STANKA KUKAR* V Ženske in moški v sistemih pokojninskega zavarovanja Aktivnost žensk ter usklajevanje njihovih delovnih in družinskih obveznosti Pravnoformalna izhodišča Člen 119 Rimskega sporazuma in pet direktiv Evropske komisije so podlaga za enakopravno obravnavanje žensk in moških v državah članicah Evropske skupnosti. Enakopravno obravnavanje1 moških in žensk obsega: - enako plačilo za enakovredno delo, - enake možnosti za zaposlitev, strokovno izpopolnjevanje in napredovanje v poklicu, - enake delovne razmere, - postopno uresničitev načela enakega obravnavanja moških in žensk v socialnem zavarovanju (Direktiva 79/7), zlasti še v poklicnih shemah pokojninskega zavarovanja (Direktiva 86/378), - enako obravnavanje moških in žensk v samostojnih poklicih, vključno s kmetijstvom (Direktiva 86/613), - usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti zaposlenih staršev in razvoj ter sofinanciranje ustanov za otroško varstvo, - varstvo materinstva in starševstva (porodniški dopust ter dopust za nego otroka, dopust ali prekinitev dela iz družinskih razlogov), - enakomernejšo porazdelitev odgovornosti za nego in vzgojo otrok med staršema. Enako obravnavanje moških in žensk v sistemih pokojninskega zavarovanja je torej samo eden od elementov celovite politike zagotavljanja enakih možnosti za ženske in moške. Nekaj primerjalnih podatkov V skladu z direktivo 79/7 (o postopnem izenačevanju obravnavanja moških in žensk v zadevah socialnega zavarovanja) večina sistemov pokojninskega zavarovanja v državah članicah Evropske skupnosti kot tudi v drugih državah članicah OECD postavlja enake starostne pogoje za normalno (standardno) starostno upokojitev za moške in ženske kot tudi zahteva enako dolžino delovne dobe (oz. dobe plačevanja prispevkov) za oba spola. Pri opredelitvi starostne meje so izjeme tele države: ' Mag SunkJ Kukar. raziskovalki na Intlilutu II ckononuka raziikovanja. Ljubljana 1 Vir: Conuiuuton of European Coramumlie» Equai Opportumtiet lor Women and Men - the Ihird medium Icrm communuv aetion programira - 1991-1995. ttr 5. 481 Teorija in praku. k«. 31. II. S-4. Ljubljana 1994 Tabela 1: Starostna meja za pridobitev starostne pokojnine v državah z različnimi pogoji za moške in ženske moški ženske Avstralija 60 Avstrija 65 60 Italija 60 55 Japonska 60 55 Portugalska 65 62 Švica 65 62 Zdr. kraljestvo 65 60 Poljska 65 60 Madžarska 60 55 Češkoslovaška 60 5S-57 Slovenija do 31. 3. 1992 60 55 postopno do 1. 1. 1997 63 58 Viri: OECD: Reforming Public Pensions. Paris 1988. str. 69-71. ILO: From Pyramid to Pillar, Geneve 1989, str. 84. European Pension Committee: A Guide to Pensions in the EEC. Paris, Cerr 1991, str. 208-214 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Uradni list R Slovenije 12/1992. člen 39. Različno starostno mejo za pridobitev starostne pokojnine za moške in ženske so poznale vse nekdanje socialistične države, vključno s Slovenijo. V Sloveniji je novi pokojninski zakon sicer dvignil starostno mejo za pridobitev starostne pokojnine za tri leta. toda obdržal petletno razliko v korist ženske. Delovna doba (oz. doba plačevanja prispevkov) pa je po podatkih OECD različna za moške in ženske le v tehle državah: Belgija 45 let za moške in 40 let za ženske, Švica 44 let za moške in 41 let za ženske. Kajša delovna doba za ženske kot za moške je veljala tudi v vseh nekdanjih socialističnih državah, vključno z Jugoslavijo in Slovenijo. V Sloveniji je tudi novi zakon po burnih razpravah v skupščini obdržal razliko v zahtevani delovni dobi za moške 40 let in za ženske 35 let. Tudi v drugih postsocialističnih državah potekajo številne razprave o racionalizaciji in potrebnih spremembah pokojninskega zavarovanja, ki večinoma vključujejo tudi izenačitev pogojev za upokojitev moških in žensk, vendar se te zahteve (vsaj po nam dostopnih informacijah) še niso uresničile, razen v nekdanji Nemški demokratični republiki, ki je po združitvi prevzela zahodnonemški sistem pokojninskega zavarovanja. Delitev dela po spolu in njene drutbenoekonomske posledice Korenine razlogov za različno obravnavanje žensk in moških v pokojninskih sistemih segajo daleč nazaj v zgodovino. Prva delitev dela v zgodovini je potekala po spolu: ženski je glede na njene biološke posebnosti pripadalo nepridobitno delo v domu: skrb in delo v zvezi z rojstvom, nego in vzgojo otrok ter s tem povezano in lažje uskladljivo delo v gospodinjstvu, moškemu pa pridobitno delo zunaj doma (lov, poljedelstvo, obrt, delo v industriji in drugih dejavnostih...). Ker so se poročene ženske specializirale za rojevanje otrok, njihovo nego in vzgojo ter za 482 gospodinjska opravila za družino, so zahtevale od svojih mož dolgoročno pogodbo. ki jim je zagotavljala gmotno varnost, to pa je bil formalno sklenjen zakon (zakonska pogodba) v skladu z načeli (običaji, tradicijami), uveljavljenimi v posamezni družbi. Z razvojem industrijske proizvodnje in storitev so se močno povečale potrebe po delovni sili. Z razširjanjem obveznega izobraževanja, ki zajema fante in dekleta, se je dvignila izobrazbena raven žensk in s tem povečale možnosti za njihovo zaposlovanje. Zaposlitev žensk zunaj doma, torej njihov vstop na trg delovne sile, je postajala vedno pogostejša. Obenem pa so postajala vse izrazitejša nasprotja med zahtevami zaposlitve zunaj doma in obveznostmi, ki izhajajo iz materinstva. V nekaterih poklicih so še v tem stoletju lahko delale le neporočene ženske, drugje pa se je uveljavil sistem (ki marsikje velja še danes), da so ženske po rojstvu prvega otroka prekinile zaposlitev zunaj doma. Ponovno so se zaposlile, šele ko so otroci nekoliko odrasli (vstop v šolo ali še kasneje) ali pa se sploh niso zaposlile. Dokler je bilo običajno, da se dekleta niso poklicno izobraževala in so p>o končani obvezni šoli ostala doma vse do poroke, ob poroki oz. rojstvu otroka ni prišlo do izpada dohodka. Pa tudi v starosti ženske običajno niso imele svoje pokojnine, ki bi bila manjša, če bi prekinile z zaposlitvijo zaradi rojstva, nege in vzgoje otrok. Danes pa je to drugače. Stopnja aktivnosti ženskega prebivalstva se je močno povečala. V povprečju držav članic ES je v letu 1970 znašala 27,6% (za takratnih 9 članic), v letu 1983 32,4% (za istih devet članic) ter v letu 1990 že več kot 35%. V Sloveniji je - podobno kot v drugih nekdanjih socialističnih državah - že od začetka 60 let stopnja aktivnosti žensk visoka: že v letu 1971 je bila stopnja aktivnosti žensk 40,8%, v letu 1981 44,3% in v letu 1991 44,6%. Samo Danska ima višjo stopnjo aktivnosti ženskega prebivalstva kot Slovenija.3 Stopnja aktivnosti žensk se je v vseh državah povečevala, razlike v stopnji aktivnosti žensk po državah pa so zelo velike (od 25% v Grčiji, Irski do 36% v Združenem kraljestvu in 48,1% na Danskem). Stopnja aktivnosti moškega prebivalstva pa se je v vseh državah zmanjševala, ob tem pa so razlike v stopnji aktivnosti moških dosti manjše. V nobeni državi članici ES ni stopnja aktivnosti moških manjša od 50% niti višja od 60%, povprečje pa znaša okoli 54% (v Sloveniji leta 1981 55,3% in 1991 54,5%). Različne trende v stopnjah aktivnosti moškega in ženskega prebivalstva pojasnjuje skupni učinek pojavov: - padanje stopnje aktivnosti mladine (povezano s podaljševanjem šolanja) in starejše populacije (zaradi predčasnega upokojevanja), - to zniževanje pa je bilo pri ženskah več kot nadomeščeno z naraščanjem aktivnosti v starosti med 25 in 49 let. Poglejmo še, kakšna je stopnja aktivnosti ženskega prebivalstva v starosti od 25 do 49 let v različnih državah! V starostni skupini od 25 do 49 let, torej v obdobju, ko imajo ženske majhne oz. šoloobvezne otroke, je stopnja aktivnosti ženskega prebivalstva v Sloveniji 1 Vir: Euro»«: Employment and uncmployiiKM 483 Teorija in pnku. let 31. *. 5-«. LjuMjuti 1994 GRAF I: Stopnja aktivnosti žensk od 25 do 49 let Viri: • EC: The Position of Women on the Labour Market • Women of Europe (supplements) No. 36 • Popis prebivalstva Slovenije 1991, Statistične informacije 106/93 najvišja od vseh opazovanih držav, sledi ji Danska. Francija in Združeno kraljestvo. Opozoriti pa moramo še na dejstvo, da je v drugih državah velik del žensk zaposlenih le za nekaj ur dnevno, medtem ko v Sloveniji part-time zaposlitve skoraj ne poznamo. Še boljši vpogled v razvoj ekonomske aktivnosti ženskega prebivalstva dobimo, £e primerjamo med seboj krivulje stopenj aktivnosti ženskega prebivalstva po petletnih starostnih skupinah. Vzorce krivulj teh stopenj aktivnosti po državah bi lahko razvrstili v tri skupine (glej graf 2). Za Slovenijo v letu 1991 je značilna izrazito zvonasta krivulja stopenj aktivnosti žensk po starosti, ki je po obliki zelo podobna stopnji aktivnosti moških. Tudi v letu 1981 sta bili krivulji zelo podobni (grafa 3 in 4). Visoka stopnja zaposlenosti žensk je povezana na eni strani s potrebami gospodarstva po delovni sili, na drugi strani pa tudi s potrebami in interesi žensk po 484 GRAF 2: Prikaz treh tipičnih primerov stopenj aktivnosti žensk po starostnih skupinah STOPNJA AKTIVNOSTI STAROST Prvi primer predstavlja izrazito levo asimetrično porazdelitev, ki je rezultat visoke stopnje neaktivnosti žensk. V takem modelu so aktivne predvsem mlade - večinoma neporočene - ženske brez otrok. Večina od njih za stalno neha s pridobitnim delom po poroki ali po rojstvu otroka (primer: Irska. Španija. Luksemburg). 2. Drugi primer je bimodalna (ali M) krivulja, ki izraža začasno prekinitev dela izven doma večinoma v starosti od 2? do 40 let. zalo da matere skrbijo za otroke, ko pa ti odrastejo, se ponovno zaposlijo (primer: bivSa ZR Nemčija. Nizozemska. Združeno kraljestvo). 3. Tretji primer je zvonasta (obrnjeni II) krivulja, ki izraža vzorec stalne zaposlitve žensk. V teh primerih ženske kombinirajo delo izven doma z delom v družini in večinoma ne prekinejo z delom, ko imajo otroke. Ta krivulja je podobna krivulji stopenj aktivnosti po starosti za moike (primer: bivSa NemSka demokratična republika. Danska. Francija). gmotni osamosvojitvi in po uveljavljanju vseh njihovih sposobnosti tudi pri delu zunaj doma. Razloge za izredno visoko stopnjo zaposlenosti žensk v Sloveniji pa je treba iskati v naših specifičnih razmerah v zadnjih 40 letih; - ekstenzivni razvoj gospodarstva je zahteval zaposlovanje velikega števila delavcev ob nizki delovni storilnosti in nizkih plačah na zaposlenega; zaposlitev staršev je postala ekonomska nujnost; - znatno višje družbeno vrednotenje dela ženske proizvajalke od dela matere in gospodinje; - uveljavljanje političnih in socialnih pogledov na družino kot na patriarhalno ustanovo, ki bo postopoma odmrla, njene funkcije pa bo prevzela država ali družba; - uveljavljanje interesa družbe, da usmerja in prevzame vzgojo otrok že v rani mladosti. 485 Tcnnja in praku. Ict.]|. ft.S-6. LjuMianj 1994 GRAF 3: Stopnja aktivnosti moških in žensk po starostnih skupinah v Sloveniji v letu 1991 MoSki Ženske Vir: Statistične informacije 106/93 Zaposlitev obeh staršev zunaj doma in padanje rodnosti Pogosto se postavlja trditev, da je naraščanje zaposlenosti žensk zunaj doma vzrok za zmanjševanje števila rojstev oziroma padanjem rodnosti, ki ga opazujemo v vseh evropskih državah (glej graf 5). To pa je veliko poenostavljanje, saj bi lahko postavili tudi nasprotno trditev, da se ženske zaposlujejo zunaj doma zato, ker imajo manj otrok. Skratka gre za star problem, ali je bilo prej jajce ali kokoš. Poleg tega pa obstajajo številni drugi razlogi za tako močno in splošno upadanje rodnosti, ki so tako ekonomske kot tudi politične, socialne in psihološke narave. Med pomembne razloge za zmanjševanje rodnosti moramo vključiti poleg naraščanja stopnje zaposlenosti žensk še zlasti možnosti učinkovitega urejanja rojstev, uzakonitev splava, močno povečanje stroškov za nego. varstvo, vzgojo in izobraževanje otrok, podaljšanje obdobja ekonomske odvisnosti otrok od staršev, manjše možnosti za medgeneracijsko pomoč pri varstvu in vzgoji otrok, spremenjeno vlogo in nestabilnost družine, višje vrednotenje prostega časa. slabše razvojne možnosti, povezane z gospodarsko in politično krizo. 486 GRAF 4: Slopnj-i jktivnosli moških in lensk po siaroslnih skupinah v Sloveniji v letu 1981 ■ Moški ■ Ženske Vtra: • Popis prebivalstva 1981 • Rezultati raziskovanj it. 305 Ankete med mladimi družinami v raznih evropskih državah so pokazale, da si večina mladih družin želi imeti dva otroka, da pa predvsem zaradi finančnih razlogov in zaradi težav pri usklajevanju družinskih in poklicnih obveznosti pogosto ostane le pri enem otroku. Za ohranjanje enake ravni števila prebivalstva je potrebna stopnja rodnosti vsaj 2,1; v vseh evropskih državah, vključno s Slovenijo, pa je znatno nižja (razen v Irski). To pomeni, da se bo število prebivalstva začelo zmanjševati (prim. ILO: Demographic Trends ter napovedi za Slovenijo v prvem poglavju). Upadanje števila prebivalstva lahko zadrži le selitveni prirast (v Sloveniji v zadnjih dveh letih pritok beguncev, od katerih bodo verjetno mnogi ostali v Sloveniji), toda odnos domačega prebivalstva do priseljencev se poslabšuje v vseh evropskih državah. Ker so demografska gibanja podobna tudi v državah Južne in Vzhodne Evrope, tudi v teh ne bo več rezerv delovne sile. tako da bodo v prihodnje priseljenci predvsem iz arabskih, afriških in azijskih držav, kar pa bo še povečalo težave pri njihovi asimilaciji (večje razlike v kulturi, tradiciji, vzgoji, jeziku, veri). 487 Teorip m piaku. ki. 31. it 5-6. L|ubl|iiu IV94 GRAF 5: Stopnja rodnosti po državah 34 2.5 1 2 t u 1 -- 04 I ! E F i IRL i-™ i I L IZ 1980 ■ 1989 j Vira: • Eurostat. Demographie Statistics, table E-9 • Statistični letopis Slovenije 1992 Z rojstvom otroka prihaja v družini do povečanih življenjskih stroškov in do povečane delovne obremenitve, pa še raven dohodkov se vsaj nekoliko zmanjša. Raziskava o kakovosti življenja v Sloveniji' v letu 1984 je pokazala, da so se v anketiranih mladih družinah z otroki, mlajšimi od 15 let. na teden ukvarjali z otrokom očetje po 18 ur in matere po 28 ur. kar je pri 42-urnem delovnem tednu za očete še dodatnih 44% in za matere dodatnih 68% delovnega časa. Poleg tega se zaradi otroka poveča tudi potrebno delo v gospodinjstvu, zaradi večjih življenjskih stroškov pa tudi plačano delo v sivi ekonomiji (ki so ga opravljali predvsem očetje). Nič čudno torej, da se slovensko prebivalstvo v srednjih starostnih skupinah čuti stalno preutrujeno in da kmalu po petdesetem letu želi v predčasno upokojitev. Tudi v drugih državah je obremenitev zaposlenih mater z neplačanim delom (ki je pretežno povezano z otroki) večja kot obremenitev zaposlenih očetov. Na ' Vir. P. Svetilk: Neformalno delo v Sloveniji. prnpevek v iborniku u *>ck>lc4ko weianje 1987 Neformalne dejavnosti v slovemki drulbi. Mr 39-64 488 Nizozemskem opravijo moški na vsako uro plačanega dela še 13 minut neplačanega dela, ženske pa kar 42 minut.' V Franciji opravijo aktivne ženske na teden 28 ur neplačanega dela. povezanega z otroki in gospodinjstvom, aktivni moški pa le 10 ur (pri tem moramo upoštevati, da so ženske v Franciji pogosto zaposlene s krajšim delovnim časom, ki ga pri nas skoraj ne poznamo). Anketa o porabi časa v Zvezni republiki Nemčiji pa je pokazala, da dela aktivna ženska z otroki še dodatne štiri ure na dan poleg osmih ur dela zunaj doma.' Čeprav ne razpolagamo s tovrstnimi podatki za večje število držav, pa že iz prikazanih podatkov lahko potrdimo sicer splošno priznano resnico, da je delovna obremenitev moških in žensk z otroki večja kot tistih brez otrok in da je v družinah z otroki obremenitev mater z delom z otroki in za otroke večja kot obremenitev očetov. Po drugi strani pa je tudi dohodkovni položaj družin z otroki slabši kot položaj enočlanskih gospodinjstev ali zakoncev brez otrok. T. Stanovnik* ugotavlja, da se delež gospodinjstev pod mejo revščine povečuje s številom otrok v družini.' Za leto 1988 pokažejo njegovi izračuni za Slovenijo tele deleže gospodinjstev pod mejo revščine (kot odstotek vseh gospodinjstev danega tipa): samska oseba brez otrok 12,7 zakonca brez otrok 7,2 zakonca, 1 otrok 7,8 zakonca, 2 otroka 9,4 zakonca, 3 otroci 29,5 zakonca, 4 otroci 45,5 Zelo visok odstotek gospodinjstev pod mejo revščine je tudi pri starejših, to je v upokojenskih gospodinjstvih (enočlanska starejša gospodinjstva 44,8%, dvočlanska starejša gospodinjstva - zakonca - 33,2%).' Do podobnih rezultatov so prišli tudi v drugih evropskih državah.* Zato ugotavljajo, da so v ekonomskem smislu otroci veliko breme za starše, zlasti ker se zaradi podaljševanja šolanja povečuje čas ekonomske odvisnosti otrok od staršev. Po drugi strani pa se je ekonomska korist, ki so jo včasih imeli starši od otrok, bistveno znižala, ker je socialno zavarovanje (zdravstveno, invalidsko in pokojninsko) zabrisalo neposredno ekonomsko povezavo med starši in otroki v okviru ene družine in jo uveljavilo v okviru celotne države: srednja generacija v delovni dobi s svojimi prispevki za pokojninsko zavarovanje zagotavlja sredstva za pokojnine tistih, ki več ne delajo. 4 Vir: Tunc budget survey. 1915-1980. citira» po P.Svetlik. nav delo. su 49. 5 Vir predavanje prof Gumboil Krusselberp z Univerze v Marburgu n< Ministrstvu za zdravstvo, družino in locialne zadeve. Ljubljana, maj 1992. 4 Tine Stanovnik: Analiza socialnoekonomskega položaja slovenskih gospodinjstev vletih 1971.1983 in 1988. Inbitut za ekonomska raziskovanja. Ljubljana 1993. ' Pri postavitvi meje revtiine izhaja T Stanovnik iz 70% mediane dohodka na ekvivalentnega odraslega Mediana dohodka je dolofena tako. da ima polovico gospodinjstev vtfji, polovica gospodinjstev pa nižji dohodek od mediane. Pri izračunu itcvila ekvivalentnih odraslih v gospodinjstvih je uporabil ekvivalentno skalo OECD. po kateri ima prvi odrasli (lan gospodinjstva ponder ena. vsak naslednji odrasli o stan|u na podrotju denarnih prqemkov prebivalstva in javnih sredstev s predlogi za oblikovanje socialne politike Republike Slovenije Poročevalec DZ RS. Ljubljana. 19 (1993). 30. str 11-70 493 Teonja in praksa, kt. 31. It 5-«. Ljubljana 1994