraze, zdaj v naravni, zdaj v plavi, zdaj v rdeči svetlobi. Vtis imam, da sem nekatere že videl.
Ritem mi tolče v ušesa, vedno enakomeren pesmt še' prelivalo ri-rtrea -v- drttgo, brez prestanka, melodija se izgublja, ostaja ritem, natolkovanje, razbijanje. .
Isti ritem v ušesih, isti ritem v očeh.
Na sredi dvorane, kjer je bobnanje najbolj neusmiljeno, se giblje natrpano število plesalcev. Tam dvignjene roke, tam kroženje s kolki, tam divje skakanje, tam ravnodušno prestopanje z noge na nogo. Ritem me prevzame, luči me omamljajo. Tudi sam stojim sredi plesišča, obrazi so vseh barv, spola se ne loči, vsi smo zvezani v krčeviti objem bitja. Ni važno, če ne znaš plesati, saj plešejo luči namesto tebe.
Pesmi so običajne, nekatere sem že slišal po radiu. Mislim, da je tudi kakšna italijanska vmes.
Zdaj pa zdaj nekdo po mikrofonu vabi na »Festa del Ceppo«.
Na mah utihne frenetično natolkovanje, atmosfera se pokvari, žvižgi, iz ozadja se zaslišijo boječi in precej improvizirani akordi ansambla »Le Cinque Stagioni«.
Truden se vržem na fotelj, okoli mene zaspani obrazi, natakarju izročim vstopnico, kjer piše: »Buono per una consuma-zione«, pa mi servira nekak Aleksander.
Ne, saj ni mogoče, zdelo se mi je, da sem zaslišal eno Avsenikovih. Prisluhnem, res je, pa še ena, in še ena. Tega pa res ne razumem. Pa bodo rekli, da Gorica ni mittelevropska.
V	brate Avsenike znova vseka ritem, in spet valovi množica pod lučmi. Tako je bolj naravno.
Zopet se ustavi nabijanje, in zdaj se mi čisto razločno zazdi, da nekdo po zvočniku govori slovensko. Ni ga sicer slišati tako dobro kot prej Italijana, pa vendar govori po naše. Loterija, ali nekaj podobnega. Kam sem potemtakem zašel?
Šele v garderobi dobim pojasnilo: »To je Štefanovanje. Nismo dobili prostora drugje.«	Nostalgik
iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
NEDELJA za KATOLIŠKI TISK NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM BO 31. JANUARJA.
TISTI DAN SE BO PRI SLOVENSKIH SLUŽBAH BOŽJIH NABIRALO ZA KATOLIŠKI TISK. VELIKODUŠNO DARUJMO!
IHIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllltlllinlllMIIIIllllllllHlllllllllllllllll
Nekaj novic
Novo šolsko leto je prineslo spremembe tudi za naše otroke, ki hodijo v šolo na Plešivo. Premeščena je bila učiteljica Anka Černič, na katero smo bili zelo navezani.
V	letih svojega službovanja je med nami opravila z izredno požrtvovalnostjo ogromno šolskega in izvenšolskega kulturnega dela. Zelo smo ji za njen trud hvaležni in upamo, da nas ne bo popolnoma zapustila, temveč se še naprej zanimala za naše male, posebno za skupinico tukajšnjih skavtov. Prav tako je bil premeščen vero-učitelj Danijel Pintar. Tudi njega so naši šolarji močno vzljubili. Hvala mu za vse dobre nauke in zglede, ki smo jih od njega prejeli.
Kot novi učiteljici sta prišli Loredana Alt iz Štandreža in Terezika Srebrnič iz števerjana kot veroučiteljica. Ostala pa je med nami Lidija Jarc, zelo cenjena kot vzgojiteljica naših otrok. Vsem trem želimo, da bi se dobro počutile med nami in žele veliko uspeha.
Tudi za Plešivo je bilo velikega pomena odprtje slovenskega otroškega vrtca v Kr-minu z novim šolskim letom. Vrtec je nastal na pobudo krminske sekcije SSk, ki je to zahtevo postavila v svoj politični program, ko je prišlo ob zadnjih upravnih volitvah do sporazuma med DC in SSk. Kot slovenski oddelek je priključen vrtcu, ki ga vodijo redovnice pri šoli »Rosa My-stica«. Trenutno je vpisanih 11 otrok. Kot prva vrtnarica je bila imenovana Adrijana Malič s Peci. Želimo ji veliko zadoščenja v sicer ne lahkem, a gotovo lepem poslanstvu.
Zahvalno nedeljo smo praznovali v cerkvi na Subidi 22. novembra skupno s praznikom Kristusa Kralja. Ponovno se je izkazal naš cerkveni zbor, ki ga še vedno vodi kljub 83 letom neutrudni Nando Sim-
V	Katoliškem glasu so bila v preteklih tednih že objavljena poročila o šestih poletnih taborih tržaških skavtov in skavtinj, o množični prisotnosti skavtov in skavtinj na openski procesiji in pri zahvalni maši 8. novembra v stolnici sv. Justa, o srečanjih za voditelje in o drugih pobudah tržaškega dela Slovenske zamejske skavtske organizacije.
Ob vsem tem pa je treba poudariti, da ostaja večji del skavtskega dela neopažen širši javnosti, saj ni namen te vzgojne organizacije, da bi prventsveno delala navzven. Skavtizem je vzgojna metoda, ki hoče mlademu človeku pomagati pri samovzgoji ob vrednotah vere, narodne zavesti, vzajemnosti z bližnjim, klesanju značaja. Takemu delu ni potreben trušč in tudi ne velika propaganda. Vseeno pa je treba od časa nanj opozarjati, ker opravlja skavtizem med našo mladino izredno pomembno delo, ki bi ga morala javnost podpirati. Prostovoljnemu delu voditeljev b'i morala iti hvaležnost, saj v nelahkih okoliščinah ob najboljši volji, kljub pomanjkljivostim in neuspehom, nudijo mladim to, česar drugje ne morejo najti.
Okoli 400 deklic in dečkov, fantov in deklet se na Tržaškem zbira na tedenske sestanke v Devinu, Nabrežini, Sv. Križu, Mavhinjah, na Opčinah, Proseku-Kontove-lu, Repentabru, Mačkoljah, Boljuncu, pri Sv. Ivanu, v Rojanu, pri Sv. Jakobu in v Skednju. V številnih omenjenih krajih je po več skupin, ločenih po starostnih vejah. Starejši, iz katerih bodo izšli voditelji 'in voditeljice, se posebej zbirajo v šestih »noviciatih« roverjev in popotnic.
Delovno leto 1981-82 je leto 30-letnice skavtizma v našem zamejstvu. Oktobra 1951 je namreč nastala v Skednju prva skupina skavtov, ki jo je vodil takratni novomašnik Lojze Zupančič. Iz te skupine se je z leti razvila organizacija, ki jo
s Plešivega
čič. Naši mladinci so za to priložnost organizirali prijetno srečanje. Pred cerkvijo so postavili veliko mizo, katero so napolnili z različnimi pridelki. Gospodinje so prispevale pecivo in slaščice, naši kletarji pa steklenice žlahtnega briškega vina. Vsi navzoči so bili polni veselega razpoloženja.
Dobro se je izikazal tudi sv. Miklavž. Otroci so ga dočakali v šoli v petek 4. decembra. Prišel je s števerjanske strani. Bil je izredno dovtipen in dobre volje. Obdaril je vse otroke, pa tudi nekatere odrasle.
Tudi letos sta se naša zbora s Plešivega, eden pod vodstvom Zdravka Klanjščka, drugi pod vodstvom Anke Černič udeležila obeh Cecilij ank, velike in male v Katoliškem domu v Gorici. Dokazala sta, da se da kljub majhnemu številu doseči ob vloženem trudu zadovoljive uspehe. Veliko zadoščenje za zbor naših malih je b'ilo, da je koprska Tv pri poročanju o Mali Cecilij anki predstavila prav otroški zbor s Plešivega.
Naj tudi povemo, da smo imeli dve uspeli božičnici, eno na osnovni šoli na Plešivem, drugo pa v otroškem vrtcu v Krminu. Slednja je bila skupno z italijanskim vrtcem. Ker je naših otrok v primeri z italijanskimi bolj malo, zraven pa so bili nekateri še bolni, so bili naši starši precej v skrbeh. A nastop naših malčkov je bil taiko gotov in prepričljiv, da jih je občinstvo nagradilo z burnim aplavzom.
Za božič nismo imeli polnočnice, pač pa na dan praznika popoldansko mašo. V goste je prišel mladinski zbor iz Števerjana, ki ga vodi Alenka Černič. Pevci so znali s svojim doživetim izvajanjem božičnih pesmi v prisotnih ustvariti res praznično razpoloženje, ki je na dan Gospodovega rojstva pač edinstveno. - m-ic
danes poznamo. Pozneje so nastale skavtinje, goriški skavti in goriške skavtinje. Pet let so te organizacije združene v Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo.
Tržaško skavtsko vodstvo že razmišlja o najprimernejšem načinu, kako tudi v javnosti proslaviti ta jubilej. Pripravlja se prireditev, brošura o skavtski zgodovini, razstava in morda še kaj.
Proslavljanje pa ostaja precej obrobna dejavnost, saj redno teče običajno delo po skupinah. Voditelji in voditeljice se zavedajo, da tako velika organizacija mladih zahteva vedno večjo sposobnost voditeljev in osebno poglobitev. 16. in 17. oktobra je bilo srečanje vseh voditeljev na seminarju na Opčinah. Pozneje so imeli voditelji mlajše veje (volčičev in veveric) lastni »mi-ni-tabor«, na katerem so spet razpravljali o tem, kako najbolje opravljati svojo službo, obenem pa tudi sami rasti v vedno bolj odgovorne in sposobne osebnosti. Na sestanku starejših je bilo pred dnevi sklenjeno, da se poleg ostalega sestajanja za praktične probleme začnejo mesečni sestanki za razgovore o idejnih vprašanjih.
Za konec naj omenimo duhovno poglobitev v božičnem času. V soboto 12. decembra so imeli duhovno srečanje v Ma-rijanišču na Opčinah izvidniki in vodnice.
Starejši so imeli celodnevno duhovno srečanje v domu šolskih sester pri Sv. Ivanu. Vodil ga je g. Milan Nemac. Najprej so udeleženci sodelovali pri župnijski maši, nato so poslušali misel in se razgo-varjali po manjših skupinah o lastnem poglabljanju, o pozornosti do drugih 'in o odnosu do Boga.
Začetek leta je primeren čais, da se tržaški skavti in skavtinje zahvalijo vsem, ki jih podpirajo in spremljajo s simpatijo: staršem svojih članov, ustanoviteljem in nekdanjim voditeljicam in voditeljem organizacije, ki živi že trideset let.	1J
Študijski dan za župnijske pastoralne svete v Trstu
Predvsem po zadnjem vatikanskem koncilu Cerkev stalno vabi vernike k osveščanju svojega mesta in obveznosti v verski skupnosti ter k soodgovornosti in soudeležbi pri graditvi božjega kraljestva na zemlji.
Prvi korak v tem smislu je bila ustanovitev pastoralnih svetov, posebno na župnijski ravni. Ti sveti imajo, med drugim, nalogo, da oznanjajo smisel občestva in službe v Cerkvi.
Ker je potrebna nova poglobitev seznanjanja pomena in namena pastoralnega sveta, zato obveščamo vso versko javnost, da bo v nedeljo 17. januarja od 15.30 do
19.30	v dvorani Sv. Marije Velike (Santa Maria Maggiore) v Trstu poseben študijski dan z naslovom: »Župnija - skupnost in občestvo - trenutek razmišljanja o pastoralnih svetih«.
Tega srečanja naj se udeležijo predvsem župniki in mestni duhovniki, redovniki in redovnice, štirje zastopniki posameznih župnij ter člani škofijskega pastoralnega sveta.
Dnevni red: uvodna beseda g. škofa; pregled prisotnosti posameznih župnij; dog-matično-pastoralno razmišljanje o župnijskih pastoralnih svetih (g. Mario Cividin); sedanje stanje v naši škofiji: a) v mestu (Roberto Fabbro in Boris Slama), b) v openskem dekanatu (Franc Vončina); debata in predlogi; škofova zaključna beseda.
Pastoralni urad
Pred božičnim koncertom v Trstu in na Mirenskem Gradu
Zveza cerkvenih pevskih zborov je za letošnji božični koncert, ki bo 10. januarja ob 16. uri v stolnici sv. Justa v Trstu pripravila svojevrsten spored božičnih skladb pretežno primorskih skladateljev, ki so segli po besedilih zamejskih pesnikov. Spored se smiselno nadaljuje z avtorji, ki so prispevali v zborovsko zakladnico slovenske božične pesmi ob natečaju za izvirno besedilo in glasbo na božično tematiko, ki ga je leta 1967 razpisala ZCPZ.
Osrednja točka letošnjega . koncerta je kantata »Božični sijaj« za mešani in otroški zbor ob spremljavi instrumentalnega kvarteta (flavta, klarinet, rog in fagot) tržaškega skladatelja U. Vrabca na besedilo Vinka Beličiča.
Pomembnost tega dela je predvsem v lepoti melodij, ki so živo občutene, toplo oblikovane in domače krojene. Če pomislimo, da je vrednost vsake umetnine tem pomembnejša, čim večji je njen odraz duha in značaja časa, človeka, da je vrednost umetnine odvisna od intenzitete dojemanja 'in razumljivosti mnogim, potem lahko trdimo, da je »Božični sijaj« tako po besedilu kot po glasbi resnična umetnina. Odlikuje jo preprostost, iskrenost, osnova-nost na človeških čustvih, na vsem tistem, kar je v človeku dobrega in lepega; prepojena je z upanjem in s hrepenenjem po popolnejšem življenju in po absolutnih vrednotah.
Pri »Božičnem sijaju« je skladatelj upošteval zmogljivost naših zborov in prav ta glasba, ki bo našla izvajalca in poslušalca, bo še naprej delala čast njegovemu imenu. Res, da je bila pretežna večina Vrabčevega skladateljskega opusa posvečena posvetnemu ustvarjanju, a kolikor se je lotil cerkvene glasbe je tudi to izdelal z izrednim estetskim okusom.
Poleg omenjene skladbe bosta na letošnjem koncertu še dve pesmi za otroški zbor doživeli prvo izvedbo. Obe sta bili uglasbeni na besedilo goriške rojakinje Ljubke Šorli.
Opozorimo naj, da je celotni koncertni spored ob spremljavi instrumentalnega kvarteta. Spremljavo je napisal ali priredil Ubald Vrabec.
Po nastopu v tržaški stolnici bo ponovitev koncerta v nedeljo 17. januarja ob 16. uri na Mirenskem Gradu. - H. Mamolo
Opčine
Dan skavtske zbranosti. V soboto 12. decembra je prišlo ob dnevu zbranosti v Marijanišču na Opčinah okrog 80 izvidnikov in vodnic. Srečanje je vodil g. Franc Pohajač. Poglobil je pomen četrtega skavtskega zakona: skavt je prijatelj vsakomur in vsakemu drugemu skavtu brat oz. skavtinja je prijateljica vseh in sestra vsaki drugi skavtinji.
Omenil je Jezusovo življenje ter nam prebral iz »Mavrice« Dvanajstletni Jezus v Jeruzalemu in Nepozabno srečanje. Jezusovo in naše otroštvo je zelo povezano. Z našim otroštvom je povezan On, ker želi
biti z nami združen. Jezusova mati Marija pa spremlja vse naše starše.
Na koncu nam je g. Pohajač predvajal kratek film o patru M. Kolbeju.
Dolinska občinska uprava in kraški rezervati
Dolinski občinski svet je na svoji seji 18. decembra z glasovi svetovalcev KPI in PSI na vrat na nos sprejel varianto k obstoječemu splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu, s katerim se kratkomalo prilagodi spornemu deželnemu regulacijskemu načrtu (PUR) glede tako imenovanih zaščitnih področij, ki jih bolje poznamo pod imenom kraški rezervati.
Svetovalska skupina Slovenske skupnosti (Sergij Mahnič, Alojz Tul, Branko Slavec) so odločno glasovali proti tej varianti, o kateri niso imeli niti materialnega časa, da bi jo temeljito preučili. Na vpogled so jo namreč dobili dva dni prej, kar dokazuje, da občinski upravi ni šlo za to, da bi se tako važni akti kot so variante regulacijskega načrta, sprejemali v demokratičnem dialogu z opozicijo.
Utemeljitev razlogov za odklonilno stališče svetovalske skupine SSk je v daljši izjavi podal načelnik Mahnič:
1. Nerazumljivo je dejstvo, da je občinska uprava nepričakovano ustavila postopek za izdelavo splošne variante regulacijskega načrta in v največji naglici brez širokega posvetovanja s prizadetimi dala na dnevni red zgolj delno varianto glede prilagoditve kraškim rezervatom po PUR-u, dokazuje neodločnost in nejasnost postopanja uprave na tem področju.
2. Deželni urbanistični načrt je stopil v veljavo že leta 1978. Prvi rok za prilagoditev je potekel že leta 1979, nov rok pa ni bil določen. Zato takšna vratolomna naglica občinske uprave ni upravičena.
3. Predvideni kraški rezervati predstavljajo veliko breme za lastnike prizadetih zemljišč, na katerih so predvidene najrazličnejše omejitve uživanja in razpolaganja.
4. Prizadeto prebivalstvo po kraških rezervatih (borštanska, dolinska in boljun-
»Naznanjam vam veliko veselje: rodil se vam je Zveličar«, tako je odmevalo na Štefanovo v svetokriški župnijski cerkvi.
Božični koncert, ki ga že več let zapovrstjo pripravi župnijska skupnost pod vodstvom g. župnika J. Kunčiča, je res pravo duhovno, božično veselje.
Cerkev, vsa razsvetljena z blestečimi lestenci, okrašena z dišečimi smrekovimi vejicami in belimi nageljni v srebrnem blišču je že s svojim nastopom pripravila v nas, ki smo vanjo prihiteli, svetonočno radost in razmišljanje.
Pred glavnim oltarjem so kot prvi nastopili svetoivanski cerkveni pevci, ki jih je vodila priznana dirigentka ga. Nada Zerjal-Zaghet. Pesem je donela ubrano, zdaj mogočno, nato skrivnostno, in nam vsem dala čutiti, kako bogati smo Slovenci, saj nam je Bog dal grla kot slavčkom. Dala nam je tudi toliko izvirnih skladateljev, ki nam podarjajo že stoletje božične pesmi kot vezila.
Ponosni smo na dirigentko žerjalovo in se ji zahvaljujemo za vse bogate trenutke, ki jih doživimo ob prijetnih in pogostih nastopih njenega tako kvalitetnega zbora.
Malce razočarani smo zrli v številčno slabo zastopana otroški in mladinski zbor. Pogrešali smo vso mladino, ki je bila več let deležna glasbene vzgoje požrtvovalne redovnice in glasbenice s. Celine Kontelj, ki je do sedaj posnela s svetokriško mladino že dve lepi plošči. Na koncertu je iz mladih grl s. Celina izvabila sveže petje, ki se je zlivalo v prošnjo in zahvalo. Zato se nam zdi znamenje nehvaležnosti nestanovitnost mladine, ki zapušča zbor, ki se je glasbeno izšolal in v katerem je zorel v mlado, obetajoče pevsko telo.
Domači cerkveni zbor nas je letos prijetno presenetil s svojo zlitostjo in dovršeno pevnostjo že na zadnjem koncertu v Kulturnem domu. Dirigent, g. Albin Vergi-
ška srenja, prebivalci Jezera, Drage, Peska in Gročane) sploh ni bilo predhodno seznanjeno z varianto regulacijskega načrta, ki ureja omenjene rezervate.
Nabrežina
Božičnica. Bila je v nedeljo 3. januarja na praznik sv. Treh kraljev v domači farni cerkvi. Božično misel je podal komenski dekan msgr. Krapež, ki je poudaril pomen in važnost cerkvenih pesmi za vero in kulturo. Za njim je nastopil mešani zbor iz Sv. Križa in pod vodstvom Albina Verginella zapel osem pesmi. Na elektronskem harmoniju je pesmi spremljal Tone Kostnapfel, napovedoval jih je pa Bogdan Kralj. Vmes je nekaj božičnih pesmi recitiral Gregor Pertot. Sledila je razglasitev ocene 17 pregledanih jaslic v župniji. Pete litanije Matere božje z božičnimi odpevi in ljudska »Sveta noč« so božičnico zaključili. Ko čestitamo nastopajočim, se vsem toplo zahvaljujemo, zlasti še sveto-kriškemu zboru.
Priznanja za najboljše jaslice so prejeli Matej Gruden, Erik Bandelj, Igor Jazbec, Aleksander Jazbec, Damjan Gerli. Priznanjem so bile pridružene nagrade.
Še druge božične prireditve. V vrtcu, osnovni in srednji šoli so bile prireditve z božično tematiko, kar bi bilo vredno ponoviti v cerkvi v korist vsem. Sorazmerno zelo malo mladine pa se je letos udeležilo božičnih slovesnosti v cerkvi. Sneg? Izleti? Obiski? Malomarnost staršev? Splošna verska brezbrižnost?
»Srečanje«. To je župnijski list. Za praznike je izšla 26. številka, ki prinaša obilo poročil, navodil pa tudi primernih slik. Zaželeno bi bilo več sodelovanja. Tudi srednješolsko glasilo »Jadro« ima pestro vsebino ter je v njem poročilo o uspedi denarni nabirki v korist revne družine, ki si je tako mogla nabaviti drva.
Govorica številk. V letu 1981 je bilo krščenih 6 otrok, poročila sta se le dva para, pokopali pa smo kar 21 oseb. Te številke nas morajo pretresti.
Dva pogreba. 19. decembra je postal žrtev prometne nesreče 43-letni Edvard (Klaudio) Čok, ki zapušča mlado ženo in osemletno hčerko. Kljub dežju se je pogreba udeležilo izredno veliko ljudi. Na božično vigi-lijo pa je v bolnišnici umrla po dolgi bolezni 74-letna Maria Doria vd. Zaccaria. Skrbna postrežba domačih ji je lajšala tegobe, verna molitev pa naj njej in Klaudi-ju da večni mir. Sorodnikom naše sožalje.
nella, že vrsto let živi za svoj zbor, tako da ga je dvignil na kvalitetno in prijetno raven. Številnim pevcem gre pohvala in priznanje za užitek, ki so nam ga nudili.
Slišali smo tudi vezano besedo iz toplih otroških srčec, ki so se pogovarjala z novorojenim Detetom in mu izpričala ljubezen nas vseh ob njegovem prihodu.
Nastopila sta nato še oba zbora skupno z bolj znanimi in zato bolj priljubljenimi pesmimi, ki jih vsako leto ponovno doživljamo in smo ob nj'ih petju srečni.
Iz Ljubljane je prišel kanonik msgr. Golob, ki nam je podal božično vodilno misel: »Ne bojte se, ne bojte se, rojen vam Zveličar je! Zveličar, ki naj nam bo vsak dan življenjska radost.«
Božični koncert se je zaključil s petimi litanijami in blagoslovom, ki nam ga je podelil škofov vikar dr. L. Škerl.
Pred bogatimi in umetniško izdelanimi jaslicami, ki jih že vsa leta pripravlja in dopolnjuje g. Tence je nazadnje zadonela še lepa »Sveta noč«.
Ta koncert v Sv. Križu je izzvenel v pričevanje, da je Bog res prišel v vse naše Betleheme in bo ostal z nami. Saj nam sv. Pavel priporoča: »Naj Beseda Kristusova v obilju prebiva med nami. S psalmi, hvalnicami prepevajte Bogu v svojih srcih!«
In ker nismo samo duh, nam je bilo dvakrat toplo pri srcu, ko smo Tržačani in Kraševci skupno zapeli ob pogostitvi, ki nam jo je pripravila domača svetakri-ška župnijska družina.
Evelina Pahor
Zahvala
Svetokriška župnija se zahvaljuje sveto-ivanskemu cerkvenemu zboru za sodelovanje na božičnem koncertu na Štefanovo. Se posebej izreka zahvalo pevovodkmji ge. Nadi Zerjal-Zaghet in organistu g. Tulliu Zaghet.
Mladi pevci otroškega zbora s Plešivega (foto S. Bratina)
Skauti: 30 lebdela za mladino
ZVEZA CERKVENIH ZBOROV - TRST
vabi na
Božični koncert
ki bo v nedeljo 10. januarja ob 16. uri v stolnici sv. Justa v Trstu. Nastopajo mešani, ženski in otroški zbor ob spremljavi instrumentalnega kvarteta.
II Si. Križi le daaeli Ulična mi
Seja ZSKP - Obračuni in načrti
Na seji Zveze slovenske katoliške prosvete v ponedeljek 4. januarja so navzoči odborniki najprej pregledali opravljeno delo v prvi polovici letošnje sezone. Obračun je bil pozitiven, saj so lahko beležili nekatere zelo uspele pobude. Predvsem gre za Cecilijanko 1981, ki je priklicala 21 zborov iz naše dežele in iz Slovenije ter Koroške. Tudi Goršetova razstava v Goriškem Avditoriju in pozneje v Peterlinovem domu v Trstu je pomenila lep uspeh in uveljavitev tako slovenskega umetnika kot obeh prosvetnih Zvez, ki sta razstavo pripravili.
Poleg tega je bilo še lepo število manj važnih pobud tako v Gorici kot na vaseh (Sedejeva proslava v Števerjanu, razna mi-klavževanja, božičnice, nastopi pevskih zborov, kulturni večeri idr.).
Prihodnje zimske mesece so predvidene še naslednje kulturne pobude: v nedeljo 10. januarja premiera Goldonijeve komedije »Krčmarica«, ki jo pripravi štandreška dramska skupina. S to komedijo bodo Štandrežci gostovali po raznih krajih. Tako bodo v soboto 30. januarja nastopili v občinski dvorani v Krminu, v nedeljo 31. januarja v Katoliškem domu v Gorici ob Nedelji za katoliški tisk. V nedeljo 21. februarja je predvidena pustna prireditev v Katoliškem domu, na kateri bodo nastopile razne skupine, ki so se že prijavile.
V	nedeljo 14. marca pa bo proslava 20-let-nice Katoliškega doma v Gorici.
Na seji so sklenili tudi, da bo ZSKP razpisala natečaj za zborovske skladbe; natečaja se bodo lahko udeležili zamejski skladatelji.
Z obžalovanjem pa so na seji vzeli na znanje, da je deželni odbor pri razdeljevanju podpor za kulturno dejavnost v letu
1981	premalo upošteval slovenske kulturne organizacije, ki vendar izkazujejo veliko dejavnosti posebno v prid mladine in delavnih ljudi. Deželni odbor in tudi pokrajinski odbor v Gorici sta pa na žalost izpričala, da sta precej gluha za tako dejavnost amaterskih prosvetnih skupin, ki končno še največ storijo za kulturno vzgojo med ljudstvom.
Božič v življenju Slovenskih goriških skavtov
Primerno se nam je zdelo, da se na dostojen način duhovno pripravimo na Kristusovo rojstvo, V Zavodu sv. Družine smo tako imeli dve božični srečanji za srednje-in višješolce, kjer sta nam govorila gg. Gabrijel Vidrih in Vinko Kobal. Imeli smo priložnost za spoved, ki jo je večina tudi opravila.
Na zadnji dan pouka smo zvečer v Katoliškem domu pripravili božičnico. Ob originalno pripravljenih jaslicah smo si z recitacijami in petjem skušali ustvariti tisto razpoloženje in vzdušje, ki ju lahko pričara samo božični čas.
Pri tem moramo pohvaliti predvsem so-vodenjsko skupino, ki se je letos izkazala za zelo aktivno. Mladi Sovodenjci so ob pomoči Marka Černiča sestavili glasbeno skupino, ki masovno vključuje tamkajšnje skavte in skavtinje. Njihov prvi nastop je doživel lep uspeh, kar naj jim bo tudi vzpodbuda za nadaljnje delovanje.
Dr. Humar nas je ob koncu spomnil na Poljsko, kjer so ljudje v žalosti in strahu preživeli božično noč. Priporočil nam jih je v molitev in vsem voščil miru in sreče. Mislim, da mora biti vsaka božičnica, pa čeprav ni na visoki kvalitetni ravni, predvsem priložnost, da si ob prazniku, ko se spominjamo Kristusovega prihoda, simbola miru toplo voščimo in se med seboj spravimo.
Dijaki smo imeli v tem času nekaj dni počitka. Tega je skupina dvajsetih ranger-jev izkoristila za tridnevno bivanje v koči sv. Jožefa v Žabnieah. Večkrat smo skavti zanjo nabirali prispevke in papir, zato je prav, da jo včasih izkoristimo tudi v razvedrilne namene.
Letos smo se znova spomnili starejših ljudi, ki so primorani svoja zadnja leta
preživeti v raznih zavodih. Najprej smo obiskali Slovence, ki živijo v Domu onemoglih v Ločniku. Tam smo skupno z njimi prisostvovali sv. maši, poleg tega pa smo jih razveselili z nekaj božičnimi in skavtskimi pesmimi.
Zadnji dan leta pa je manjša skupina obiskala Dom onemoglih v ul. Diaz v Gorici. Tudi njim smo zapeli nekaj pesmi in jim voščili srečno novo leto. Na lastne oči smo se lahko prepričali, kako malo dobre volje je treba, da razveselimo starega človeka, ki žal nima možnosti videti mladega, veselega in nasmejanega obraza in kako zelo ga to razveseljuje in navdaja z upanjem. Zato smo sklenili, da bomo skušali podobne obiske večkrat ponoviti.
Veseli Gams
Novi predpisi o nabiranju gob
Svet Kraške gorske skupnosti je 11. decembra med drugimi točkami odobril o-snutek pravilnika o nabiranju gob na njenem področju ter se pri tem naslanja na deželni zakon 34/1981 čl. 9.
Zadevna dovoljenja bodo izdajale občinske uprave. Bivajočim v občini bo dovoljenje veljalo eno leto, nebivajočim največ dva meseca. V prvem primeru bo moral prosilec nasloviti prošnjo na občino od 1. januarja do 15. marca, v drugem primeru bo dobil prosilec dovoljenje v 10 dneh. V prošnji na kolkovanem papirju mora prosilec najaviti kraj bivanja in svoje osebne podatke ter dati izjavo, da pozna deželni zakon o nabiranju gob kakor tudi da se na gobe spozna. S tem prevzame vso odgovornost nase, če bi prišlo do morebitne zastrupitve.
Občina sme izdati dovoljenja v razmerju 70 % bivajočim na njenem področju, 30 % pa nebivajočim. Pravilnik pove, koliko dovoljenj lahko posamezne občine izdajo: Trst 500, Dolina 150, Repentabor 170, Zgonik 210, Devin-Nabrežina 540, Tržič 80, Ron-ke 50, Foljan-Redipuglia 50, Doberdob 90, Sovodnje 150, Zagraj 100. Dovoljenja se bodo izdajala po vrstnem redu prosilcev, ki bo vsak prejel svojo številko in bodo stala vsako 5.000 lir. Dovoljenje je strogo osebno, vendar njegov imetnik lahko nabira gobe z drugimi člani družine, le količina mora ostati tista, ki jo predvideva pravilnik. Ta znaša 2 kg gob dnevno, v primeru, da naleti na veliko količino gob ene vrste, ki so skupaj, tudi več. Bo pa moral količino, kraj in vrsto gob sproti zapisati v ustrezno rubriko na dovoljenju. Ce je v kaki občini gob na pretek, so predvidena izredna dovoljenja do 10 kg dnevno, ki jih izda župan.
Lastniki zemljišč, ki ne dovolijo nabirati gob drugim osebam oz. jih želijo nabirati sami ali prepustiti nabiranje od njih izbranim osebam, morajo o tem dati pismeno izjavo, da se odgovorni čuvaji lahko z njo seznanijo. Okoli svojega zemljišča morajo postaviti napise, ki opozarjajo na to prepoved. Obenem morajo o tem obvestiti sedež Kraške gorske skupnosti in občinsko upravo, v kateri bivajo ter priložiti dokumentacijo o katastrskih zemljiščih, ki jih nameravajo zaščititi pred izkoriščanjem drugih oseb.
V	primeru, da se rast gob občutno zmanjša, lahko občinska uprava za določen čas nabiranje ustavi, enako tudi lastnik zemljišča, ki pa mora o tem obvestiti občinsko upravo.
Remo Devetak
Je nedeljskih maš preveč?
Nadškof v Gaeti je v škofijskem listu opozoril, naj se ne množijo nedeljske maše. Po njegovem mnenju je nedeljskih maš preveč. Zmanjšati je treba njih število in poskrbeti, da bodo nedeljske maše bolje obiskane in da bo pri mašah lepše sodelovanje. Maša naj bo središče obče-stvenega oblikovanja.
Za kapelico v Cerovljah: Marica Širca v spomin na pok. mamo 10.000 lir.
Spori;
Dečki Oiympie Košič pokrajinski prvaki
01ympia Kosič bo letos zastopala Goriško na deželnem prvenstvu dečkov. Po odličnem prvenstvu mladincev, saj so naši fantje zasedli prvo mesto skupno s Scarpo-teko — razlika v setih je bila boljša za ekipo iz Gradišča, ki je tako osvojila pokrajinski naslov — so dečki 01ympije Košič premagali še zadnjega nasprotnika, ekipo Pieris s čistim 3 : 0.
Zasluga za uspeh gre vsem dečkom, saj so vseskozi zvesto trenirali. Veliko priznanje pa je to tudi za društvo, saj so uspehi v mladinskih ekipah sad in plačilo dolgoletnih težav, ki jih je moralo društvo prekoračiti in tako ustvarilo obetajoči naraščaj, ki bo postal kaj kmalu pravi steber združenja.
V	župnijski cerkvi v Štivanu bo v soboto 9. januarja ob 20.30
BOŽIČNI KONCERT
Nastopijo Fantje izpod Grmade, dekliški zbor Devin ter otroški zbor. — Vabljeni!
DAROVI
Za Katoliški glas: Mariza Perat 11.000; Marjan Hrovat 6.000; Ludvik Ceglar, Brazilija 3.500; Franc Sivec 8.000; Val. Z. Jelinčič 3.500; Elza Schart namesto cvetja na grob Viktorije Žerjal 10.000; Sonja Stubelj-Prinčič 6.000; Marta Catalani 6.000; Emilija Briščak 6.000; Valerija Buda 6.000; Luisa Gregorčič 11.000; N. N., Mavhinje 2.000; H. Jazbec 11.000; Emilija Žerjal 8.000; N. N. 30.000; K. A. 20.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: dr. Igor Franko
50.000 lir.
Namesto cvetja na grob Janka Čefarin: Vera in Ivo za Alojzijevišče in za Zavod sv. Družine po 15.000 lir.
Za cerkev v Doberdobu: D. Podveršič namesto cvetja na grob Marije Dacove in Ivana Favaneževega 25.000 -lir.
Virgil Bratina, Tržič: za Katoliški dom, za Katoliški glas, za Zavod sv. Družine in za lačne po svetu po 50.000 lir.
Ob prvi obletnici smrti nepozabne mame Ivanke se je Z ljubeznijo spominjajo Marija, Janez in Saša ter darujejo za skavte in za Našo pot po 10.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: družina Ferluga 5.000; družina Čok v spomin na Ivana Čok
5.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: Zandomeni namesto cvetja na grob Gizele Doria 20.000; Pertot 4.000; Ušaj-Doria 20.000; Gruden 5.000; Petelin 6.000; Klanjšček 2.000; Petelin 10.000; P. J. 5.000; Grgetovi 10.000; N. N. 10.000; T. 3.000; N. N. 10.000; P. I. 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Meri Hrovatin 10.000; Lucijan Macini-Močnik 20.000; družina Levstik 13.000; družina Kerševan namesto cvetja na grob Berte Sosič 11.000; Luciano Bartoli 10.00; N. N. 1.000; Mila Hrovatin 10.000; Marija Mahnič Coccoli 13.000; Karlo Podobnik 3.000; N. N. 50.000; Marija Milič namesto cvetja na grob Ma-riota Rebec 13.000; družina Lenassi 20.000; družina Frančiške Malalan 20.000; Dragica Malalan 2.000; oseba italijanskega jezika 20.000; Netka Škerlavaj 2.000; Štefanija Če-bron-Rebec v spomin na moža Mariota in sestro Santino 20.000; Mila Kalin-Kuret v spomin na Berto Sosič 10.000; Erminija Daneu-Kalc v spomin iste 10.000; Marija Švab namesto cvetja na grob Mariota Rebec 10.000; Fani škerlavaj 5.000; razni 12.500; Marija Sosič za ogrevanje cerkve
10.000 lir.
Za cerkveni zbor na Opčinah: Zora Brun-dula, Opčine 21.000 lir.
Za ogrevanje cerkve na Padričah: 23 družin je darovalo skupno 665.000 lir.
Za orgle v Bazovici: Dragica Brce 100.000; Antonija Križmančič 20.000; Rezi Kralj 50.000; Milka Križmančič 10.000; Nada Marc ob obletnici smrti mame Pine 10.000; družina Kalc iz Gropade v spomin Milene in Avguština 10.000; Marija Glažar 10.000; Pie-rina Žagar v spomin rajnih iz Peska 5.000; v spomin Siljota Grgič: Danica in Polde Tomažin 10.000, Marija Brce 10.000, Željka Grgič v spomin pok. moža Siljota 20.000; v spomin Siljota Grgič in Antona Kalc: Marija Žagar 15.000, Ana Komar 7.000, Marija Marc 21.900; družina Požar, Trst 7.000; Jože Marc 10.000; Marija Marc 10.000; nečakinje Marija in Danica v spomin pok. Grgič 10.000; ob krstu Katje Grgič iz Gropade njena botra 40.000; Marija Štefanova 5.000; Ivan Brce namesto cvetja na grob Benedikta Križmančiča 6.000; Edi Zupančič 10.000; Marija Tinetova ob pogrebu mame Marije 100.000; Marija Kralj, Padri-če namesto cvetja na grob Marije Pelan 7.000; Zorka Lukova 15.000; Ema Lukotova 40.000; Marija Petračeva v spomin moža Benedikta 50.000; Pepka Križmančič 10.000; Marija Grgič 10.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: verska skupina iz Trsta (Pij X.) 15.000; Frida Va-letič 20.000; verska skupina iz ul. Rossetti 50.000; Silvestra Kaptanova, Padriče 10.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Marija Žagar 20.000; družina Vatta 20.000; N. N.
50.000 lir.
Za ACM - Trst: N. N., Trst 50.000; A. I., Trst 20.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda pri Domju: Vit-toria Vascotto, Trst 80.000; družina Pines, Dom jo 10.000; N. N., Domjo 10.000; N. N., Trst 20.000; A. P., Gorica 20.000; N. N., Trst 10.000; N. N., Sv. Vincencij 5.000; Tomaž Mejak, Pulje 10.000; Štefi Bratina, Bo-Ijunec 10.000; Marija Tomasi, Trst 10.000; N. N., Trst 10.000; Marina P., Trst 5.000; Vera Turk, Trst 50.000; N. N., Domjo 10.000; Terčon Olga, Mavhinje v spomin pok. Antona Morten 10.000; Terčon Olga, Mavhinje, ob obletnici Katarine Albi 10.000; Z. 'M. 15.000 lir.
Za novo cerkev: N. N., Mavhinje 50.000 lir.
Za pomoč Cerkvi na Poljskem: družina Kerševan, Opčine 50.000; župnija Bazovica za potrebne istotam 130.000 lir.
Za misijon p. Kosa: družina Kerševan 50.000; Marija Dolenc 20.000; Tončka Sosič
25.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Rupa 5.000; Rudi Pintar 10.000; N. N., Trst 100.000 lir.
Za misijone: Albina v spomin pok. mame Ivane Švagelj 50.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
■
OBVESTILA
V	Kulturnem domu v Trstu uprizori SSG komedijo E. De Filippa »Dolgonoge laži« v soboto 9. januarja ob 20.30, red F.
Združenje »Most« in Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabita na predavanje, ki bo v ponedeljek 11. januarja ob 20,15 v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3. Govoril bo Taras Kermavner: Ali je Kosovelova religiozna, etična in socialna drža danes že zavezujoča? - V isti dvorani je razstava akvarelov slikarja Andreja Košiča iz Gorice, ki ostane odprta vse do ponedeljka 18. januarja vsak večer od 18. do 20. ure.
Uprava Mladike sporoča, da je do 20.
januarja njen urad odprt vsak dan od 18 do 20. ure.
Dan emigranta in beneške kulture bo v
nedeljo 10. januarja ob 15. uri v gledališču Ristori v Čedadu. Na sporedu sta dva pozdravna govora in predstava beneškega gledališča »Same pravce«. Vabijo slovenske kulturne organizacije Beneške Slovenije.
Prodam avto znamke Fiat našemu človeku po zelo ugodni ceni. Vozilo je v dobrem stanju. Obrniti se na tel. 87998 ali 83177.
|hm
Spored od 10. do 16. januarja 1982 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Nediški zvon. 11.00 Mladinski oder: »Mala čarovnica«. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek.
14.10 Na goriškem valu. 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Gospodarska problematika. 9.30 Alternativna prehrana. 10.10 Koncert. 12.00 Kulturni dogodki; kako ti je ime? 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak. Alojz Rebula: »Enej Silvij Piccolomini«. 15.00 Glasbeni ping-pong.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. Torek: 8.10 Domači obrazi. 9.30 Manjka
jim samo oeseda. 10.10 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Kulturno pismo; beležka.
14.10 Odraslim prepovedano! 14.55 Naš jezik. 15.00 Glasbeni magazin. 16.00 Koder teče, ondod moči. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 »Coro polifonico monfalconese« iz Tržiča. 18.00 O. Dumas: »Dama s kamelijami«.
Sreda: 9.30 Alternativna prehrana. 10.10 Koncert. 11.30 Literarni listi; 12.00 Pod Matajurjan; beležka. 13.20 Zbori »Mačko-Ije«, Novega sv. Antona in iz Skednja. 14.10 Otroški kotiček: S knjižne police. 14.30 »Enej Silvij Piccolomini«. 16.00 Zimske slike. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Gojenci glasbene šole GM. 18.00 Slovenska literatura v Italiji. 18.40 Iz beležke M. Košute.
Četrtek: 8.10 Doma in na tujem. 9.30 Psihološki utrinki. 10.10 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Od Milj do Devina; beležka. 14.10 Mladi pred mikrofonom. 14.55 Naš jezik. 16.00 Primorska duhovščina pod fašizmom. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Ceoilijanka 81. 18.00 Četrtkova srečanja.
18.30 Sodobne slovenske novele.
Petek: 8.10 130 let Družbe sv. Mohorja.
9.30 Svet se vrti počasi. 10.10 Koncert. 11.30 Literarni listi. 12.00 Na goriškem valu; beležke. 13.20 Četrtkova srečanja. 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka? 14.30 A. Rebula: »Enej Silvij Piccolomini«. 15.00 Film in filmska glasba. 16.00 Svet za obzorjem.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Cecilijanka 81. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Tudi starost je lahko lepa.
9.30 Fleši mimogrede... 10.10 Koncert. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 Mladi pisci.
14.30 Poslušali boste. 14.55 Naš jezik. 15.00 Začnimo s črko A. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Med dvema ognjema. 18.45 Vera in naš čas.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: ms gr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ« DRAMSKI ODSEK
uprizori komedijo Carla Goldonija v treh delih
Krmarica
Režija Emil Aberšdk
Premiera v nedeljo 10. januarja ob 17. uri
v prosvetnem domu »A. Gregorčič« v Štandrežu
ZAHVALA
Zahvaljujeva se toplo vsem, ki so v grenkih dneh ločitve od najine — kot evangelijska Marta skrbne sestre
Viktorije Žerjal-ove
izkazali rajnici in nama pozornost, pomoč, spremstvo, molitev; imenoma čč. redovnicam Marijinih in Šolskih sester, duhovnikom, prijateljem iz šempolajske in gabrsko-vrhovske župnije, iz Nabrežine, Gorice in od drugod, sostanovalcem v vili Bockmann ter ponavljava izraze hvaležnosti tudi vsem znanim in neznanim, ki so njej in nama kakorkoli lajšali sedemnajstletno dramo — v bolnišnicah in na domu, posredno ali neposredno, z dejanji ali z molitvijo. Kdo naj vsem poplača? Prosiva Boga naj On povrača.
Gorica, 31. decembra 1981
Duhovnik Stanko in Zorka
KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA	Korzo	Verdi,	51
Telefon :> 84206 - 84207 - 85383 Telefon menjalnice; 83909 Telex 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI