List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote	
15. številka	Joliet. minois*. 19. marca 1909	Letnik XVIII
OPERATORJI PROTI PREMOGARJEM.
Nameravajo zapreti rudnike v okolišu trdega premoga z dnem 1. aprila.
ZAVRNILI SO VSE ZAHTEVE.
Posebna premogarska konvencija bode
prihodnji torek v Scrantonu, Pa.
New York] 17. marca. — “Zagotovo vem, da bo zaustava (lockout) premo-garjev, če ne bo štrajka dne 1. aprila, ako se medtem ne doseže poravnava, ’ je izjavil uradnik neke veletrgovine s premogom danes z ozirom na razpor m$d rudarji v okolišu trdega premoga in njihovimi delodajalci. “Toliko premoga je nakopanega, da operatorji ne nameravajo pripustiti uniji, da bi prva zaštrajkala, ampak hočejo sami udariti prvi.”
Slično se je. izrazil odličen uradnik efte izmed železnic, ki prevažajo premog.
“Težko je vrjeti v slučaju pretečega ‘trubelna’,” je rekel, “da bi operatorji pripustili nasprotniku začeti vojno, ne da bi sami nastopili. S tem pa ne predlagamo, da naj puste rudarje počakati in zaštrajkati na zimo, ko lahko najhuje udarijo. To bi bila zelo slaba politika odstrani operatorjev, in sami si lahko predstavljate, z ozirom na sedanji položaj, kaj se utegne uprizoriti dne 1. aprila.”
New York, 15. marca. — Operatorji v okolišu trdega premoga so izjavili, da je popolnoma nemogoče privoliti v zahteve za zvišane plače in krajše ure, ne da bi se zvišala cena premogu za odjemalce, česar nočejo storiti; in obenem so naznanili, da so pripravljeni, ravnati z vsemi delavci jednako, so li člani kake delavske organizacije ali ne; in sedaj je njihov odbor iz sedmo-rice dal na znanje, kako mislijo glede vprašanja o pripoznanju premogarske zveze “United Mine Workers of America”.
Triletna pogodba, sklenjena leta 1906,. poteče zadnji dan tega meseca in premogarska organizacija želi napraviti nove pogoje. Besedilo odgovora na premogarske zahteve sledi spodaj. Razporna vprašanja se bodo nadalje razpravljala na premogarski konvenciji, ki je sklicana v Scranton, Pa., na dan 23. marca. Oklic so izdali v soboto trije izvrševalni odbori združene organizacije, ki je zborovala v Philadelphiji.
Premogarske zahteve so bile sledeče:
1.	Pripoznanje unije in odprava pomirjevalnega odbora, ki je bil ustanovljen v svrho poravnavanja razpor-nih vprašanj, ki utegnejo nastati od časa do časa. Premogarji žele, skleniti z operatorji pogodbo, po katere odredbah bi se poravnavala vsa razporna vprašanja.
2.	Popolno pripoznanje zveze “United Mine Workers of America” kot stranke, s katero se ima sklepati plačilna pogodba, in da se ima organizaciji pripoznati njena pravica, določati način, kako naj se dohodki nabirajo.
3.	Osemuren delavnik, ne da bi se plače znižale.
4.	Ves premog se ima kopati in plačevati po toni za $2,000 funtov.
5.	Določi naj se jednakomernejša lestvica plač in cen za vse vrste delavcev po vseh rudnikih v okolišu trdega premoga in za splošno zvišanje v plačah.
6.	Da se odpravi vpeljava, po kateri ima kak pogodben premogar več nego en posel ali zaposljuje več nego dva delavca.
7. Da se delodajalci prosijo, izdajati jednakomerne plačilne izkaze, o-značujoče ime družbe, ime zaposljen-ca, rudnik ki je v njem zaposljen, znesek plače in vrsto izvršenega dela.
8. Da se ima pogodba napraviti za dobo enega leta.
Na gorenje je odbor operatorjev odgovoril sledeče:
Iz podatkov g. Lewisa, predsednika premogarske zveze, je razvidno, da najbolj povdarja vprašanje o “pripoznanju” — vprašanje, ali naj operatorji sklepajo pogodbo z unijsko zvezo ‘United Mine Workers of America’. G. Lewis pravi, da bn in njegovi tovariši odborniki zastopajo unijo in da bi pogodba, podpisana po njih, če se ne podpišejo kot uradniki unije, ne bila vezalna za nikogar, razun zanje same kot pojedince.
Skrbeč za bodočnost, ne moremo imeti varnejše vodnice, nego je izkušnja preteklosti. Nikdar poprej v zgodovini antracitne industrije niso bile delavske razmere boljše aa slično dobo časa, nego odkar je zadobil veljavo razsodek štrajkovne komisije za okoliš trdega premoga pred šestimi leti. Stališče gospodov, ki so bili voljni sprejeti ta razsodek za zaposljence, je
bilo na 60. strani uradnega poročila štrajkovne komisije označeno takole:
Jasno je bilo določeno na prvi seji komisije, da je predsednik zveze “United Mine Workers of America” prišel pred komisijo kot zastopnik rudarjev v okolišu trdega premoga.
“Res je, g. Michell jih je zastopal in sposobno zastopal pred komisijo, ampak tako zastopajoč jih, je nastopal ‘kot zastopnik premogarjev iz okoliša trdega premoga’ in ne v svoji uradni službi kot predsednik zveze ‘United Mine Workers of America’.”
In zopet leta 1906. so prišli odborniki, so zborovali z operatorji, kot zastopniki premogarjev iz okoliša trdega premoga, in kot taki so podpisali pogodbo za razteg prvotnega razsod-ka komisijskega. Tedaj se ni omenjala zveza ‘United Mine Workers of America’.
Ob raznih časih so operatorji navajali svoje vzroke, zakaj nočejo sklepati pogodbe z unijsko zvezo ‘United Mine Workers of America’. To vprašanje je temeljito prerešetala štrajkov-na komisija, ki je odločno odklonila, privoliti v zahtevo za tako pogodbo. Vsakdo, ki prečita uradno poročilo, bo popolnoma prepričan, da ne bi bilo v najboljšo korist za občinstvo, za operatorje in tudi za premogarje same, ako bi se pripoznala zveza ‘United Mine Workers of America’.
Operatorji so za ‘odprto delavnico’ ‘(open shop). Ravnati hočejo z unij-skimi in neunijskimi delavci jednako. Glede zahtev za zvišanje plač in krajši delavnik, je popolnoma nemogoče privoliti vanje, ne da bi se zvišala cena premogu za odjemalce. Tega operatorji ne bodo pripustili. Uporaba gospodarske postave na sedanje stanje trgovine bi prisilila znižanje namesto zvišanja plače. —
Tako se glasi odgovor operatorjev.
Star delavec obupal.
New York, 13. marca. — Mašinist William Rapp, oče peterih otrok, je danes izvršil samoumor, ker ni več vstanu, dobiti delo zaradi svoje “visoke starosti 54. let”. Zapustil je pisanje, v katerem se bridko pritožuje čez ameriško navado, starejše ljudi ovirati na prislužku vsakdanjega kruha. Pritoževal se ne bi, ako bi bil bolehen in nesposoben za delo, ampak v najlepših letih je in lahko dela isto-tako dobro, kakor pred 15. leti, in vendar se mu delo odreka. Zato je bolje, radovoljno ločiti se iz življenja.
Znižanje plač naznanjeno.
Harrisburg, Pa., 15. marca.—“Pennsylvania Steel Company”, ena največjih neodvisnih jeklarniških družb v tej deželi, je naznanila znižanje plač za približno 10 odstotkov, ki ima za-dobiti veljavo z dnem 1. aprila.
Puritanska nedelja.
East Liverpool, Ohio, 14. marca. — Tu se ima nasilno uvesti puritanska nedelja, in sicer s tem, da bodo dejane v zapor vse ošebe, ki se pregreše proti neki stari “modri” postavi. Med “skrunitelje nedelje” se bodo vštevali cest-noželezniški sprevodniki, motorniki, telefonistinje, prodajalci časopisov, šoferji in vsi taki ljudje, ki imajo ob nedeljah opravljati delo. Zaprte bodo tudi lekarne. To nedeljsko gibanje so vprizorili mestni pastorji.
Krvavo svidenje.
Springfield, O., 16. marca. — Walter Fulmer, ki je baš dosedel kazen zaradi ropa, je Dan Rileya, na čegar izpričanje je bil obsojen, ustrelil, ko ga je slučajno prvikrat srečal na ulici. Riley umira in Fulmer je v zaporu.
“Črna roka”.
Cumberland, M d., 15. marca. — Trije Italijani, Dondi Grindice, George Marsh in Pietro Sculatti, so bili dejani v zapor, ker so poslali pisma od “Črne roke” na Rev. Pasquale Scar-patija, duhovnika italijanske katoliške cerkve v Morantownu, in na Louis Ar-nona, italijanskega sadjarja v Frost-burgu. Father Sarpati jim je z vpisanim pismom nastavil zanko. Grindice je napravil prejemnico, ki jo ima father Scarpati v svoji posesti. Ne-katerniki so poslušali, ko se je omenjena trojica posvetovala o svojih načrtih.
Hotelski klerk umorjen.
New York, 15. marca. — V mali sobi poleg hotelskega urada je bilo davi najdeno truplo Izidora Valanto, nočnega klerka v Eastern hotelu ob Whitehall cesti. Črepinja mu je bila razbita z železno cevjo in vrat prerezan. Ubili so ga roparji, ki so' potem preiskali njegove žepe in vzeli $78 iz hotelske blagajne. Poskušali so tudi razbiti varnostno blagajno, v kateri je bilo $3,000, a brez uspeha. Ubit je bil klerk bržkone med 2. in 6. uro zarana. Nihče ni slišal nobenega iz-vanrednega šuma.
PREDLOGA 0 NOVI ČOLNI TARIFI.
Pomenja mnogo temeljitih izprememb in bo gotovo povzročila prav hude boje.
Cannon spet izvoljen.
Washington, 16. marca. — Natanko opoldne sta se senat in poslanska zbor niča zbrala v posebni seji. Predsednikov proglas je bil prečitan pred obema skupščinama in potem so se začeli redni posli.
Ko je klerk McDowell poklical zbor ' nico k redu, ni bil več noben sedež v dvorani prazen, dočim so bile galerije I nabito polne. Gospa Taft je prvikrat ! sedela -v galeriji upravne oblasti. Bila i je v spremstvu necega predsednikovega adjutanta in dveh, gospa. Po molitvi irf prečkanju proglasa predsedm-Washington, 17. marca. — Predsed-' kovega, so se klicala imena po drža-nik Taft je včeraj vposlal na kongres ! vah, da se je dognalo, ali je navzoč poslanico, v kateri razpravlja revizijo kvorum. Senat je poklical k redu pod-tarife ali pregleda cenika, češ, posve-' predsednik Sherman. Klicanju se je tovanje o tem je nujno potrebno. Kaj-! odzvalo 66 senatorjev, pet jih je bilo
VOJNA SE ZAČNE V SEDMIH DNEH.
Tako govore vsepovsod po Evropi in menda res pride do velikanske katastrofe.
JEKLARJI SO ŽE VZNEMIRJENI
Pravijo, da bo znižanje mitnine na jeklo povzročilo znižanje plač. t
ti do dne 1. julija t. 1. bo znašal primanjkljaj fiskalnega leta okoli $100,-000,000 in pokritje se mora preskrbeti, to zahteva dežela in trgovina.
Danes je pa že poslanec Sereno E. Payne, predsednik odbora zasredstva m pota, vročil zbornici predlogo o novi tarifni postavi, ki obsega sledeče glavne točke: Splošen pregled (revizijo), določitev najvišjih in najnižjih mitnin-skih nastavkov (čolnih cenikov), ki predlagajo povprečno colno višino, ki je 20 odstotkov višja, nego sedanja
odsotnih radi bolezni. Senator Stephenson iz VVisconsina je bil zaprisežen. Dva senatorja sta bila izvoljena, da obvestita predsednika, da je senat zbran in pripravljen, sprejeti kako poslanico. Fotem se je senat odgodil. Poslanska zbornica, ki je prejela 77 novih članov, se je morala organizirati, kar je trajalo precej časa. Medtem je predsedoval klerk McDowell. Najprej so bili vsi člani zapriseženi, po državah. Nato je sledila volitev govornika, in Joseph G. Cannon je bil
tarifa, in mnogoštevilne določbe, po j izv'oljen z 204. glasi, dočim jih je do-katerih bi znašali vladni dohodki 40! bil Ciuh p Clark iz Missouri, vodja
do 50 milijonov dolarjev več. Pripo-
manjšine v zbornici, 166; in 12 glasov
ročili predsednika Tafta, naj se določi dedinski davek in naj se omejen znesek sladkorja in tobaka pripušča s Filipinov mitnine prost, sta se sprejeli | n*b uradnikov.
predlogo postave. Nadalje se zahteva izdanje panamokanalskih bondov za $40,000,000, da se zakladnica odškoduje za ceno plačano za kanal, in nadalje se zahteva izdanje zaščitnih cer-
se je razdelilo na štiri druge kandida te. Ko je imel Cannon kratek nagovor, se je vršila volitev drugih zbornič-
Detektiv Petrosino ustreljen.
New York, N. Y., 13. marca Lajtnant Jos. Petrosino od newyor-fikatov, katerih znesek naj se zviša od ’ Jkega policijskega departmenta je bil, $100,000,000 na $250,000,000. Nakavo^	-z Palerma) Sidlija>
nai se ne pobira mitmna, cai se obdaci , ,............ , . ,	.
1	*	’	1	1 v bližini njegovega hotela ustreljen.
j Storilci so neznani. Dospel je bil v I Palermo z važnim poročilom, ki se je tikalo zaščite postavoljubmh Italijanov v Ameriki,
New York, 13. marca. — Jos. Petrosino je bil specialist za “Črno roko’ v ne&u orškem policijskem depart-mentu in strah italijanskih zločincev. Zasledil je več morilcev, nego kateri koli drugi štirje policaji, ki so bili v zvezi z uradom tajnih redarjev. Seve da so ga sovražili vsi italijanski zločinci, m tako je nazadnje postal žrtev “Črne roke”. Pred dobrim letom je odšel v Italijo, da izvede načrt, ki ga je osnoval policijski komisar Bingham in po katerem se je imelo poskušati, da se omeji izseljevanje nezaželjenih življev iz Italije in posebno Sicilije v to deželo in zlasti v New York. Potom zasebne subskripcije se je v to svrho nabralo $30,000. S tem denar jem je ustanovil Petrosino povsod v Italiji urade, ki so takoj semkaj brzo-javljali, če so culi, da je kak italijanski zločinec odpotoval v Ameriko, tako da se je izkrcanje teh oseb tukaj ali preprečilo ali pa so se dotičniki takoj dejali v zapor. Na prejemanje grozilnih pisem j e bil Petrosino tako navajen, da je zanja malo porajtal Pravijo, da je bil posvarjen, naj ne
z 8c, če se uvaža iz dežele, kjer se prideluje, 9c pa, če se uvaža iz kake druge dežele. Deželni davek na cigarete je znatno zvišan, dočim ostanejo stari davki na pivo m whisky. Mitnina na jeklo in tesarski les je znižana za 50 odstotkov. Kože, loj, olje bombaževega semena in umotvori, ki so čez 20 let stari, so prosti mitnine. Colnina na črevlje in škornje je znižana za 40 odstotkov itd.
Predloga o dedinskem davku je slična newyorški državni postavi. Predlagan je davek petih odstotkov na vse dedščine čez $500, ki so namenjene tujcem kot volila. V slučaju neposrednega dednega nasledstva so sledeči davki predlagani: Od $10,000 do $100,000 eh odstotek; od $100,000 do $500,000 dva odstotka in od čez $500,-000 trije odstotki. Vlada upa, da bo ta davek donašal na leto $20,000,000.
Predloga o najvišji in najnižji mit-nim napravlja nadaljevanje kupčijskih pogodb z drugimi deželami nepotrebno. Predsednik se v eni točki predloge pooblašča, da obvesti dotične dežele o poteku teh pogodb v desetih dneh, ko postava zadobi veljavo.
Delavci hočejo protestirati.
Washington, 17. marca. — Delavci,
Schwab napoveduje znižanje plač.
Buffalo, N. Y., 17. marca. — Na svoji poti v Detroit je nocoj Charles M. Schwab izjavil, da bodo jeklarske plače po vsej deželi zelo znižane, ako se sprejme tarifna postava, ki znižuje mitnino za 50 odstotkov na jeklene tračnice in druge jeklene izdelke. G. Schwab je pojasnjeval znižanje plač, po katerem so bili zaposljenci raznih jeklarniških družb uže prizadeti, in je rekel, da se morajo plače znižati do točke, kjer bodo ameriški izdelovalci lahko tekmovali z inozemstvom.
Dne 15. marca nam je poslal iz Eve-letha neki naročnik — The Miners National Bank ček za $1.00 kot nadalj-no naročnino, a pozabil je priložiti svoje ime in naslov. Prosimo, da se javi, ker drugače se ne more vknjižiti.
jen.
Vztrajen pešec.
zaposljeni v železnih in jeklenih obrtih \ hodi v Palermo, kjer je bil sedaj umor-te dežele, so vznemirjeni po predlogi o novi tarifni postavi, kakor zatrjujeta v posebni izjavi L. Lewis, podpredsednik, in John Williams iz Pitts-burga, tajnik-blagajnik zveze “Amalgamated Association of Iron, Steel, and Tin Workers of North America”.
Izjava se glasi:
“Tarifna predloga nudi toliko in tako dalekosežnih znižanj v železni in jekleni razpredelnici, da je vznemirila delavce, zaposljene v teh industrijah, ki so vštete v železno in jekleno razpredelnico, in v drugih od teh odvisnih obrtih, posebno ob tem času po dolgotrajni stiski, ko je na stotisoče ameriških delavcev brez dela in dejansko brez kruha. Nova tarifna predloga jim v resnici ponuja namesto kruha kamen. Posebno zaposljenci po pleharnah (tinplate mills) morajo biti s predlogo nezadovoljni, ker bo p« novi postavi uvoz plehovine iz inozemstva tako poceni.”
New York, 15. marca. — Znani trpežni tekalec Edward Payson Weston, ki je že v 71. letu svoje starosti, je danes odkorakal od glavne pošte v San Francisco. Starec upa, da pride dne 17. aprila v Chicago, in dne 8. julija na pacifiško brežino. Newyorški poštar je izročil trpežnemu tekalcu pismen pozdrav na svojega kolego v San Franciscu. Zbralo se je več tisoč ljudi, ki so ga nekaj časa spremljali. Red je vzdrževalo 20 vojakov in na čelu je svirala godba.
VENDAR ŠE UPANJE NA MIR.
Če Avstrija napade Srbijo, bo naenkrat vsa Evropa v ognju.
Cerkev zgorela.
Scranton, Pa., 15. marca. — Katoliška cerkev sv. Tomaža v Archbaldu eden najlepših hramov božjih v scran tonski škofiji, je danes zgorela. Šele pred mesecem dni je bila cerkev po prenovitvi zopet posvečena. Škoda znaša do $80,000.
Dunaj,, 17. marca. — V avstrijskih uradnih krogih mislijo, da bodo v slučaju izbruha sovražljivosti med Av-stro-Ogrsko in Srbijo evropske velesile omejile bojno polje, tako da se poravnava mednarodnih vprašanj preloži na poznejši čas. Vsledtega upajo prijatelji miru, da se bo Srbija uda-la prigovarjanju zastopnikov Velike Britanije, Francije, Rusije in Italije.
Semkaj iz Belgrada dohajajoča poročila še kažejo bojevitost na srbski strani, in Avstro-Ogrska nadaljuje s pripravami za vojno.
Prvi minister Bienerth je danes rekel, da je položaj resen, ampak da dežela lahko upa na mirno rešitev.
Cetinje, Črnogora, 17. marca. — Ker avstrijske vojne ladje, vsidrane v luki Špica, ob Hercegovini, nadaljujejo s svojimi manevri izkrcavanja, so Črnogorci v tamošnji soseščini čimdalje bolj ogorčeni, in oblasti so morale napeti vse sile, da preprečijo napade na Avstrijce. Špica leži blizu črnogorske meje.
Petrograd, 17. marca. — Avstro-ogr-ski poslanik tukaj je prejel od ministra vnanjih zadev Izvolskega odgo-ror Rusije na obvestilo, da je dvojna monarhija podpisala avstrijsko-turški zapisnik glede priklopljenja Bosne in Hercegovine k Avstro-Ogrski.
G. Izvolskij pravi, da to neposredno sporazumljenje ne izključuje potrebe, da se vprašanje o priklopitvi teh pokrajin predloži konferenci velesil, ki so bile podpisale berolinsko pogodbo. Nadalje pravi, da je Rusija sedaj pripravljena, pogajati se z Avstro-Ogr-sko i-n drugimi velesilami glede sklicanja konference, na kateri naj bi se to in druga vprašanja reševala.
Javno mišljenje tukaj je zelo razburjeno nad položajem med Avstro-Ogrsko in Srbijo ter možnostjo vojne, ampak v dobropoučenih krogih mislijo, da se vendarle najde kak izhod iz krize.
London, 17. marca. — Vkljub dejstvu, da je vse v razvoju dneva kazalo na mir, vendar letajo semtertja govorice o vojni* in nekaterniki prorokuje-jo, da se vojna začne v sedmih dneh.
Polovica Evrope pričakuje vojno. G. Milovanovič, srbski minister vnanjih zadev, ima gotovo težko nalogo pred sabo, da sestavi prihodnji odgovor Dunaju v taki obliki, da bo zadostoval grofa Aehrenthala skoro ponižujočim zahtevam, ne da bi povzročil, da ga njegovi vročekrvni rojaki označijo kot izdajavca.
Ako pride do vojne, ko se prepiru odvzame vsak povod, bo to največja katastrofa brez vzroka v novodobnih časih. Srbija je izjavila, da je pripravljena, sprejeti odloko velesil brez vprašanja.
Velesile odkrito priznavajo svojo odobritev položaja, kakršen je. S tem je poravnano vse, razun da še niso listine dejansko podpisane, in vendar izraža danes večina brzojavk iz Belgrada, Dunaja, Petrograda in Berolina splošno mnenje, da se vojna začne v enem tednu.
Včerajšnje naznanilo v tukajšnji zbornici poslancev, da bo nemška mornarica močnejša nego britanska v štirih letih, ako Anglija zelo ne pomnoži svoje mornarice, namigava na veliko krizo v bodočnosti, ampak je obenem za mir v sedanjem trenotku. Nemčija, ako skrivaj upa streti Veliko Britanijo čez nekaj let, ne bode dovolila Avstriji, da jo danes potegne v nevarne zapletljaje.
Belgrad, 17. marca. — Vsakdo tukaj govori o vojni, in splošno razburjenje je opaziti vsepovsod. Vojni minister ima dela čez glavo.
Petrograd, 17. marca. — Neki tukajšnji časopis je objavil uraden članek, v katerem je rečeno, da je dovolj povodov vrjeti, da bosta Anglija in Francija nastopila proti Avstriji, če ta napade Srbijo.
Za Slovence ni milosti.
Dunaj, 14. marca. — Cesar Franc Jožef je odklonil pomilostitev onih Slovencev v Ljubljani, ki so bili obsojeni zaradi znanih krvavih dogodkov septembra meseca, ko je nemško vojaštvo usmrtilo Adamiča in Lundra.
Odklonitev raznih prošenj za pomi-loščenje veselo pozdravljajo v vseh tukajšnjih nemških krogih. (Seveda!)
Protinemški izgredi v Ljubljani so svojčas obudili največje ogorčenje, in stroga kazen se je splošno zahtevala, nih podružnic znižane od 15 do 20 (In kaj pa v slučaju protislovenskih odstotkov Superintendent D. R. Ma-izgredov v Ptuju, Celju, Mariboru in thias je namreč izjavil, da se v tukaj-Celovcu—ali bodo krivci pomiloščeni? šnji jeklarni plača ne bode znižala, Kaj še — saj niti kaznovani niso bili! kolikor on ve.
Tako se reže kruh pravice v “preljubi” ChicaA list je poročal, da bo pri-Avstriji.)	zadetih k' cih 250,000 delavcev v deželi.
Joliet ne bo prizadet?
— Plačilna lestvica jolietske jeklar-nice, pripadajoče Illinois Steel-kom-paniji, ne bode znižana, vkljub naznanilu necega chicaškega dnevnika, da bodo plače vseh zaposljencev “United States Steel”-korporacije in nje-
DRUŠTVOM K. S. K. JEDNOTE,
ki so poslala protest zoper zidanje K, S. K. Jednotinega urada v Jolietu, 111,
Na Vaša vprašanja, zakaj “Arne-rikanski Slovenec” ni priobčil doposla-nih protestov, odgovarjamo sledeče: “Amerikanski Slovenec” ima s K. S, K. Jednoto, kot glasilo te Jednote pogodbo ali contract, da priobčuje za pogojeno letno plačo v vsaki številki vsa uradna naznanila K. S. K. Jednote, to se pravi: vse dopise in naznanila, ki mu dohajajo iz urada glavnih odbornikov K. S. K. Jednote. in to je ‘A. S.’ še zmirom storil. “Amerikanski Slovenec” kot glasilo K. S. K. Jednote pa ni zavezan, da bi moral priobčiti vsak dopis od katerigasibodi društva ali posameznega člana K. S. K. J.
“Amerikanski Slovenec”, kot glasilo K. S. K. Jednote smatra za svojo nalogo, da deluje z vsemi močmi za pro* speh Jednote, zato je zmirom rad objavljal članke, nasvete in dopise krajevnih društev ali posameznih članov, ako so le bili Jednoti v korist, Ce pa urednik ‘A. S.’ in glasila K. S. K. Jednote sprevidi, da takovi dopisi niso Jednoti v korist, ampak v škodo, je popolnoma opravičen, da jih vrže v koš. Po tem načelu je delal in bo delal, dokler ostane urednik ‘A. -S.’ “Amerikanski Slovenec” je zmirom deloval za blagor K. S. K. J. Zasluga ‘A. S.’ je, da se je naša Jednota sploh ustanovila; njegova zasluga je, da se je razširila po celi Ameriki in da je dandanes najmočnejša slovenska podporna organizacija ne le v Ameriki, ampak tudi v Evropi. “Amerikanski Slovenec” je vedno branil K. S. K, J. kadar so jo napadali nasprotniki in hoteli razkopati, kakor na pr. po Zadnjem glavnem zborovanju v Jolietu, ko je “Nova Domovina” iz Clevelanda napela vse moči, da bi jo uničila.
"Amerikanski Slovenec” je torej vselej storil svojo dolžnost kot “glasilo K. S. K. Jednote”. Da pa ni priobčil protestov nekaterih društev zoper zidanje Jednotinega doma v Jolietu, je storil iz sledečih vzrokov: Protest društev zoper Jednoto bi bil opravičen, ko bi Jednotini odborniki delali zoper pravila Jednote ali storili kaj tacega, kar bi bilo Jednoti, oziroma društvom in članom v škodo. Kaj tacega pa ni storil Jednotin odbor. Predsednik in nadzorniki so sklenili, da se kupi prostor in sezida urad K. S. K. Jednote v Jolietu, Jednotmem središču. Jednotini nadzorniki imajo po pravilih popolno pravico gospodariti z Jednotinim premoženjem in jamčilo za to s svojim poroštvom. Jednotin predsednik ima po pravilih pravico določiti, kje bodi Jednotin urad. Če so torej kupili prostor za stavbo Jednotinega urada, niso storili nič zoper Jednotina pravila, niso storili nič V škodo Jednoti, ampak samo njej v korist.
Premislite, K. S. K. Jednota mora imeti svoj urad ali office in za ta urad mora plačati najemnino ali rent. Če računamo po $10.00 na mesec, znese to $120.00 na leto, na deset let $1,-200.00, na dvajset let $2400.00 ne-vštevši obresti in čez pet let bo naša Jednota že 20 let stara. Če so torej Jednotini odborniki sklenili postaviti poslopje za Jednotin urad, ali ni to pametno gospodarstvo?—Če ima kdo kakih 10 ali 20 tisoč dolarjev na banki, kjer mu ne nosijo nobenih obrestij, pa stanuje v ptuji hiši in plačuje po $10.00 na mesec . najemnine in to leta in leta, ali ni nespameten, ker bi si lahko sam kupil svoj dom in prihranil najemnino? Tako ima K. S. K. Jednota zdaj vedno okrog $20.000 na banki, odlraterih ne dobiva nobenih obrestij, pa plačuje rent za svoj urad! Ali je to pametno? Ali se ne pravi to, denar proč metati? In če so zdaj Jednotini odborniki sklenili, ta denar Jednoti prihraniti, iz kakšnega vzroka morete vendar protestirati zoper gospodarstvo Jednote? Prevdarite to, pa boste izprevideli, kako nespametni so vaši protesti.
Urednik ‘A. S2 Listnica uredništva.
“Clevelandski Ameriki”: Če pišete, da ‘A. S.’ voda v grlo teče, nikar ne mislite, da boste kedaj vi plavali na tej vodi. Ampak to Vam povemo, da boste vi kmalu utonili v svoji lastni mlaki, če boste poštenim ljudem kradli dobro ime, kakor ste začeli v 21. št. Clev. Amerike. Za zdaj vam še za-prinesemo, ali če se še enkrat drznete koga obrekovati, vam bomo navili ušesa, kakor smo jih Kondi in Kakerju pred par leti.
Proti cigaretam.
Montgomery, Ala., 16. marca. —• Trgovci v Town Creeku, mestecu ob južni železnici, so se obvezali, vse svoje zaloge papirčkov za cigarete sežgati in jih v bodoče nič več ne prodajati. Tudi hočejo sodnijsko nastopiti proti vsakemu, ki bo nudil na prodaj papirčke za cigarete, katerih prodaja je nepostavna.
/
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, I1L, 17. marca. — In približal se je praznik sv. Jožefa, našega patro-aa, in čez dobre tri tedne se oglase velikonočni zvonovi, oznanjajoči dvojno vstajenje. Da se župljani dostojno pripravimo na Velikonoč, se bo v naši cerkvi vršila 40 urna pobožnost Sv.
dem, ki svoje verske dolžnosti točno
spolnujejo in proti naši duhovščini, ako so ti ljudje kaj krivi ali ne, pa mislijo, da so že na vrhu slave, ako se par butcev smeje njihovim neumnostim. Ti ljudje so po večini isti, 1 ki sploh nimajo značaja ali prepriča-
tudi noben dohtar s svojimi žavbami, kakor ni mogel N. Domovine nikdo rešiti, ne dohtar in ne duhoven.
To prorokuje
Luka Gorjančev.
Rešnjega Telesa, in sicer se bo pričela,' nja. Vse te bedarije pa dobijo ti naši kakor smo zadnjič poročali, na praznik j "rešitelj.” v nekih zloglasnih listih, ka-sv. Jožefa pri sv. maši ob 8. uri in za-! terih se nekaj pošilja tud. v nase me-
ključila v nedeljo zvečer s slovesno procesijo po cerkvi. Ura molitve za bratovščino sv. Rožnega Venca bode vse tri dni od 1. do 2. ure popoludne.
—	Društvo “Sokol” ima prihodnjo nedeljo, dne 21. marca, ob J^8. uri zvečer v dvorani stare cerkve svoje drugo zborovanje. Bratje Slovenci in Hrvati se vabijo, da se udeleže tega zborovanja v najobilnejšem številu. Odbor.
—	Ga. Ivanka Ogulili, soproga našega dobroznanega trgovca, je priredila v nedeljo “farewell party”, to je od-hodščino za gospo John Pasdertz, ki bo vkratkem odpotovala na obisk v staro domovino. Kakor čujenio, je bila zabava jako imenitna. Navzoče so bile vse uradnice društva sv. Genovefe.
—	Edwin Porter, predsednik E. Porter Brewing-kompanije in župan joliet-ski sedemkrat, je umrl v soboto zvečer po dolgi bolezni. Pokojnik je bil vedno eden najnaprednejših meščanov med 53. leti njegovega bivanja v Jo-lietu; rojen je bil v mestu Granger, Ohio, pred 81. leti. Pred letom dni ga je zadel mrtvoud. Poleg žene zapušča sina in hčer.
—	Za salunarje važna tožba se je zaključila včeraj pred tukajšnjim sodnikom Jacksonom. Salunarska tvrdka Mauser Bros. je tožila nekega Hermana Luepke za plačanje dolga v znesku $43.98. Toženec je pred zadnjimi prvotnimi volitvami nastopal kot kandidat za aldermana in v to svrho pridobival pristašev po salunih. Pil je in svoje namišljene prijatelje radodarno “trital” — na kredo. Tako je napravil v omenjenem salunu dolga za $43.98. In ker ga ni hotel plačati, je prišlo do tožbe. Ampak tožba je bila zavrnjena, in sicer na temelju neke odloke najvišjega sodišča z leta 1873., po kateri je
sto, da jih na skrivnem berejo. Škoda ljudstva, ker ni to nikomur v korist. Stariši naj dobro pazijo na svoje otroke in gospodarji na svoje družine, da jih tako berilo ne okuži, ker stariši in hišni gospodarji bodo morali dajati ojster račun.od svojih otrok in družin.
Pomislite malo in poglejte med naše rojake. Ali hočete, da bodo vaši bratje taki kot so ti, ki pridigajo so-cijalizem in berejo slabe liste? Ne in tisočkrat ne! Niso nam taki v dober vzgled ni pri družabnem ne v privatnem življenju. Poglejte one družine, ki srkajo “med” iz slabih listov. Ali hočete biti njim podobni? Ali hočete, da bode tudi v Vaši hiši prepir, bogoklestvo in hudobija na dnevnem redu? Ne in nikdar ne! Poglejte pa one družine, ki se varujejo slabih listov in so naročeni na poštene liste. Kako se lepo razumejo med seboj in skupna ljubezen jim olajša vse truda-polne dneve. Toraj, pazimo, da bo v hiši pošteno berilo in da bodo v naše poštene hiše zahajali taki listi, katerih ni treba skrivati.
"Povej mi kaj čitaš in kateri list dobivaš in povedal ti bom kakšen človek si in kakšna je tvoja družina.”
Toraj pozor in še pozor! Varujte se zapeljivih prerokov, ki vam pridigajo, a sami nič ne vedo in njih dela so vsakemu v svarilo.
Rojakom priporočam dober list kot je “A. S,”, katerega berejo tudi pri nas že skoro v vsaki pošteni hiši. Upam, da bode zahajal v vsako hišo brez izjeme, ker le v njem najdemo novice in članke, ki so v poduk in kratek čas.
Pozdrav vsem rojakom in posebno pa naročnikom “A. S.”, ker ti so vojščaki, ki vedo, da so na pravej poti.
P-c J.
nja. Drugo je ena velika lesena šola, dve krasni zidani šoli in tretjo so začeli zidati lansko jesen in morebiti bode že prihodnjo jesen dogotovljena. Tretje je First National Bank z poštnim poslopjem jako krasno poslopje. Ely, Minn., 12. marca. — Cenjeno Drugo bančno poslopje bode dogotov-uredništvo Amer. Slovenca, blagovoli- ljeno to leto. Četrto, mestna hiša ali te natisniti mojih par vrstic v predale boljše rečeno Cityhall, ki je večinoma lista Am. Sl. Oprostite pa, da sem se delana iz samega železa, opeke in ce-s tem dopisom tako daleč zakasnil; da menta; streha ravno tako iz železa, sem se pa tako daleč zakasnil je vzrok opeke in cementa, tako da se misli, da ta, ker sem mislil, da se bode kdo dru- ne bode mogla nobena vnanja sila gi morda oglasil z enakim dopisom, uničiti te hiše. Stroški so preraču-Kakor sem v 12. številki A. S. poro- njeni na $125,000 (stopetindvajset tav-čal, da so' došli s potovanja naš dušni £ent dolarjev). Tukaj prebivajoče pre-oče, Monsignore Buh. Za časa od- bivalstvo šteje približno štirinajsttav-
sotnosti g. Buha je oskrboval tukajš-no župnijo častiti gospod Ivan E. Sif-frer, kateri se je v teku pol leta tukaj-šnim župljanom gorko priljubil, posebno pa šolskej mladini, katero je po očetovsko ljubil ter jo učil krščanski nauk v pravem duhu. Žal, da je nas po prihodu g. Buha tako naglo in nepričakovano zapustil. Dne 22. febr. je vzel slovo od nas ter odšel v Hink-
žent ljudi. Med tem ljudstvom nas katoličanov živi 1,500. Med tem številom pa nas pravih Slovencev prav malo.
Kar se déla tiče, zunaj mesta po rud nikih se večinoma ukvarjajo Črnogor-
kateri so namreč: Joe Zupančič, ponesrečil se v premogokopu, nogo v ledju mu je vrglo iz sklepa, ne bo nikdar več hodil po nji; drugi rojak je Joe Ambrož, doma iz stare Bučke, si je nogo zlomil pri požaru na Oglesby, 111.; Štefan Marošič, doma iz Št. Jerneja, boleha na pljučnici. Vsi so v društvu.
Pred nekoliko dnevi je bila 3 milje v zapadu pošta na Oglesbilu oropana. Dva Iopov ča ali uzmoviča sta dinamit djala v sef in pobrala ves denar in znamke, koliko, se še ne ve; detektivi jih zasledujejo.
Marca 8. nas je zapustil dobroznani in priljubljeni rojak salooner H. Zupančič, doma iz Zupreče vasi pri Cerkljah, s svojo obiteljo. Podal se je na svojo kupljeno kmetijo v P. O. Willard, Wisconsin, Clark County. Želimo mu obilo sreče na novi naselbini.
Kar se tiče dela, ne svetujem nobe-
ci, Dalmatinci, Bolgari in Srbi i. t. d. nemu sem priti, ker se zelo slabo dela. Tu okoli mesta so večina odprte jame Kadar se obrne na bolje, bom sporo-ali openpeti. S temi openpeti že tako čil.
Ne trpite za reematizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
A Rev. H. W. Freytag, Hame!, IU. T\ Na vsaki steklenici je As I Anaia varnostna znamka yr “sidro”.
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F*. Ad. RICHTER Ä GO.
215 Pearl St., New York.
pritiskajo mesto vkup, da se že ene
Cleveland, O., 16. marca. — Čestitam tistemu Čikažanu na njegovem
bilo razsojeno, da nima noben salunar uspehu, ker vkljub njegovim ‘otroča pravice, zahtevati plačanje dolga za pijačo, ki je bila prodana v manjših množinah nego en kvort. In ker je g. Luepke popival in trital le po kozarcih, ga je sodnik oprostil. Potemtakem je za salunarje jako nevarno, dajati pijače po kozarcih “na kredo”.
—	Župan Cronin pravi, da se bo sedaj nemudoma ukrenilo vse potrebno, da se resno prične s takozvano “track elevation” ali povzdigom skozi naše mesto držečih železniških tirov# Res bi bil že skrajni čas, da se v tem oziru preide od besed do dejanj. Kakor znano, so bile na prvotnih načrtih potrebne neke izpremembe, in zato se je vsa stvar zavlačevala do danes. Sedaj pa vendar upamo, da nam bo mogoče vkratkem sporočiti kako dejansko novico o tem vprašanju, tako velevažnem
"za razvoj našega mesta.
—	Republikanski volivci jolietske občine so naprošeni, da pridejo na svoja navadna volišča v soboto, dne 20. marca, od 5. do 7. ure zvečer v svrho, da izvolijo po enega odbornika za vsak precinkt in delegate iz vsacega pre-cinkta za občinsko konvencijo, ki se bo vršila v Clement Hallu v ponedeljek, dne 22. marca, ob 7. uri zvečer v svrho, da se nominirajo kandidatje za sledeče urade, za katere se bo gla-
rijam’, kakor pravi naša tetka “Male-rika”, vendar se je ta začela sramovati polovice svojega imena,' tako, da ne bo več cela Amerika v Clevelandu in v uredništvu naše tetke. Škoda res, da nikdo ne ve, kje je Pavliha s Centre. Saj je on zmiraj rad tam bil, kjer je bil fajt. Sedaj ko je socialiste dejal v Žakelj, bi lahko prišel na St. Clair in še nas ljubo Maleriko malo pometel. Neki Pavliha je včasih hodil z amrelo, potem pa z balonom po Ameriki, pa menda je bil drugi kot Pavliha s Centre. Pavliha s Centre naj bi prišel pa s krampom, da bi naši kričavi žabi in kričavemu dervišu puščal na glavi. Pa kakor se zvija naš šmirpapir, kakor bi ga sto krčev grabilo. To je vselej, kadar kdo resnico pove. "Resnica oči kolje”, pravi pregovor. Ali več ne pomnijo "Gospoda moja”, kako so nekdaj marširali z neke meetinge, ko je ljudstvo zahtevalo denar, katerega je darovalo za faro? Kako je tudi nekoga noga bolela, da ni mogel-'na meet ingo, ko je bilo treba pokazati račune ljudstvu? Poličmani so morali varo-! vati derviše, da niso dobili od ljudstva zasluženega plačila. In kako lažnjivo hoče zavijati Amerika, kakor da se norčujem iz ljudstva. To je . laž in ( vsak ki je bral Am. Slovenca, lahko uvidi, če nima slamp v glavi, da se
sovalo pri občinski volitvi dne 6. apri- norčujem iz vas dervišev, “Gospoda la, namreč: Osem pomožnih supervi- | moja”! Kar je kal bolezni na telesu, to sorjev, en občinski klerk, en asesor, en ste vi v slovenski naši naselbini. Miru kolektor, en cestni komisar, en občin- ne bo poprej, dokler vas Bog ne vza-
skega odbora za odgojo, pet mirovnih sodnikov in pet konstablarjev. Ti uradi so istotako važni za prebivalstvo kakor mestni. Zato je treba izbrati istotako zvedene in primerne može.
—	Irci obhajajo danes svoj narodni praznik, dan sv. Patricka ali Patricija. Občudovanja in posnemanja vredno je, kako se ta zatirani narod vsepovsod zbira in druži in tolaži na lepšo bodočnost pod zaščito svojega častitljivega apostola.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Jelič Ljuban, Ljubo-jevič Bika, Padavic Juraj.
Burdine, Pa., 12. marca. — Oprostite mi, ker sem malo zakasnel z naročnino, ker tudi pri nas je še vedno denarna "griža". Dela se le po par dni v tednu. Upati je na boljše čase.
T. M.
Calumet, Mich., 14. marca. — Prosim za prostorček, da malo poročam iz naše naselbine.
Večina Slovencev in Hrvatov delamo po rudnikih, kakor črvi, globoko pod tiho zemljo. Dela se jako trdo, kakor že znano rojakom.
Prodajaln in salunov slovenskih imamo tudi dovolj. Politika nas tudi zanima. Nekateri naši sosedje se hudo potegujejo za socijalizem, sicer ne vedo več o njem kakor zajec o bobnu. Samo da se govori proti poštenim lju-
da se norčujem iz G. Naroda. To je zopet laž. G. Naroda je nepristranski list, kj stvar poprej pojasni, predno jo napiše. Clevelandska Malerika pa je, ne da bi stališče razjasnila, vmešala g. Korčeta v Benedikovo zadevo in celo stvar nesramno porabila za svojo reklamo. Krivde nikdo ne odobrava, toda nesrečneža še bolj blatiti, je pa že zaradi nedolžne njegove družine podlo in nesramno, ki mora vsak pošten obsojati. Sploh pa, kakor se sliši, bodo vse oškodovane stranke dobile svoje nazaj; zakaj pa tega ne obelodani naša “Malerika”? Potem pravite, da veste, kdo je Luka Gorjanec. Motite se, "Gospoda moja"! Mogoče ste zopet izvedeli iz verodostojnega vira, kakor vse budalosti, ki jih imate v svojem šmirpapirju. Čemu iščete Luka Gorjanca? Ali bi radi mogoče dobili kaj podpore in zdravil od njega za vaše krče in za vaše nenasitno žrelo in vaše peharčke, katere bi radi v roko dobili? Potem ječi naša tetka v svoji bolesti, češ, A. Slovenec ima K. S. K. Jednoto za svojo molzno kravico. N. Domovina je imela pa faro Ž. M. Božje za svojo molzno kravico in ljudi, ki jih je zapeljala, kakor hoče naša tetka jih še zapeljavati. Toda N. Domovini je bilo to premalo in je svojo kravico do smrti izmolzla. Tudi naša Malerika si hoče vzrediti molzno kravico, Jednoto, toda je presuha, da
ley, Minn. Slovo je vzel od svojih lote prodajajo po 10,000 dolarjev. Tu-ljubljenih šolarjev ali učencev. Že v kaj naokoli tako hitro rastejo nova cerkev se je nabralo veliko ljudstva ter mesta, kakor gobe po dežju, Približ-čakalo, kedaj da bo poslavljajoči na- no dvanajst milj naokrog je pretekli govor. Po govoru ni bilo nobeno oko dve leti zrastlo šest novih mest. Po suho ostalo. Do kolodvora ga je spre- enih teh mest že živi po več tisoč premila vsa šolska mladina ter množica bivalcev. Ta mesta se imenujejo: župljanov. Na kolodvoru je bila gnje- Kitzvel, Nelson, Snowbul, Calumet, ča otrok, da mu je kar pot zastajala v Bowie in Koloren. vlak. Pozdravljanju ni bilo konca ne j Sedaj pa v mojem dopisu pozdrav-kraja in ko se je vlak začel pomikati, ljain vse rojake in rojakinje po vseh dala je mladina Svojemu ljubljencu z Združenih Državah in tudi na oni stra-mahanjem ročic in rut zadnji pozdrav, ni velike luže. Tebi, Amer. Slovenec, Do Towera ga je spremila množica pa želim dosti novih naročnikov in prijateljev. Našemu ljubemu g. Ivanu predplačnikov.
E. Šiffrerju želim v novem vinogradu	Franc Golob, Box 448.
Z rodoljubnim pozdra-
obilo uspeha! vom
J. J. Peshel.
La Salle, 111., 10. marca. — Cenjeni urednik! Dovolite malo novic v ce-
1 jake v bolnišnici St. Mary’s Hospital,
I ,
Eveleth, Minn., 15. marca. — Dragi mi Am. Slov.! Prosim, sprejmi par njenem listu A. S.
vrstic v svoje predale iz našega mesta! Ravno danes sem oblska! bolne ro' Eveletha. Bil sem včeraj pri službi božji v cerkvi sv. Družine, kjer sem zopet čez dolgo let slišal lepo slov. petje. Bil sem že pred leti enkrat v ravno isti cerkvi, kjer pa še ni bilo ta-; ko lepega petja, in orgije tudi niso tako pele. Snidem se po maši z nekate-! rimi znanci, kateri mi povedo, da ni
več tisti Jos. 'Š....... za organista,
ampak drugi, ki je ravno o Božiču ’08. 1 prišel iz stare domovine, menda se pi- J še za J. Cvenka. Prijatelji so se pohvalno izfekli o novem organistu. Pravili so mi tudi, da vlada lepa sloga v fari med farani in dušnim pastirjem.
Ko je bil še Jos. Š........organist, je
bil nemir zato, ker je bil omenjeni organist večkrat odstavljen in je vedno potem ljudi šuntal zoper duhovnika, j Izrazili so se tudi, da bi kedo naznanil' v časopise, naj se varujejo,,vzeti omenjenega J. Š. kje v službo,' kef ni izučen organist, niti bande ne zna voditi, kakor se izdaja po časopisih. Da je temu res tako, lahko potrdijo oni, kjer je kedaj bil v službi.
To pomlad bodo farani sv. Družine postavili novo cerkev na ravno tem prostoru, kjer stoji stara. Ljudje so jako vneti za novo cerkev in bodo tudi po svojih močeh prispevali k temu, da se postavi krasna cerkev, da bode Bogu v čast in nam Slovencem v ponos.
Le tako naprej rojaki! zanimajte se za napredek v fari in gotovo Vam da Bog svoj blagoslov pri vsakem podjetju, samo da složno delujete.
Grem še po družili krajih malo pogledat in Vam še kaj sporočim.
Opazovalec.
H koncu še naznanjam, da je našega g. Hribernika hčerka zelo bolna na vnetju pljuč. Želim ji zdravje.
K sklepu pozdravljam vse rojake po širnej Americi.
Simon Jesenšek, 110—lst St.
Moon Run, Pa., 12. marca. — Cenjeno uredništvo A. Slovenca! Natisnite teh par vrstic iz naše naselbine. Dne 12. februarja t. 1. je Ignac Petkovšek nahitro obolel za vročinsko boleznijo. Dne 15. febr. smo ga oddali v Mercy bolnišnico v Pittsburg. Revež se je bojeval s smrtjo do 4. marca. Na ta dan je pa izdihnil svojo blago dušo. Pokojni je bil v najboljši dobi, 18 let je bil star. V Ameriko je prišel pred 8 meseci. Pokojni zapušča v stari domovini v Stari Vrhniki žalujočo mater in sestre, tukaj pa enega brata in enega popol brata.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
za	$ 10.35
za	20.50
za	41.00
za	102.50
za	204.50
za	1018.50
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
............ 50	kron,
20.50 ...............100	kron,
41.00 .............. 200	kron,
102.50	.............. 500	kron,
204.50	.............  1000	kron,
1018.50 .............. 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Lank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland Street, New York.
6104 St Clair Ave., N. E.
Cleveland, Ohio.
Eveleth, Minn., 12. marca. — Dne 10. marca se je tu pojavil ogenj v J. Tomšičevej hiši na Douglas Ave. V stanovanju sedaj stanujejo neki Madžari, katerih gospodinja je po neprevidnosti nekje našla razstreljivnega črnega praha; misleč, da je tudi premog, ga vrže v zakurjeno peč; k sreči je bila odprta, da se ni pripetila eksplozija, katera bi bila povzročila zle posledice. Ogenj je švignil po gorljivih tvarinah, vnela se .je obleka zraven peči, katero je prestrašena gospodinja z vpitjem skozi okno pahnila na prosto. Na prvem nadstropju je neki po imenu Skrantz spal. Ko sliši vpitje od spodaj, da je ogenj in ko mu je povedal že gosti dim, je v naglici kar skočil čez zaprto okno na prosto. Pri padcu se je nekoliko ranil na glavo. Tudi gospodinja si je na steklo obrezala roke. Požarna bramba je bila takoj na licu požara in je hitro pogasila. Škoda je malenkostna. P.
Eveleth, Minnesota, 12. marca. — Tu se mudita gg. Jos. J. Peshel in Frank Govže, oba iz Ely. G. Frank Govže zostopa George L. Brožiča za zavarovalnino poslopij u t. d. proti ognju. Obiskala bodeta rojake na Mesaba Range. Priporočata se rojakom v prijazen sprejem.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
j eve mlioe
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun /M 1 Qi ter je obrestuje po čistili	^ Jj.2 /O
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste viednostih papirjev po
dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 300 000.
PODRUŽNICE, SPIJET, CELOVEC IN TRST.
Y.WW/AVi'iV.'.V.V.Vi’.'.V.'.V/.V.W.’.V.V.V.V.'iV.ViVASY.V.V.V.V.V.V.V.'.V.V.YAS
i
Štev. 1005. Garantirano pod ‘ Food and Drugs Act,” dne 30. junija 1906.
Nečista kri.
Nečista kri bslabi vse oddelke po katerih se pretaka; nareja nekake pri-ščke po telesu. Ko izprevidite, da je Vaša kri nečista, takrat vedite, da je skrajni čas,, da začnete rabiti
Severov
kričistilec.
Veliko pomaga v mnogih slučajih, ker je najbolji lek za vse krvne bolezni. Okrepča bledo kri, potom čistenja krvi ozdravi vsak s slabo krvjo obdan organ telesa. Daje novo življenje žilam in mišicam. To je “res pravo” zdravilo za spomladne bolezni in nerede. Cena $1.00.
¡V
-VER/,, .
Blooo Purifier
M
’ • v?’
viilHPfi
WMmmM
/Sr
ÁNDmUÍNTAW
naiABii mm '
foe HctKtKA-Dísases, Cfifcmc Sorer, Enkyei <&*-&•
Ssk Jfoum jm/Viiw'-real Visases.
Real ¡hi Pampltlel laste-
BIKW,TICAS 0« THB *Wl*k
jpivt c; 23 *s*:oo.
w. F. SEVERA CO.
Hab««
CEU AR RAPIDS, • IOWA.
Hibbing, Minn., 11. marca. — Spoštovani mi urednik Amer. Slovenca! Prosim, da mi nekoliko prostora odmerite v vašem cenjenem listu. Namenil sem se od tukaj nekoliko novic spisati. Mislim si, da rojake bode zanimalo, enega ali drugega, da nekoliko slišijo od tega nezmerno bogatega železnega kraja, tako da si mislim, da je najbogatejša dežela na svetu jeklenih in železnih zakladov.
Želim omeniti, kako hitro tukaj napreduje. Pred šestnajstimi leti sem prišel sem, pa takratne čase se ni še reklo Hibbing. Takrat so še povsod tukaj stoletni borovci stali. Toda dan-
bi rešila našo tetko smrti. Oboje bode 1 danes stojijo krasna poslopja. Naj-poginilo, kakor je njena mati in njena prej dve katoliški cerkvi in še več nolzna kravica, lega ne bo zabranil družili cerkva druzega veroizpoveda-
I
Zabasanost.
neprebavnost, onemoglost, neredi v drobju, mračnost, bolezni v jetrih, ter vseh neredov, ki delajo človeka potrtega je najbolje zdravilo
Severovživljenski
balzam.
To je prijazno zdravilo, ker je prijetno za rabljenje. To zdravilo ne dela nobene premembe v prebavnih or ganili, ker deluje lepo počasi in okrepča okus ter prinese novo veselje do življenja v telo. Cena 75 centov.
Priljubljeno zdravilo.
Zoper prehlad, kašelj, hripo, oslovski kašelj in vse druge bolezni dihal-nika in prs, ki se pojavijo v spomlad-ni sezoni, rabite zdravilo, ki mu smete zaupati, in to je
Severov balzam za pljuča.
Delovanje tega zdravila je najbolje, najhitreje in najvarneje. To je popolnoma čisto zdravilo brez kakih škodljivih tvarin. Lahko se rabi pri mladih in starih, od straca do vnuka. Vsak bode hvalil prijetnost in dobrodelnost tega zdravila. Cena 25 in 50 centov.
Prodajejo se v vseli lekaruah.
Vprašajte samo za ‘ Severova ”
IM	E" Qi	v . 1 :• r	~ EPlf PD M	CEDAR RAPIOS
¥r	. r. ol %	c VERA	WO. IOWA
IZ STARE DOMOVINE.
V Ameriko z ljubljanskega Juž-
j — Pod vlakom je hotel storiti smrt I 361etni Anton Merkel iz Vel. Žabelj na ! Vipavskem in sicer v četrtek, dne 1. febr. Vrgel se je namreč na železniški tir vipavske železnice. K sreči je strojevodja opazil nesrečneža še v pravem času.
— Umrl je v Radovljici znani po- j — Slovensko časopisje je prepove-
sestnik in barvar J. Tomc poleg kolo- dano v Ljubljanski topničarski vojaš-dvora.
Valentin Treven umrl.
Dne 23. kazni.
niči. Kdor bi se pregrešil proti tej prepovedi, ima pričakovati najstrožjih
Macedoncev, nazaj pa je prišlo Hrvatov. «
30
nega kolodvora je odpotovalo dne IS.' febr. je, izdihnil v svojem rojstnem
febr. 25 Slovencev, 260 Hrvatov in 300 ^ kraju Idriji eden najbolj značilnih mož	— Aretirali so v Ljubljani sprevod-
Macedoncev; 16. febr. 68 Slovencev in iz časa preporoda slovenskega ljudstva nika Bevca, ki je bil v zvezi z bratoma 9 Hrvatov; 21. febr. 20 Hrvatov in 48 sploh, in posebej njegovih rojakov — Premru. Našli so pri njem poleg dru-j
Valentin Treven, trgovec v Idriji. V gih stvari tudi zlato uro, o kateri je javnost je pokojni Treven stopil že Bevc priznal, da jo je dobil od bratov .	.	zgodaj. Leta 1854. je zapustil Idrijo Premru, ki se sedaj nahajata v pre-'
.	°	C nf " lz ,ls" | ter vstopil v trgovino pri Podrekarju iskovalnem zaporu v Novem mestu. I
njegore 18-letm mladenič z 191etno de- , y Kamniku, kjer je v isti hiši ¿stal ce- '	I
klico, misleč jo skrivaj popihati v Arne ,ih 17 let Navdušen narodnjak se je 1	~ Pnjeti morilci tržaških kočijažev?
riko. Poneveril je svojim staršem z vgem mladeniškim ognjem bojevaI V zaporu ljublj. dež. sodišča se naha-znatno svoto denarja Pa sreča mla-1 prod tedH zlasti v mestih gioboko in Jata dva brata Karel in JuliJ Premru’ demu paru m bila mila. V Ljubljani j široko razrastlemu nemškutarstvu. Sad obdolzena’ da sta ukradla 5000 K. Te-
so na ovadbo očeta sina prijeli, je baje v zaporu.
njegovega truda je bila čitalnica v Kamniku. Tudi zmaga Slovencev v
Fant'„;„------— .„.a„	.. kom preiskave je preiskovalni sodniki
spravil na dan stvari, ki so- opraviče- j vale sum, da sta brata Premru morda j delo, ko se je po 17 letih povrnil v' morilca tržaških kočijažev. Nedavno ( rodno mesto. Seveda je mnogo trpel f° brate Premru odpeljali v Trst, da
— Nov sneg in kruti mraz — tako , Idriji nad nemškutarji je bilo njegovo piše ljubljanski “Slovenec” z dne 26.
žinič, c. kr. policijski koncipist, star* 26 let.
—	Deželni podglavar istrski postane baje dr. Matko Laginja. Deželni glavar bo zopet dr. Ludovik Rizzi.
—	Nemški šolski nadzornik za Istro! Vlada se pripravlja, da za par nemških šol v Istri nastavi posebnega nemškega šolskega nadzornika!!
—	Vojaki se streljajo. V sežanski bolnici se je ustrelil vojak Anton Zakrajšek iz Gorice. Samoumori vojakov se silno množe. Vzrok?!
—	Mož in žena na mrtvaškem odru. V Gorici, dvorišče sv. Hilarija št. 2, sta v petek 19. febr. hkratu ležala na mrtvaškem odru vpokojeni deželni u- J radnik Ivan Tominc in njegova žena Lucija. Žena je umrla v sredo, on pa v četrtek. Mož ni do zadnjega nič vedel za ženino smrt. Stara sta. bila 75, oziroma 78 let. Redek slučaj!
—	Umrla je v Bovcu soproga občinskega tajnika gospa Marija Ocvirk.
drago prodajajo. Seženj kratkih stane 20 K. Srečni Preskarji in Sorči! — Jerebice prihajajo v vas lačne. Pomlad bo kasna. Krompir in moka se dražita.
—Umrla je v Boljuncu gospa Ama-
febr — sta nam zagodla strupeno pu- ! rodno mesto. Seveda je mnogo trpet	- -------	■ *-“-> ■— , Pja Venturini, mati Venturinijeve rod-
stno pesem. Vremenih vstaja, topk>- ™di ‘ega, nasprotniki so ga hoteli kar	so v.de- , bine.-Pokopali so v Gorici gospo Te-
mer pada. Sredo 24. febr. je bilo	«topiti. Posebno živahno agitacijo je	le mor'lc? kočij azaVidava na Opm-1 režijo Kavčič,	mater ravnatelja	dežel,
mraza 11 stop. R. Zemlja je 35 cm	razvijal ob volitvah, o katerih je kaj	‘*h' Pnce f° izjavile, da m izkljuce-1 knjigovodstva	g. Evg. Kavčiča	v Gona debelo zmrznjena. Če ne bode	rad pripovedoval v poznejših letih. Bil,	’ ‘ ^ i e en izmed bratov mo
sneg kmalu odlezel, bodo ozimine po- j? zaupnik dr. Bleiweisa in v najtes-končane. Bukova drva se v okolici «ejši zvezi tudi z drugimi preporodi-
. I telji Slovenstva. Kdo tistih, ki so ob-čevali s pokojnim Trevnom, ne ve, kako je rad obujal spomine na dr.
Razlaga, dr. Tomana, dr. Blehveisa,! plesnih veselic.
pokojnega Jurčiča in mnogo drugih] ____________ ______
znanih mož! Znan je bil zlasti zato, ker je mnogo dopisoval v razne časni-j I ke. Za javno življenje se je zanimal do zadnjih dni.
—	Vseučiliški odsek, kakor ga je sklenil deželni odbor, bo sestavljen iz sledečih članov: deželnega glavarja, dveh zastopnikov dež. odbora, župana ljubljanskega, dveh zastopnikov ljubljanskega občinskega zastopa, štirih kranjskih državnih poslancev, treh zastopnikov bogoslovnega učilišča ljubljanskega, po dveh zastopnikov “Slovenske Matice”, “Pravnika” in “Leonove družbe” in enega zastopnika srednješolskih učiteljev. Za svoja zastopnika je imenoval deželni odbor prof. Jarca in dr. Lampeta, za zastopnika srednješolskih profesorjev pa prof. dr. Žmavca.
—	Samoslovenske napise so začeli nabijati v Ljubljani na Poljanski cesti.
—	Na novem stavbišču ob Dunajski cesti bo šest stavbnih blokov, na katerih se bodo zidale nove stavbe. Med drugim namerava baje ondi zgraditi svoj trgovski dom. trg. društvo “Merkur” ob Tomanovih ulicah.
—	Palača kreditne banke. Kakor se poroča, si namerava “Ljubljanska kreditna banka” zgraditi lastni dom, odgovarjajoč vsem modernim zahtevam. V ta namen je kupila banka od mestne občine veliko stavbišče na voglu du najske in Franca Jožefa ceste, kjer stoji staro vojaško oskrbovališče. Ta prostor meri nad 3000 kvadratnih metrov ter ima krasno lego v središču mesta. Projektovana palača Kreditne banke bo krasno trinadstropno poslopje, v čigar pritličju se bodo nahajale bančne pisarne, elegantna'kavarna in razni trgovski lokali. Velika, moderno urejena bančna dvorana se zgradi v dvoriščnem traktu. Novo poslopje, za katero izdeluje načrte arhitekt Krasny v Pragi bo največja zgradba v Ljubljani; glavna fronta bo dolga 84 metrov, stranski fronti (ob Franca Jožefa cesti in ob novi cesti, ki bo vodila od Dunajske ceste do Tomanovih ulic) pa po 35 metrov. Stavbeni stroški so proračunani na poldrugi milijon kron. Kakor slišimo, se bo z gradnjo pričelo že letošnjo pomlad.
—	Kranjska hranilnica odpoveduje posojila! Dunaj, 22. febr. Kranjska lira nilnica je odpovedala posojila skoro vsem tukajšnjim svojim upnikom. Prizadeti so seveda izključno le hišni posestniki. Visokost odpovedanih posojil znaša okrog 10 milijonov kron!
—	Kranjske vodne sile. Deželni odbor je sklenil, da se sestavi kataster vseh studencev in vodnih sil Kranjske dežele, ki bi mogli služiti bodisi za preskrbo pitne vode, bodisi kot gonilne moči v tehnične svrhe.
—	Državna podpora. Za vodovod v Ruteževem je dovolilo poljedelsko ministrstvo 40 odst. od potrebščine 16,-500 K.
—	Državno podporo je dovolilo poljedelsko ministrstvo ljubljanski mlekarski zadrugi v znesku 500 K, in sicer za pokritje stroškov založbe knjige, katero je izdal I. Legvart.
—	Ženska ročna dela. C. kr. deželni šolski svet je sklenil odredbo, s katero se obrača večja pozornost na tista ženska ročna dela, ki so deklicam najbolj potrebna. Pomnožil se bo i>o-uk v šivanju in v popravljanju perila. Šivanje se bo poučevalo po dve leti na vseh dekliških šolah po dve, oziroma eno uro na teden.
—	V pokoj gre v kratkem zaslužni slovenski pisatelj, višji poštni oskrbnik v Bregencu, g. Anton Koder ter se naseli v Ljubljani.
—Bavarsko-nemška pivovarna v Lescah prične menda z delom to spomlad.
—	Umrl je dne 22. febr. Anton Goslar, c. kr. sodni oficijal v Krškem, v dobi 38 let.
—Umrl je v Gradcu c. kr. davčni oficijal iz Litije g. Ivan Ditrich, star 39 let.
—Na Igu se snuje sokolsko društvo.
— Predpust v Ljubljani. Predpustno ^ soboto in nedeljo je bilo v mestu 41
ŠTAJARSKO
— Starosta lavantinskih duhovnikov — Učitelj Anton Bezeg umrl. Na «mrl. Iz Kozjega z dne 22. febr. po-Gočah pri Vipavi je dne 22. febr. umrl ročajo: Starosta lavantinskih duhov-učitelj g. Anton Bezeg.	I nikov, častni kanonik, bisernomašnik
I č. g. Janez Bosina je danes ob 8. uri
—	LJrnrla je kontoristinja gdčna. Zorana Okornova.
—	Umrla je v Sneberjih gdč. Ivana Likovič.
—	Umrla je v Kamniku davkarjeva vdova gospa Marija Verbič. — Na Viču pri Ljubljani je umrl posestnik Janez Svetlič.
—	Umrl je pustno nedeljo v gradu Podsmreka pri Višnjigori graščak E-mil Ravenegg, lastnik čebelarske tvrdke baron Rotschuetz, znan po vseh petih delih sveta. Kolikor je znano,
zjutraj umrl.
—• Iz Šmarja pri Sevnici: Pri nas je bila letos jako huda zima, četudi sneg ni bil ravno visok. Sedaj pa je že precej mraz odjenjal. V nedeljo 21. febr. smo na travnikih brali trobentice in "zvončke. Naše izobraževalno društvo lepo napreduje, mladina rada čita dobre knjige.
—	Umrl je v Jarenini veleposestnik g. Jakob Rošker, star 70 let.
—	Umrl je na Dunaju ustanovitelj društva krščansko-socialnih železni-
je to edina nemška rodovina, ki je stal- čarjev v Avstriji “Prometna zveza” in no bivala v višnjegorskem sodnem o- njell večletni predsednik g. Anton Be-kraju. V politiko se ni nikoli vtikal, j t>erič, ki je bil doma iz Spodnje Šta-Pred prilično 18 leti je ta rodovina iz-' jerske. gubila svoj baronski naslov. Oko- j
ličanom je tvrdka dala skozi več kot j — Umrl je v Starigori pri Sv. Juriju 40 let znatnega zaslužka. To leto je ] ob Ščavnici bivši organist v Vitanju prišla v konkurz, vendar je upati, da Janez Magdič, po domače Krznarjev, se še nekaj časa ohrani. Umrli je za- star 24 let. pustil 10 otrok, ki so večinoma nase-
ljeni po nemških krajih.
— Umrl je 21. febr. v Begunjah na Gorenjskem tamošnji župan, posestnik, odbornik krajevnega cestnega zastopa in svetovalec krajnega šolskega sveta, Josip Sodja. —■ V Ljubljani je
—	Umrl je v Celju v 88. letu svoje starosti J. Schpeltz.
—	Umrl je v Kostrivnici bivši trgovec in gostilničar Al. Ogrizek.
—	V silobranu ubila moža. V Mariboru je bila v tri mesece strogega za-
umrla Marija Tomazin vdova Koren-] pora obsojena 55 let stara posestnica čan. — Umrl je 14. febr. v Pilštajnu Jera Medved, ki je v silobranu ubila Anton Belina, osmošolec v Zagrebu svojega moža, ko jo je hotel pijan za jetiko. Bil je jako marljiv dijak.. pretepati.
— Smrtna kosa. Umrl je v Ljubija-	.—. Nevarna razgrajača. Dne 21. febr.
ni na sv. Petra cesti pekovski mojster, sta sedela v Kompolšekovi gostilni v
posestnik in gostilničar g. Egidij Bon-čar, star 66 let. — Umrl je hišnik de-
Prožinski vasi štorska rudarja Fric Goleš in Andr. Pangerl. Ko, sta se
želnega muzeja g. Franc Kobal, star 56 napila, sta začela zabavljati. Konečno let. — V Križevniških ulicah je umrla je potegnil Goleš velik nož iz žepa, Ana Turek.	Pangerl pa britev in sta začela ljudem
TT ,	.	_	_ ,	.■ -- ti groziti. Potisnili so ju slednjič silo-
— Umrla je na Sv. Petra cesti st. 51	.	... f.	,
. ti L n ,	, ,n , . ma iz gostilne. Sla sta v drugo go-
zasebnica Barbara Padar, stara 70 let. ...	.	,	,	.
„,	—r—	,	■	•	, stilno in tam nadaljevala svoje groz-
Na Trnovskem pristanu je umrla 72	c ...	.	, , .. .	.
,	. ,	.	•• i nje. Sedita ze pod ključem za svoje
let stara delavka v predilnici Marija .	J
TT ,	r	junaštvo.
Urbančič.
TT ,	.	.....	— Perica zaprta zaradi žaljenja ‘ve-
mr aS°^rr°i§ar-Ze ez«ls e®a ličanstva’. V Gradcu so zaprli perico uslužbenca Helena Mihelič, na Poljan-
ski cesti 38 v Ljubljani je pa umrla Marjana Bahar.
—	Nagla smrt. Poroča se, da je 16. febr. zvečer Janez Golob, klepar iz Kamnika, pil v neki gostilni v Stobu. Spat je šel na podstrešje. Drugi dan so ga dobili še malo živega in poklicali duhovnika. Mož je nato izdihnil. Ljudje govore, da je v pijanosti zmrznil.
—	Pri sankanju ponesrečil se je v Sp. Šiški 10 let stari sin postreščkov Lovrenc Sitar. Razbil si je brado, izbil si zobe m se na glavi težko poškodoval. Prepeljali so ga v dež. bolnico.
—	Ubil se je v Kamnigorici 78 let stari Tomaž Gregorič.
—	Uboj v Logatcu. V nekem tepežu je bil dne 21. febr. v Logatcu nevarno poškodovan po glavi Franc Gostiša. Potem je Gostiša v deželni bolnici umrl.
—	Nesrečna vožnja. J. Rezetič iz Št. Jerneja in M. Simončič iz Prekope pri Kostanjevici sta se peljala dne 21. februarja na Rako obiskat svoje znance. Domov grede so se splašili konji. Rezetič je padel tako nesrečno, da je s preklano glavo obležal na mestu mrtev, Simončič pa je obležala nezavestna, a se ni več zavedla. Ko so jo peljali domov, je umrla.
—	Umrla je po daljši bolezni Schin-zel, soproga graščinskega oskrbnika na Bledu.
—Detomor. Novorojenega nezakonskega otroka je zadušila s posteljno obleko dekla pri trgovcu J. Pretnarju v Zagoricah pri Bledu.
Mar, doma iz Trnovec v ptujskem o-kraju, ker je pri pranju svojim tovarišicam povedala nekaj žaljivih opazk o cesarju.
—	Hans Woschnagg — kandidat, Hans Woschnagg, bivši “Sokol” in sedaj nemčurski tovarnar usnja v Šoštanju, je postavljen za nemškega kandidata za drugi deželnozborski mandat v mestnem okraju Celje. Ta mestni okraj obsega Celje, Laško, Sevnico, Brežice, Vojnik, Vitanje, Velenje in Šoštanj.
—	Velika družina. V Gaberju živi delavska družina, obstoječa iz 25 glav. Na Francoskem bi dobila taka rodbina državno podporo.
—	Visoka starost. Na Vranskem je umrla g. Elizabeta Ocvirk, stara 93 let.
—• Zmaga “Kmečke zveze”. V Št. Jurju ob južni železnici na Štajerskem je pri občinskih volitvah sijajno zmagala v vseh treh razredih stranka “Kmečke zveze”.
—	Ricmanjska zadeva poravnana. Tržaška “Zarja” potrjuje, da je ric-manjsko vprašanje končno rešeno. Dosežen je sporazum, in Ricmanjci in Ložani so po svojem zastopniku, državnem poslancu dr. Matku Laginji, že izjavili škofu, da se povrnejo v katoliško cerkev, da prično s krščanskim življenjem in da žele imeti čim prej svojega župnika.
—	Umrl je v Trstu g. dr. Josip Ger-
rici.
—	Samoumor mesarja. V Fari v Furlaniji se je obesil mesar Leopold Kastelan. Bil je baje nekoliko zmešan.
—	Morje zamrznilo. Dne 20. febr. je bil v Pulju tak mraz, da je morje v trgovinski luki bilo pokrito z drobnim ledom. Kaj nenavadna prikazen.
—	Italijanska morala. Dne 20. febr. zvečer so čožotski ribiči v Pulju zvabili dve dekletci od 12 do 13 let na svojo ladjo ter eno izmed njih onečastili. Čožote so zaprli.
—	Št. Štefan na Žili. (Hranilnica in posojilnica) za Št. Štefan na Žili in okolico, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, je imela dne 14. svečana t. 1. XIV. letni občni zbor. Udeležba je bila proti drugim letom primeroma večja, kar kaže, da se tudi naše ljudstvo za zadružno življenje vedno bolj zanima.
—	Bivši koroški deželni šolski nadzornik Palla umrl. Z novim letom je šel koroški deželni šolski nadzornik dvorni svetnik Palla v pokoj, dne 13. febr. pa je podlegel dolgi bolezni. Rodom je "bil iz Šlezije. Koroške Slo-
vence je skrajno zatiral, a koroško Slo venstvo ga je preživelo!
— Kranjski “šparkasi” mora že res huda presti, da pošilja že na Koroško slovenski duhovščini svoje “V pojasnilo”.
■— Koroški Slovenci in justica. Koroške Slovence naj bi po želji nemških nacijonalcev najprvo vzel na piko novi šef avstrijske justične uprave. Še pre-dno je novi justični minister dr. pl. Hochenburger prisegel kot minister, že je dobil zahtevo celovške odvetniške zbornice, naj koroška sodišča odveže dolžnosti, da bi morala sprejemati slovenske vloge. Tako naj bi kratko ministrovanje dr. pl. Hochen-burgerja služilo v to, da bi bili koroški Slovenci oropani zadnjega ostanka jezikovnih pravic. Celovški nemški odvetniki so justičnemu ministru in nemškim strankam storili pač kaj slabo uslugo, ker so tako odkrito poVedali, kaj mora po njihovem mnenju biti ena glavnih nalog nemškega justičnega ministra. Stvar slovanskih strank v parlamentu je, preskrbeti, da liemškona-cijonalna drevesa ne zrastejo v nebesa.
Kot nova izgleda obleka ko smo j« mi očistili in pogladili, neglede ako j* iz debelega ali tankega blaga.
Ženske bodo jako vesele, ako se seznanijo z našim delom. Prenovimo obleke, boljše in hitreje kot se doma naredi za kar zahtevamo le malo plačilo. Poskusite naše delo!
JOLIET STEAM DYE HOUSE. James Straka A Co.
>20-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Chi. Tel. 489.	N. W. Tel. 488.
—. Velika zapuščina srbski cerkveni občini. V Vranjevu je umrl 75 letni samec dr. Vladimir Glavaš, ki je tamkajšnji srbsko-ortodoksni cerkveni občini zapustil skoraj vse svoje nepremično premoženje v vrednosti 80,000 kron.
—	Obsojen zagrebški veletrgovec z usnjem. Nedavno se je vršila v Zagrebu obširna kazenska obravnava proti 31 letnemu Židu Ebenspangerju ki se je 1. 1906 établirai v Zagrebu kot veletrgovec z usnjem. Živel je silno potratno ter je samo v orfeju vsak večer izdal po 200 K. Pomagal si je z različnimi sleparijami, dokler ga sredi 1. 1908 niso spravili pod ključ. Njegovi dolgovi znašajo 350 tisoč 361 K, za katere ni pokritja. V sodni dvorani se je med obravnavo vedel jakb hladnokrvno in samozavestno in ope-tovano zatrjeval, da ni kriv" in da bo gotovo oproščen. Ta nada se mu ni izpolnila, kajti sodišče mu je prisodilo pet let težke ječe in pa povrnitev stroškov". Njegov soobtoženec Werner je bil oproščen,
—	Madžarske šole. V garešniškem okraju na Hrvaškem in sicer v Panjanu, Bršljancih in Bnnjanih odprli so 3 nove madžarske ljudske šole — za hrvaške učence.
POZOR, ROJAKII
urejeno
>Ioderno g’ostilno
National Buffet
j katerej bodem točil najboljše por-erjevo pivo, izvrstno žganje, domače mo in prodajal dišeče smodke. Prodajam' premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, 111
C. W. BROWN, predsednik.
R. PIL CHER, podpreds9dnik.
W. 6. WILCOX, casir.
Citizens’ Mimai M
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, 111.
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3%
o
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
VVAV.VAV.V.VAV,V.VAVIV.V.V.W.V.W.VAW22AV.,/AV.VAV.V.W.W.WAVYAWA
jj FRANK SAKSER CO.,
ji 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
■j	Podružnica
ji 6104 ST. CLAIR AVE. IN. E., CLEVELAND, O.
He prall!
Imaleli v staro domovino komu ka ko pooblastile poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne.
I
_ ■rfL. •________
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
m Sl PPjBD
ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega J izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslovom “Kretanje parniko- 'in nnj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagon viti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride n dan pred odhodom parnika v New N ork. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj p id," v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki -4€>S7 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparje.v ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvuj'te par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Yas, a Vas še predajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in
koristno.
Denarje pošiljamo
de-
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka narna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10 do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni culo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali poso-5	jilnice po 4 in 4^ odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko
5	od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
WAVWVWWWWWWWVW1!
Amerlkanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
-Prvi, največji in najcepejši; Slovensko-katoliški list v Ameriki Ji«, glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOTESSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
J o 1 i e t,	111.
Tiskarne telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Joliet, 111.
Advertising rates sent on application,
	CERKVENI		KOLEDAR.
21.	mar.	Nedelja	Benedikt, Serap.
22.	a	Pondeljek Jedert, dev.; Baz.	
23.	a	Torek	Viktorijan; Miki.
24.	u	Sreda	Marije Dev. 7 žal.
25.	u	Četrtek	Oznanje. Mar. D.
26.	u	Petek	Emanuel, muč.
27.	a	Sobota	Ruperto, bis.
K PRAZNIKU SV. JOŽEFA.
Navada, posvečati mesec marec sv. Jožefu, je jako lepa in priporočljiva. Na dan 19. marca je praznik sv. Jožefa, kar je dalo povod, obhajati ta mesec kot mesec sv. Jožefa. Papež Pij IX. je podelil vsem vernikom, ki obhajajo me|,c marec s pobožnim češče-ttjem sv. Jožefa; odpustek 300 dni za vsak dan tega^-meseca in popoln odpustek enkraT medAHRIV katerikoli dan, ob katerem dostojno sprejmejo sv. obhajilo, in molijo po namenu papeževem.
Pobožnost k sv. Jožefu je Bogu zelo povoljna. Sv. Jožef zavzema med svetniki po preblaženi Devici Mariji naj višje dostojanstvo, ker je bil od Boga izvoljen za rednika njegovega edinorojenega Sina in za ženina pre-eiste, brezmadežne Device Marije. Zato slave sveti očetje njegovo dostojanstvo z navdušenimi besedami. Sv. Blaž vzklika: “Noben angel in noben drug svetnik ni imel časti, da bi se imenoval oče božjega Sina. Po tem očetovskem imenu je sv. Jožef postavljen mnogo višje, nego vsi patriarhi, pro-roki, apostoli in škofje, da bolj nego vsi drugi svetniki, ki so nosili samo ime ‘služabniki’ božji, dočim je bil sv. Jožef odlikovan z imenom ‘oče’. Ampak sv. Jožefa ne krasi le ime očeta, marveč Gospod mu je izročil tudi pravice in dolžnosti tacega glede svojega učlovečenega Sina.” — Ali ne mora potemtakem biti Bogu skrajno prijetno, če častimo onega, katerega je sam počastil in odlikoval pred vsemi ljudmi? In kako mogočen nagib tiči tudi za nas v visokem dostojanstvu sv. Jožefa, da mu ves ta mesec izkazujemo Maše posebno spoštovanje in češčenje!
Pobožnost k sv. Jožefu je za nas zelo koristna, ker njegova priprošnja pri Bogu toliko premore. Sv. Terezija, velika častilka sv. Jožefa, je pisala iz svoje izkušnje: “Priprošnja sv. Jožefa ima čudovito moč za vse tiste, ki ga zaupno kličejo.” Izdavna so imeli tudi vsi dobri katoliški kristjani neomejeno zaupanje do priprošnje sv. Jožefa in so s.e v vseh potrebah zatekali k njemu. Zgodovina nudi tudi mnogoštevilnih in čudovitih dokazov o moči njegove priprošnje. Obilnih milosti na telesu in duši dosežeš, ljubi kristjan, po mogočni priprošnji sv. Jožefa, če ga cel mesec zaupno kličeš. Posebno v tem častnem mesecu je naklonjen posredovati, da se nam prošnje uslišijo ob prestolu božjem.
Pobožnost k sv. Jožefu je praktična m času primerna. V sv. Jožefu imamo vzgled, ki ga vsakdo lahko posnema. Njegovo sveto življenje je tako ponižno, preprosto in zmerno, da ni v njem nič nenavadnega, nič izvenrednega. Kako prijetno in prikupljivo je torej za posnemanje! Češčenje sv. Jožefa je nadalje popolnoma primerno našemu času in nudi zdravil proti glavnim kva-ram sedanjosti. Človeštvo trpi dandanašnji na razuzdanosti, na poželjivo-sti po denarju, užitku in časteh. V družini je nebrzdanost izpodrinila pokorščino, v javnem življenju upornost spoštovanje in podložnost. Spoštovanje proti staršem, proti posvetnim in
duhovnih predstojnikom izgineva. V, nazareški družini pa se zakon oblasti izraža naj lepše in naj popolneje. Sv. | Jožefu je Bog zaupal očetovsko oblast nad Sinom božjim, njemu se ta pokori v spoštljivosti in ljubezni, njemu je brezmadežna Devica podložna. Ka- ( ko mogočno sredstvo za povrnitev, o- | blasti tiči torej v češčenju sv. Jožefa! Zakona dandanes mnogoterniki ne j smatrajo za nekaj svetega, nego izključno za posvetno pogodbo: odtod' toliko prestopov zakonske zvestobe, odtod toliko prepirov, odtod tako malo umevanja za visoke naloge in dolžnosti tega stanu. Na sv, Jožefu pa imajo zakonski krasen vzgled. Od njega se lahko uče, kako se imajo med seboj posvečevati in vzpodbujati k vsemu dobremu, kako morata drug za dru-zega skrbeti, kako morata skupaj živeti v miru in slogi, kako morata skupaj nositi veselje in žalost, kako se morata z vso gorečnostjo brigati za telesno in dušno srečo svojih otrok. Dandanašnji hočejo ljudje brž obogateti, uživati, trošiti; ljudje ljubijo razkošnost ter iščejo časti n zabave, nikdar niso zadovoljni, nikdar nimajo dovolj. Sv. Jožef je bil iz kraljevske rodovine, vendar je tesaril in se ni sramoval. Delal je v potu svojega obraza, da. je zase in za svojo družino zaslužil vsakdanji kruh, in je bil zadovoljen z malim. Tako je vzgled sv. Jožefa prav zelo primeren, osramotiti našo poželjivost po bogastvu, po nasladi in zabavi, po časti in odlikovanju. Hodite k Jožefu!
ROOSEVELT V AFRIKI.
MAJKA ZEMLJICA ČIMDALJE TOPLEJŠA.
Odkar je bilo zagotovo razglašeno, da pojde Theodore Roosevelt na lov na veliko zverjad v Afriko ob zaključku svojega uradovanja kot predsednik Združenih Držav, je vse, kar se tiče črne celine, jelo iznova zanimati nekaj milijonov Američanov. Pripovesti o čudnih dogodbah v Afriki so napolnjevale strani magazinov. Nekateri pisci so izjavljali, da se bivšemu predsedniku v desetih slučajih morda enkrat posreči —• ali pa še to ne — da prestane nevarnosti živ. Slikali so strahovito-sti mrzlice in žuželk kot še hujše, nego grozovitosti zgrabljivih zverin. Z druge strani so bile te grozne slutnje zasmehovane, in resnica je, da g. Roosevelta zavarovalne družbe še kaj rade nadlegujejo s ponudbami.
Potovanje po Afriki ni tako nevarno dandanašnji kakor je bilo začasa Liv-ingstone-a in Stanley-a in prvotnih raziskovalcev, dasi so tamošnje goščave in pustinje še dovolj divje, da zadoščajo hrepenenju drznih lovcev. Na prodiranju v notranjo Afriko bo g. Roosevelt potoval nekaj časa mnogo prijetneje in udobneje, nego se je pred nekaj dnevi po neki stranski “železnici” vozil na obisk v New York City.
Od mesta Mombasa, na brežini Britanske Vzhodne Afrike, odkoder bode Rooseveltova ekspedicija odrinila o-koli dne 1. maja, drži kacih 600 milj dolga železnica v notranjo deželo zva-no Uganda. Bivši predsednik bo imel zasebno karo, z Vsemi udobnostmi, ki si jih je lahko privoščil v domači deželi. Železnica drži skoz ravnikove (ekvatorialne) gozdove, prepenja velike prerije, pleza na gorovje in je, po besedah Winston Spencer Churchilla, ki se je tamkaj vozil pred nekaj leti, varna, hitra železnica, po kateri belo-kožec “lahko prodira v afriško osrčje tako lahko in varno, kakor bi potoval iz Londona na Dunaj.”
Seveda, g. Roosevelt se ne bo neprestano držal železniške proge. Njegova pot bo odvisna predvsem od danih okolnosti, ampak vobče namerava goniti in loviti ob železnici — proti severu ali jugu, kakor mu bo ugajalo ali kakor bo kazalo — in morda prodre do Ugande; od tam jo bo mahnil proti Nilu okoli dne 1. januarja in ob reki nizdolu, s stranskimi pohodi za divjačino.
Na železnici v Ugandi lahko sediš v kari ob oknu in vidiš pred sabo cel “zverinjak”. Churchill pripoveduje v svojem afriškem potopisu o čredah antilop in krdelih čeber — časih 400 ali 500 skupaj — ki gledajo drdrajoče vlake z mirno neustrašenostjo. Druge živali in noji se skrivajo v dalji, da jih je opaziti samo z daljnogledi. Tupatam se vidijo tudi levi m družine žiraf. Nekoč je drzen nosorožec poskušal zastaviti lokomotivo, od takrat pa je ta žival edina, da jo je redkokdaj videti blizu tirov.
Iz tega je razvidno, da bo g. Roosevelt lahko mnogo lovil in proučaval prirodo na streljaj od proge, po kateri se podi parni konj. Vodniki mu bodo zvedeni afriški lovci in cvet tamošnjih nosačev, takorekoč, je bil izbran, da bo tvoril njegovo ekspedicijo. Ampak z afriško zverjadjo se ni šaliti, in naš imenitni lovec bo imel dovolj razdraž-be, da bo zadostovala celo njegovi krepki naturi.
sik *	*
Še v zadnjem hipu spet svari prof. Starr bivšega predsednika, naj za božjo voljo opusti potovanje v Afriko, kjer ga čaka gotova smrt. To je razvidno iz sledeče brzojavke:
New York, 13. marca. — Vdrugič je dr. Frederick Starr, raziskovalec, pisatelj in človekoslovec s chicaškega vseučilišča nocoj izdal svarilo na Theodore Roosevelta proti njegovemu nameravanemu potovanju na lov v Afriko in je ponovil trditev, da se ne povrne več živ, če poskusi izvesti svoje načrte. To je dr. Starr trdil v govoru, ki ga je imel pred združbo new-yorških učiteljev na pojedini v St. Denis hotelu. Rekel je, da bodo mrzlice povzročile bivšega predsednika smrt.
Obilno dokazov je, da se zemlja bolj razgreva nego ohladeva. Poleg strogo znanstvenega dokaza za to trditev, jo dokazujejo tudi zapiski o kruto mr?lih zimah v preteklih stoletjih v primeri s sedanjo. Zapiski razodevajo nekaj čudnih muh odstrani starega Severja, začenši s petim stoletjem krščanske dobe in nadalje do današnjega dne, pravi Kansas City Star.
črno morje je bilo docela pokrito z ledom za dobo dvajsetih dni leta 401.
Reka Donava je bila čezinčez zamrznjena tako, da je šla cela armada čeznjo po ledu leta 462.
V	Carigradu je bila zmrzal, ki je trajala od meseca oktobra do februarja leta 463.
Črno morje in Dardanele so bile zopet čezinčez zmrznjene leta 768.
Donava, Laba in Seine so bile tako zamrznjene, da so se čeznje vozili težki tovorni vozovi cel mesec pozimi leta 822.
* * *
Jadransko morje je bilo zamrznjeno leta 860.
V	Evropi je bil leta 874. snežen vihar, ki je trajal od začetka novembra meseca do konca marca.
Skoro vse trte v Evropi je zamorila zmrzal leta 891. in 893.
Nekega poletnega dne 1033 je bil na Angleškem tak mraz, da je bila vsa letina uničena.
Reka Pad na Italijanskem je bila zmrznjena od Cremone do morja leta 1133. Vinski sodi so pokali in drevesa so se cepila vsled hudega mraza.
Natovorjeni vozovi so se vozili na Jadranskem morju po ledu od suhe zemlje do Benetk leta 1234.
Reka Donava je bila do dna zamrznjena leta 1236. in je ostala tako zmrznjena dolgo časa.
Kategat je bil zamrznjen od Norve-gije do Jutlandije leta 1261.
Reka Rajna je bila zamrznjena čezinčez in natovorjeni vozovi so se vozili čeznjo po ledu leta 1292. Potniki so tudi hodili od Norvegije do Jutlandije po ledu istega leta.
Vse reke v Italiji so bile čezinčez zamrznjene pozimi 1344. Tako mraz je bilo na Danskem, da volkovi niso mogli obstati tamkaj leta 1403. in zatekli so se v Jutlandijo po ledu.
* * *
Snežilo je v Evropi neprestano štirideset dni leta 1434.
Vino je zmrznilo na Flanderskem leta 1468. in vojaki, katerim je bilo razdeljeno, so je morali sekati v kose s sekiricami.
Reka Schedt je bila čezinčez zmrznjena tako trdo cele tri mesece leta
1565.,	da je prenašala natovorjene vozove.
Vse reke v Evropi so bile čezinčez zmrznjene ih beneško brodovje je bilo primrznjeno v lagunah Jadranskega morja v Benetkah leta 1621. in 1622.
Zima leta 1658. je bila huda v Evropi. Karol X., kralj švedski, je prekoračil po ledu Mali Belt, morsko ožino med Funeni in polotokom jutlandskim, s celo svojo vojsko, pehoto, konji-štvom, prtljago in topništvom. Reke v Italiji so nosile težke vozove.
Reka Thames na Angleškem je bila pokrita z 61 palcev debelo ledeno skor jo leta 1664., in leta 1684. je bil led spet dovolj debel na istej reki, da so se kočije vozile čeznjo.
Zimi leta 1691. in 1693. sta bili tako hudi v Avstriji, da so volkovi prodirali na Dunaj ter napadali ljudi in živali po ulicah.
* * *
Zima leta 1709. je izrecno imenovana “mrzla zima”. Vse reke in vsa jezera v Evropi so bila čezinčez zamrznjena in tako je bilo tudi morje več milj od brežine. Na Angleškem je bila zemlja zmrznjena devet čevljev globoko. Ptice in živali so poginjale na polju in ljudje So umirali na tisoče v svojih hišah. Na južnem Francoskem so bile olive zamorjene in vinogradi uničeni. Jadransko morje je bilo zamrznjeno, in celo Sredozemsko okoli Genove. Nasadi citron in oranž so trpeli v Italiji.
Zabave so se vršile na ledu na reki Thames pozimi leta 1716., in potniki so hodili po ledu iz Kodanja na Švedsko.
Vsepolno živine in ovac je bilo pokopanih v snegu na Škotskem pozimi leta 1726. •
Meseca januarja 1737 je bila zemlja zmrznjena štiri čevlje globoko v Novi Angliji.
Zima 1. 1740. je bila komaj manj mrzla nego ona 1. 1709. Vola so spekli na ledu na reki Thames, in sneg je ležal deset čevljev globoko na Španskem in Portugalskem. Morski zaliv zvan Zuy-der Zee je bil čezinčez zmrznjen in na tisoče oseb se je drsalo po njem. Angleška jezera so bila tudi zamrznjena. Tisto zimo so v Petrogradu zgradili “ledeno palačo” po nekem elegantnem vzorcu. To je bila menda prva “ledena palača”. Sneg je zapadel triindvajset čevljev visoko na Portugalskem pozimi leta 1744., dočim je bila v Novi Angliji poletna zima.
DOBRI SVETI ZA MLADENIČE.
V sledečem podajamo nekaj dobrih svetov za naše mladeniče. V nekaj letih si bodo povečini ustanovili svojo lastno domačijo in potem bodo sami odgovorni za vsako svoje dejanje in nehanje. Delovali bodo v svojem poklicu, v družabnem kakor v verskem življenju, in tudi v politiki. Zato naj uže sedaj začenjajo, odlagati vse otročarije, da bodo kot resni možje pogu-
mno vršili .svoje dolžnosti, ki jih čakajo.
Kadar mladenič uvidi, da so njegova deška leta minula in da je stopil v moško dobo, naj bi uvaževal sledeča troja načela: 1) Življenje bo vedlo samo potem k dobremu cilju, če živiš, kjer in kakor Bog hoče, tako da se bo končalo s srečno smrtjo; 2) však človek, ra^un v otoaški dobi, ima nekaj opraviti, v kar ga je Bog naprej odločil; po zunanjem se ima izkazovati koristnega človeški družbi; po notranjem ima posvečevati svojo dušo; 3) nobeno drugo življenje ne odgovarja njegovemu namenu, najsi bo stan istega katerikoli. Življenje, v katero nas je Bog naprej odločil, zgrešiti, je vzrok zgrešenega življenja, celo izgube večnega zveličanja se je bati. — Zato, dragi mladenič, nikar ne živi brezmiselno tjevendan. Misli na bodočnost. Moli in premišljaj, kaj imaš postati, kaj in kako je storiti, in sicer vedno z ozirom tako na časno, kakor ha večno srečo. Misli na to, kadar moliš: “Ne pelji nas v skušnjavo”,, da ne zgrešiš prave poti k svojemu poklicu. '
Če se ne čutiš poklicanega v duhovni stan ali v redovništvo, moraš vedno stremiti na to stran, ne da bi izgubil izpred oči svojo dušno srečo. V to svrho se ravnaj po sledečih trojih sklepih: 1) Bodi varčen; priskrbi si po okolnostih sredstev za ustanovitev domačije, trgovine, za živek družini in za prijetno starost. Vedno devaj nekoliko na stran za bolne dni ali brezdelje. 2) Glede ženitve ne bodi lahkomiseln. “Dobri zakoni se sklepajo v nebesih.” Ne hodi na lov na ženske. Iskreno prosi Boga, naj ti da ono osebo, katero je zate odločil; našel jo bodeš kakor slučajno, in srečen boš z njo. Potem se pobožno pripravljaj na sv. zakonski stan. 3) Sprejemaj sv. zakramente vsak mesec.
Mladenič, ki ničesar ne prištedi, ki teden za tednom potroši, kar prisluži, ni nič prida. Če nima poguma, si odreči to ali ono zabavo, da pozneje ne bi trpel sile, je pač slabotnik. Ako si, dragi mladenič, vstanu le malo prihraniti, naloži prihranek v kako hranilnico; če je večji, naloži ga v kako podjetje ali na gotove obresti, dokler ga sam ne potrebuješ.
Glede obnašanja proti svoji nevesti, ti pravimo: Ne dovoli si ničesar, česar ne bi rekel ali storil vpričo kacega angela. Samo čiste duše vzemo božji blagoslov s seboj v zakonski stan. Ampak je li čistost mogoča? Bog ne zahteva nič nemogočega, toda glede mogočega moramo biti čuječi in previdni. Z božjo milostjo je vse mogoče. Nemogoča pa je čistost pri njem, ki se udaja pijanosti, ki svoj želodec preoblaga z jedili, ki občuje z nečistimi družbami ali razuzdankami. Nemogoča je čistost zanj, ki se ne ogiblje priložnosti h grehu, ki vneto in vztrajncLne moli, kadar je v skušnjavah, in posebno kdor zanemarja sprejem sv. zakramentov.
Nikdar ne pozabi tega. Skušnjavam mesenosti se ni možno ogniti; tolikanj brzdati se ni mogoče; svetniki so jim tudi podvrženi; ampak prenašati se dajo, kakor prenašamo bolezen, in rabiti je sredstva, ki bolezen lajšajo ali morda ozdravijo. Najboljše vseh sredstev proti nečistosti v mislih in meseni poželjivosti, je sv. obhajilo; to je tem večkrat sprejemati, čim hujše in čim trajnejše so skušnjave. Telo Jezusa Kristusa se ne imenuje zaman “kruh angelski”, ker lahko napravi človeka čistega kakor angela. Njegova kri se imenuje “vino, ki dela device”. Kjer se je Gospod nastanil, tam ne preostaje prostora za hudiča nečistosti.
Črnke kot nune.
Črnke kot nune so redkokdaj videti na osrednjem zapadu, vendar jih je precej v državah Missouri in Kansas, ki so članice dveh sestrskih samostanov za črnke, katera se nahajata v Združenih Državah. Dotična reda sta “The Oblate Sisters of Providence”, čegar matica je v Baltimoru, Md., in “The Congregation of the Sisters of the Holy Family” v New Orleansu. Članic je okoli 200.
Nunske sestre (Oblate Sisters) sedaj štejejo okoli devetdeset članic. Te oskrbujejo sirotišnice in dnevne šole v Baltimoru, Normandyju, Mo., St. Louisu in Leavenworthu, Kans. Tudi eno župnijsko šolo v Washingtonu, D. C., in dnevno šolo v Havani, Cuba. Pod oskrbo imajo kacih 200 sirot svo jega plemena in odgajajo kacih 500 črnokožnih otrok.
Velik polski “college”.
Kardinal Gibbons je predkratkim nakopal stavbišče za nameravani “St. John Kantius College” v področju Katoliškega vseučilišča ameriškega, zadej za Vojaškim domom (Soldiers’ Home) in tik zavoda “The Marist College” Poslopje, kadar bo dovršeno, bo imelo prostora za 200 dijakov in se bo rabilo za vzgojo polskih duhovnikov v tej deželi. Kardinal je nakopal prvo lopato zemlje, in sledili so mu apostolski delegat Falconio, škof O’Connell, Rev. Dr. Shahan, Rev. Anthony Lec-hert, Rev. G. A. Dougherty, blagajnik Katoliškega vseučilišča ameriškega, in Dr. A. Grigoc, rektor polskega col-lege-a. Stavba bo iz granita, vapnen-ca in opeke ter varna proti ognju. Dolga bo 236 čevljev na pročelju in 66 čevljev široka, visoka pet nadstropij in bo stala približno $300,000.
Iplll		■
	:	■ .
		
		

-m $	* i
■ ■
i wíw	*	\
e ;	. ' -K :
■I
JOHN R. CRONIN.
Gosp. Cronin se najiskrenejše zahvaljuje slovenskim in hrvaškim volil-cem, ki so mu po svojih močeh pripomogli, da je dobil tako veliko večino oddanih glasov ob prvotnih volitvah, kot dem. kandidat za nominacijo za župana. Dobil je namreč okoli 1,000 glasov več nego oba njegova nasprotnika. To kaže, da je on res priljubljen in pošten ter značajen mož in vreden vsega zaupanja.
Gosp. Cronin je bil rojen in zgojen v tem mestu On je člarv mnogih kat. društev. Vsakdo ga pozna in čisla, ker pri njem ni razlike med delavcem in gospodom.
Upati sme, da bo ob prihodnjih volitvah izvoljen še z veliko večjo večino kakor je bil pred dvema letoma.
Prva številka katoliškega časopisa za črnce je pravkar izšla v Milwaukee, Wis.
Zbirka palmovih dreves v Kew Garden v Londonu je mnogo večja, nego katerakoli druga na svetu; obsega kacih 500 vrst.
Proti koncu 15. stoletja, ko so si Španci prisvojili Kanarske otoke, je
neki francoski pustolovec imenoma Jean de Bethencourt uvedel v Evropo kanarčke.
V Indiji so izkopali zlata leta 1908. v vrednosti $12,000,000, ali osmino o-nega v Združenih Državah.
Plinovi motorji za črepanje vode polagoma nadomeščajo starošegne mli ne na sapo v Holandiji.
Sove vsake vrste niso le neškodljive živali nasproti divjačini, marveč so tudi, čeprav ljudstvo drugače misli, koristne za poljedelstvo, ker uničujejo-podgane, miši, krte, žuželke itd.
Odbor za splošno odgojo mesta St. Paul, Minn., je dovolil $75,000 za katoliški zavod St. Thomas College pod pogojem, da imenovani zavod nabere $225,000 iz drugih virov v primernem času.
Moderni ženske na Kitajskem ne slede vzgledu svojih angleških in ameriških sester z odporom proti trinoštvu moških, marveč so se jele upirati proti svekrvam in taščam. Eden izmed ženskih klubov v Shanghaiu si je stavil v svojo svrho “upor proti taščam”.
151etna hčerka usmrtila s pet streli. Ustrelila je očeta za to, ker ni privolil v njeno poroko z nekim mladim anarhistom.
Svojo ženo na štedilniku sežgal. Bestialni umor se je izvršil zadnje dni v občini Gurba pri Aradu. Tamkajšnji posestnik Moisze Esizmas je živel s svojo ženo v vednem prepiru. Ko je nekega večera prišel ljubeznjivi mož pijan domov, se je vnel med zakonskima hud prepir. Esizmas se je po prepiru navidezno pomiril ter rekel svoji ženi, naj v štedilnik dobro zakuri, češ, da ga hudo zebe. Ko je bil štedilnik razgret, da je od vročine žarel, je mož ženi strgal vso obleko s telesa ter jo s silo posadil na štedilnik. Držal je u-božico toliko časa na štedilniku, da ni bilo zapaziti več življenja v njej; potem pa se je vlegel k počitku in mirno zaspal. Drugo jutro je svoj čin povedal sosedom, ki so obvestili orožnike.
“Kolumbov dan”. Postavodajstvom držav Pennsylvania in Illinois so pred loženi nasveti postave, da se proglasi dan 12. oktobra zakonitim praznikom. Predlog podpirajo Kolumbovi Vitezi, ki so že dosegli, da se je omenjeni dan proglasil zakonitim praznikom v Colo-radu in Califormji.
Koliko škode je napravil potres v Južni Italiji. Bivši italijanski minister Maggiorino Ferraris je skušal s pomočjo uradnih listin proračunati škodo, ki jo je napravil zadnji veliki potres na Siciliji in Kalabriji. Izračunil je, da je škode okolu 600 milijonov lir.
Ko je tajniku Hay čestital neki ino-stranski diplomat na njegovem zdravem obrazu, je g. Hay odgovoril: “Pozabljate, da trpim na neozdravni bolezni.” Diplomat se je začudil in je vprašal, katera bolezen ga muči. “Starost,” je bil,odgovor.
Pav — čuvaj hiše. Napredni farmarji so baje opazili, da se da pav, ki je doslej veljal le kot okrasek domačega dvorišča, prav koristno uporabiti. Ponoči so namreč pavi jako čuječi in vselej prej začutijo tuje prihajače, kakor pa psi, in jih naznanjajo z glasnim krikom. Torej — novi domači čuvaji.
151etna morilka svojega očeta. V sibirskem kraju Irbit se je pred kratkim odigrala strašna družinska tragedija. Ravnatelja velikih v Irbitu ležečih Bogoslovovih del Šelgunova, sina znanega ruskega pisatelja, je lastna
Zaradi zvonenja v francoskih cerkvah je bilo mnogo prepirov, odkar so občine dobile cerkve v svojo oblast. Maire (župan) v Arcu na primer je ukazal, da se sme zvoniti le petkrat na dan, vselej po pet minut, in sicer v dobi od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Mrličem se sme razun tega pozvoniti dvakrat: enkrat, da se naznani smrt, drugič, ko se prične sprevod premikati. Če je zvonik slab, sme maire v sporazumu s stavbinskimi zvedenci zvo-nenje sploh prepovedati. — S tem se je zabranilo med drugim zvonenje “Zdrava Marija”. Duhovščina se je pritožila na državni svet, ki je odredbo županstva razveljavil; le določba glede prepovedi zvonenja v slučaju slabega stanja zvonika je ostala v veljavi.
Blagoslov četrte zapovedi.
Avstrijska cesarica Marija Terezija je nekoč obiskala vojaško akademijo, v kateri so se izobraževali za vojaški stan povečini sinovi ubogih in zaslužnih častnikov., Vprašala je, kateri učenec se najbolje vede. Imenovali so ji mladega Vukasoviča. Cesarica mu je dala 12 cekinov, da si napravi kako veselje. Čez teden dni je cesarica spet prišla, ga dala poklicati in vprašala, kako veselje si je napravil z denarjem. —Mladenič je bil v zadregi.
“Ali si kaj zaigral?” je vprašala Marija Terezija.
“Ne”, je odgovoril ponižno, “poslal sem ga svojemu očetu, ki je bil poročnik, pa je izgubil svoje mesto in sedaj životari brez pokojnine. To je bilo največje veselje, katero sem si mo gel napraviti z denarjem.” — “Ti si vrl dečko”, je ginjeno rekla cesarica. “Sedi in piši!”
Mladenič je sedel, in nato mu je cesarica narekovala sledeče pismo: “Preljubi oče! Pismo, katero tu pišem, mi narekuje cesarica sama. Moja pridnost, moje lepo obnašanje in posebno moja otroška ljubezen in hvaležnost do Tebe, moj oče, so deželni vladarici tako ugajale, da boš dobival od te ure 500 goldinarjev letne pokojnine in jaz dobim zopet darilo 24 cekinov.”
Lahko si mislite veselje dobrega sina. Po dovršeni odgoji je vstopil r vojsko, se vzpenjal od stopnje do stopnje in je nazadnje postal maršal-lajt-nant.
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:.....Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 R. 90th St., New York City.
Blagajnik: ........John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:___Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec..............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:........Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, ,111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, North Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111.
John N. Gosar, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Leo. Kukar, Ely, Minn.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
PROŠNJA ZA SPREJEM.
Novoustanovljeno ženskino društvo Marije Pomagaj, So. Omaha, Nebr., želi pristopiti k Jednoti. Imena članic so: Ana Žitnik, Helena Ostrunič, Marija Žitnik, Ana Špelič, Ana Bestič, Katarina Švajger, Marija Oštir, Antonija Švajgar, Katarina Pezdirc, Josipina Derganc, Katarina Speitzer, Katarina Požak.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 13701 Anton Nemanich, roj 1890, 13702 Franc Drašler, roj 1887, 13703 Anton Smrdel, roj 1887, spr. 15. marca 1909.
Dr. št. 103 člane.
K društvu sv. Janeza Krstnika 13, Biwabik, Minn., 13704 Matija Junko, roj 1879, spr. 12. marca 1909.	Dr. št. 53 članov.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 13706 Franc Jaketič, roj 1889, 13707 Jurij Vrbanič, roj 1880, 13708 Matija Salovšek, roj 1878, spr. 10. marca 1909.	Dr. št. 135 članov.
K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 13709 Jos. Jurkaš, roj 1884, spr. 4. marca 1909.	Dr. št. 180 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 51, Ironmountain, Mich., 13710 Marko Plut, roj 1884, spr. 11. marca 1909.	Dr. št. 27 članov.
K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 13711 Ivan Klun, roj 1880, 13712 Josip Romanic, roj 1879, 13713 Ivan Korbar, roj 1877, spr. 17. marca 1909.	Dr. št. 104 člane.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 13714 Martin Pogačic, roj 1884, spr. 1. marca 1909.	Dr- št. 47 članov.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 13715 Josip Martinčič, roj 1892, spr. 7. marca 1909.	Dr. št. 123 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 13716 Andrej Sire, roj 1889, 13717 Ivan Mantel, roj 1889, 13718 Matevž Meze, roj 1875, spr. 13. marca 1909.
Dr. št. 112 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 71, Crabtree, Pa., 13719 Franc Bizjak, roj 1880, 13720 Ivan Štucin, roj 1878, spr. 16. marca 1909. Dr. št. 36 članov.
K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 13721 Ivan Lužar, roj 1868, spr. 7. marca 1909.	Dr. št. 39 članov.
K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 13722 Anton Kompaš, roj 1877, spr. 12. marca 1909.	Dr. št. 39 članov.
K društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 13723 Karol Skerbe, roj 1890, 13724 Valentin Skerbe, roj 1888, spr. 10. marca 1909.	Dr. št. 10 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., k društvu sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont., 8464 Ivan Krašovec, 9. marca 1909. I. dr. št. 43 članov.
II. dr. št. 142 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 10900 Ivan Selan, 10901 Ivan Zaitz, spr. 5. marca 1909.	Dr. št. 142 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 10391 Franc Omejc, spr. 8. marca 1909.
Dr. št. 109 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 71, Crabtree, Pa., 6615 Franc Bende, spr. 8. marca 1909.	Dr. št. 34 članov.
K društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 3388 Matija Šušteršič, 7630 Blaž Leskovšek, spr. 8. in 11. marca 1909.	Dr. št. 51 članov.
K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 9894 Franc Šteržišer, spr. 15. marca 1909.	Dr. št. 33 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 787 Josip Terlep, 10758 Ferdinand Drolc, 15. marca 1909.	,	Dr. št. 128 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 12548 Franc Kolenc, 10906 Ivan Zobec, 10917 Martin Zobec, 5. marca 1909.	Dr. št. 139 članov.
Od društva sv. Janeza Krstnika 60, Wenona, 111., 6893 Alekš Bojc, 8. marca 1909.	Dr. št. 54 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 8766 Anton Kužnik, 12. marca 1909.
Dr. št. 67 članov.
Od društva Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 11619 Ivan Vidmar, 10312 Josip Košak, 8. marca 1909.	Dr. št. 30 članov.
Od društva sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 13532 Ivan Mustar, 15. marca 1909.	Dr. št. 38 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 10098 Matija Komp, 15. marca 1909.
Dr. št. 127 članov.
ZVIŠAL ZAVAROVALNINO.
Pri društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 11647 Ivan Malkin zvišal posmrtnino na $1000. V. razred.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 3999 Johana Juršinovič, roj 1879, spr. 14. marca 1909.	Dr. št. 114 članic.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 4000 Mana Bosich, roj 1886, 4001 Marija Mestek, roj 1888, spr. 13. marca 1909.	Dr. št. 35 članic.
K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 4002 Klara Kožur, roj 1890, spr. 9. marca 1909.	Dr. št. 46 članic.
K društvu	sv. Frančiška	66,	Cleveland,	Ohio,	4003 Josipina Kek,	roj 1866, spr.
11. marca	1909.	Dr.	št. 10 članic.
K društvu	sv.	Petra	m Pavla	89,	Etna,	Pa.,	4004	Ana	Juratovič,	roj 1890, spr.
10. marca 1909.	Dr. št. 6 članic.
K društvu Marije Čist. Spoč. 85, Lorain, Ohio, 4005 Katarina Požega, roj 1876, spr. 9. marca 1909.	Dr. št. 28 članic.
K društvu Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 4006 Frančiška Paočnik, roj 1884, spr. 12. marca 1909.	Dr. št. 12 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., k društvu sv. Ane 127, Waukegan, 111., 3683 Frančiška Petkovšek (Mesec), 27. dec. 1908.
I.	dr.	št. 25 članic.
II.	dr.	št. 37 članic.
Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., k društvu sv. Janeza Krst., Butte, Mont., 2726 Marija Krašovec, 9. marca 1909.	I. dr. št. 1 članico.
II. dr. št. 62 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 1619 Marija Šuštaršič, spr. 11. marca 1909.	Dr. št. 18 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 534 Uršula Terlep, 15. marca 1909.
Dr. št. 39 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 316 Marija Hajnšek, 15. marca 1909.
Dr. št. 38 članic.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
Joliet, 111., 14. marca. — Naznanja se članom društva sv. Jožefa št. 2 K. K. S. K. Jednote v Jolietu, 111., da je društvo ob zadnji navadni seji dne 7. marca 1909 sklenilo, da bode imelo skupno velikonočno sv. obhajilo dne 21. marca pri sv. maši ob 8. uri zjutraj. Člani naj se zberejo v navadnih prostorih točno ob 15. minut do osmih. Ker je skupno sv. obhajilo že v navadi po Združenih državah vseh katoliških društev, zato se tudi odločno zahteva od vsacega člana, da stori svojo versko dolžnost in da se izkaže vrednega člana katoliškega društva. Sramotno je, kadar se zberejo člani k skupnemu sv. obhajilu enega največjega društva kakor je društvo sv. Jožefa, ali v resnici se pa vdeleži komaj eno četrt ali pa še ne, in nekateri so še taki, da ravno pri tisti sv. maši pristopijo k sv. obhajilu, toda posamezno, to so slabi člani društva. Kadar ima društvo skupno sv. obhajilo, tedaj se ga je vsaki član tudi skupno vdeležiti dolžan! In ker že omenjam o skupnem sv. obhajilu, naj še naznanim, da vsaki član ali članica tega društva se mora izkazati s spovednim listkom, ker od sedaj naprej se ne more in ne sme društveni odbor za nobenega odgovarjati, in kateri član ali članica se ne izkaže s spovednim listom, se bo ravnalo z njim po pravilih K. S. K. Jednote. Toraj članice se morajo ravno tako izkazati z listki opravljene velikonočne spovedi!
Nadalje tudi naznanjam vsem tistim članom, kateri kaj dolgujejo društvu, da plačajo svoje prispevke do dne 28. marca tega leta. To pa zaradi trimesečnega računa ker knjige bodo zaprte od 28. tega do prve nedelje aprila meseca. Torej naj se člani ozirajo na to, da ne zamudijo ter se izognejo nepotrebnim neprilikam, in to zaradi njih samih krivde.
Ob koncu srčno pozdravljam vse člane in članice tega društva, kakor tudi vsa sosedna društva. Tebi, dragi list, pa želim obilo naročnikov.
Mihael Urshich, tajnik.
Joliet, 111., 16. marca. — Naznanja se članom Mlad. društva sv. Alojzija da bo v nedeljo navadna seja društva, ker je ta seja jako važnega pomena, za to naj se iste udeleže vse člani.
Kot sklenjeno na zadnji seji, se naj vsi oni, ki žele pristopiti k Jednoti, udeleže seje in naj pridejo malo prej v šolsko dvorano, da se prepričamo, ako bo zadostno število kandidatov, da se bodo zapisali in po zdravniku pregledali. Vedeti namreč moramo prej, ako bo zadostno število kandidatov za društvo, da si lje bo kateri delal nepotrebnih stroškov.
Sedaj je še prilika, da pristopijo vsi oni fantje, ki še niso pri nobenem društvu. Pristop stane pri nekaterih društvih po več dolarjev, a sedaj je pri nas prost. Toraj si vsak prihrani denar. Edino kar mora vsak plačati preč ob pristopu je, da plača zdravniku 50c za pregled; 50c za prošnjo za sprejem v Jednoto in asesment kakih 35 ali 40c za prvi mesec, ter mesečnino ?a društvo 50c za en mesec vnaprej. Toraj $1.85 ima stroškov pri vstopu. Ali ni bolje kakor plačati kasneje kake 4 ali več dolarjev. Vsak nov član bo deležen vseh koristi, katere daje društvo. Naša blagajna je že dobro močna, imamo že okoli $200.00 v blagajni. Podporo daje društvo že po preteku prvih 3 mesecev, in sicer $1.00 na dan. Toraj kateri fant hoče sebi dobro in hoče biti član našega dičnega društva ima še samo sedaj priliko pristopiti po tako nizkimi pogoji.
Sedaj ima naše društvo 55 članov, a smo skoro vsi že člani Jednote. Na zadnji seji so pristopili tri novi člani. Društvo lepo napreduje.
Na sejo torej v nedeljo vsi člani! Pripeljite še svoje prijatelje, da pristopijo sedaj, ker to je prilika, ki se le redkoma ponuja. Na svidenje!
J. Lekan, tajnik, 109 Indiana St.
Chicago, 111., 16. marca. — Vsem članom in članicam društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. tem potom naznanjam, da bo naše društvo opravilo spoved v soboto dne 27. marca popoldan in zvečer, skupno sv. obhajilo bomo pa prejeli dne 28. marca med 8. sv. mašo, ravno na dan, ko se bo v naši cerkvi pričela 40urna pobožnost. Po društvenih in jednotinih pravilih se'mora vsak član in članica društva K. S. K. J. izkazati z listkom, da je v resnici spoved opravil. — Ob enem tudi naznanjam vsem 'rojakom po Chicago, da je društvo sv. Štefana na zadnji seji sklenilo, da se bo vsakemu novemu članu pristopnina k društvu znižala za 2 dolarja, in to velja za dobo 3 mesecev. Rojaki, ki še niste pri nobenem društvu, stopite v društvo sv. Štefana, ki je na dobri podlagi in ga zato vsem toplo priporočamo.	John Zvezič, tajnik.
pri društvu, ampak to je dolžnost vsakega kristjana. In kateri se temu upre, da ne naredi do določenega časa, ta ne more biti ud K. S. K. J. niti društva. Pa tudi tisti člani, kateri ste pri več društvih, se bode zahteval list izkazin-ge, ne bode zadostovalo “jest sem bil s tem ali s tem društvom in sem oddal tam listino.” To ne dela nič, jest bodem zahteval spričevalo. Torej kateri misli in se mu je mogoče sočasni-ti torej naj se udeleži na ta dan, kakor je imenovan; a tisti udje, kateri ne morejo nič korist narediti društvu in Jednoti, torej tudi naj .rajši molčijo, pa bode lepše za njih. Toraj glejmo na napredek Jednote, pa ne nasprotno.
Nadalje opozarjam člane, da se so-časnejo seje, katera bode 28. marca, pa posebno kateri že več časa dolgujete, da si svojo stvar poravnate. In tisti, kateri imate potne liste in vam so sedaj se iztekli, tedaj je še do prihodnje seje čas; kateri pa ne, bode suspendan od društva in Jednote.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. in dober uspeh Jednoti.
J. Wukshinich, tajnik.
Crabtree, Pa., 9. marca. — Naznanjam vsem udom društva sv. Antona Padov. št. 71 K. S. K. J., da vsaki ud ko zboli ali v slučaju da je pobit je dolžan, to naznaniti takoj bolniškemu predsedniku in obenem poslati zdravniški list na društvenega tajnika. Listi, katere bi zdravnik sam dal, so neveljavni; vsaki bolni ud je dolžan, si preskrbeti zdravniški list od društvenega tajnika, ki jih vam takoj pošlje kakor hitro vprašate po njih. Zapomnite si pa, da vsaki ud, kateri nam naznani svojo bolezen še le po ozdravljenju in še samo z enim zdravniškim listom, ne dobi nobene podpore. Zapomnite si to dobro; kdor tega ne spolni, naj si šteje sebi v zlo.
Pozdravljam vse rojake, posebno pa ude naše slavne K. S. K. Jednote.
John Tome, tajnik.
Etna, Pa., 15. marca. — S tem dam na znanje vsem članom društva sv. Jurija št. 64. K. S. K. J. v Etna, Pa., da bo društvo imelo svojo velikonočno spoved dne 3. aprila in skupno sv. obhajilo dne 4. aprila ob 8. uri zjutraj v slovenski cerkvi na 57. ulici v Pitts-burgu. Zatoraj so vsi člani naprošeni, da se zberejo omenjeni dan ob pol 8. uri zjutraj v društveni dvorani.
Tudi dam na znanje vsem članom tega društva, da bo društvena seja dne 4. aprila in to vale po prvi sv. maši zjutraj. To pa zato, ker bo drugo nedeljo v mesecu velikonočni praznik. Tudi dam na znanje članom, kateri so oddaljeni od tukajšnjega mesta, da mi pošljejo svoje spovedne liste do 31. maja t. 1., ker potem bo prepozno.
Tudi dam na znanje vsem članom, kateri se niso vdeležili zadnje seje, da je društvo sklenilo izigravati uro v korist društveni blagajni. To pa zato, ker imamo veliko bolnikov za podpiranje. Tiket bo plačal vsaki član 25c. Toliko do znanja članom, kateri so izven mesta.
Pozdrav vsem članom in članicam £. S. K. Jednote.
John Skoff, zastopnik.
Pittsburg, Pa., 10. marca. — Prijazno kličem in strogo zapovedujem vsem članom društva Matere Božje št. 33 K. S. K. Jednote, da se vsi brez izje-meme udeležijo spovedi v soboto pop. dne 27. marca, da bodemo zamogli v nedeljo dne 28. marca med osmo sv. mašo vsi skupaj pristopiti k mizi Gospodovi ter završiti Velikonočno Jagnje, tako, da bodemo s čistim srcem in mirno vestjo pričakovali vesele Velikonočne praznike.
Ravnotako opominjam vse tiste člane, kateri so oddaljeni od tukaj, da opravijo svojo versko dolžnost, in v dokaz temu mi morajo poslati spovedni listek. Upam in želim dobiti vseh 135 listkov, da se bodemo prepričali, da so v katoliškem društvu v resnici le pravi katoličani.
Sklepajoč svoj dopis, pošiljam bratski pozdrav vsem rojakom in rojakinjam, želeč jim vesele Velikonočne praznike, posebno pa udom društva Matere Božje št. 33 K. S. K. Jednote.
Anton Mišica, I. tajnik, 5129 Dresden Alley.
Chicago, 111., 15. marca. — Sporočam članom društva sv. Alojzija št. 47. K. S. K. J., da bode imenovano društvo imelo skupno sv. spoved 27. marca zvečer in skupno sv. obhajilo potem v nedeljo zjutraj 28. marca med sv. mašo, in da se ob polosmi uri vsaki sočasni v društveni dvorani se svojo regalijo. Torej si zapomnite, da to dolžnost mora vsaki opraviti brez vsakega vzroka, ali ne samo zato, ker je
Telesna onemoglost.
Opozoriti želimo čitatelje A. S. na bližajočo se dobo, ko bo vsakdo, občutil nekako nerazločno slabost, tako duševno kakor telesno. Takoj bo u-trujen in nič ga ne bo veselilo. Obtok njegove krvi je prelen za hitro izpre-membo iz zime v spomlad. Njegov ustroj potrebuje malega dražila v svr-ho, da vsi organi hitreje zaposlujejo. V tem oziru ni ijič boljšega, nego Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vzpodbuja želodec in vse prebavne organe k delu, izganja vso obrabljeno tvarino iz telesa in napolnjuje žile s čisto, obilno krvjo. (To je naraven kričistilec in vsakdo, ki trpi vsled navadnih, takozvanih spomladanskih znakov, posebno vsled telesne onemoglosti, naj bi ga užival sedaj. Izvrstno je to vince pri vseh boleznih želodca in črev, krepi živce in mišice, biseri duha. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
— Kdor lista redno ne dobiva si je sam kriv. Ako ga ne dobite katero-krat, pišite, da se vam pošlje in se poišče vzrok. Premembo naslova naj vsak sam javi preč ob preselitvi, da ne bo pomot.
Nikdar
ne
obupaj.
Slovensko ZdravišCe.
Pozor Rojaki, Slovenci in Hrvati!
Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Slovensko Zdravilce pod spodaj podpisanim ravnateljstvom. On ima jako veliko prakso v zdravljenju vseh bolezni, bodisi notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali kronična. On je specialist za ženske in otroške bolezni in operacije. On hitro in zanesljivo ozdravi
vsako 130102011 mož in žena.
Zatoraj, rojaki! Ako ste bolni ali slabi na kakoršnikoli bolezni ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trošite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite, koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter se lahko z največjim zaupanjem obrnete na to res izkušeno zdravi-šče, kjer najdete gotovo pomoč in ozdravljenje, ako je to sploh mogoče. Nikarte trpeti! Če trpite Vi, Vaša hči, Vaša sestra, Vaša mati, Vaši otroci, Vaš oče, Vaši bratje ali sinovi na kakršnikoli bolezni, pridite k njemu ali mu pišite pri tej priči, že danes, in dal Vam bo svet čisto zastonj, če se pustite zdraviti ali pa ne.
Pišite danes, ker se Vam ta prilika morda ne ponudi nikdar več.
Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec,
711 N Chicago St.	JOLIET, ILL.
JOHN N. GOSAR CO.
53IS Batler St. Bell Pitone, Fisk 1090 J. Pittsburg, Pa.
Se priporočam sl. društvom za naročila ZASTAV, znakov (Re-galij)’ gumbov, šarp slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd. Pečati vsakovrstni, itd. Prva in edina slov. tvrdka v Amer.
G9-
2-g
C "
TJ «7
n ;n
rt C/3
U <D
<D c C rt -*-» > V u
rt
O rO
C .3

C
»o
>N
O
pq
KRASNI MOLITVENIKI PO ZELO NIZKI CENI.
YnVAW/AV.VAV.W\V.V.V.W.VA%V/.VAVAV.1.VJVM'
‘POZOR! POZOR!'
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovenk Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM !
.V.VA,.V.V.,.V.V.V.V.V.VA%%Y.W.WV,A
Očistite jetra Flexer’s Pink Liver Fills
čistijo jetra zdravijo nered in xa-basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEXER & REICHMAN»
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612.
roja N. Broadway....JOLIET. ILL.
Ko se osebni vlak ustavi pred kolo- "Skočite!" zavpije stan. “Skočite, dvorom, izstopi vitek mladenič, visoko vam je življenje drago! Ne brigajte vzraščen, raven in krepkih pleč. Iz- se zame. Rešite sebe. Se en trenu-gleda precej otroško, dasi ima že sko- ^k, l>a bo morda ze P^pozno. Sko-ro trideset let na hrbtu.
Novodošlec obstane in se ozre'okrog sebe. Par oguljenih postopačev si ga radovedno ogleduje. Stopi k debelušnemu možu v oljnatem jopiču, ki se trudi na vse kriplje, da razreši zago-
cite!
Oprime se Kudrove suknje, dočim se mu obraz krivi bolečin. Ali mladenič se ne zmeni zanj. Široko in trdno razkoračen ter s kprenjaškima rokama raztegnjenima naredi vse, kar je
,	• „	, v njegovi moči, da bi konja obdržal na
netno znamenje na tovornem zaboju. \	1 s	J
“Postajni načelnik?”	j poJ;u' .	.	...
Mož pogleda kvišku. “Da”, pravi. !. Stan voznik pa cepi na podu ter ječi
“Jaz bi rad šel k rudnikom. Kaj bi 111 ra0 L	'
,..	.	...	I Pot se vije ob gorskem pobočju, šibila tja najboljša pot?	.. .	.	. .
.. .	znizuje m prehaja v dolino, kjer lezi
Moz ga premeri od pete do glave.—	1	1	1	\
,	. .	.	,.	rudarska vas. Kudrove napete oci na-
4 Rudarski strojevodja?	...	1
glo premerijo m pregledajo vse mogočnosti, ki ga še čakajo. Ako bi mogel srečno obrniti divja konja o-krog ovinka ravno pred seboj, bi bilo še upati, da se mu jih potem posreči umiriti spodaj na zložnem potu.
Zdaj so pred ovinkom! in njegovi
ni bilo všeč, da je odšel.
Tujec samo prikima in gre dalje.
Ko se približa enemu izmed voz. stopi nenadoma izpod bližnjega drevesa pred njega dolgooet možak, čokate postave in robato oblečen, ter ga pozdravi: “Halo!”
“Halo!” odvrne popotnik. “Ste vi Peter Haskins?”
“Da.”
“Da.”
“Kraj ni slab, ali rudarji so pa strašno trdi. Ravno zdaj so vsi razdraženi, ker je bil stari nadzornik izpoden iz službe. Se je napil, in po njegovi krivdi je bilo nekaj lastnine uničene in mnogo ljudi j skoro ubitih. Zato ga rojij se napneta in še jeklenejše popri je stari Kuder zapodil. A rudarjem pa mefa za vajete. Stari na podu pa vzdigne oči, pogleda njegov obraz in zastoka groze.
Jurij se napol vzdigne ter zagotavljajoče prigovarja konjema. Nehote se njegovotelo nagne na eno stran, ko zadenejo na ovinek. Nagne se tudi voz, zaloga se premika in rešeta, starec pa zopet zajavka in si zakrije z rokami obraz. . Jurij krčevito pritegne konje, voz se zravna, in še par trenut-“Postajni načelnik mi je dejal, da bi kov, pa so na skoro ravnem potu, pro-me morda vi vzeli s seboj h Gloria- I sto drdrajoči v dolino, rudnikom.”	I Bil je na pol praznik pri rudnikih,
Dolgin namrši obrvi. “To je spet. in glavna vaška ulica je polna brezdel-ena izmed Joževih neumnih šal,” pravi j nih ljudij. Umaknejo se, ko voz pri-
ter s palcem pomeljivo namigne proti vozu: “Tisto tam notri je dinamit.” Mladenič se radovedno ozre na zaboje in mirno odvrne: “Prav! — Kdaj pa poženete?”
Dolgin ga presenečen pogleda. Po-
ropota navzdol, in debelo zijajo strahu na visoko postavo, držečo vajete.
"Sprezite jih,” zavpije tujec in konje ustavi. Nato počene in vzdigne starega moža na sedež.
“Haskins je bil potolčen,” pravi Ju-
rsede.
tem stopi pred konje. “Zlezite na rij Kuder okolistoječim. “Malo žganja ga bo oživilo.” Naglo mu podajo steklenico, in pritisne jo vozniku na ustnice.
“Vzdignite me,” pravi Juriju. “Možje,” zakliče in njegov glas se
voz." zagodrnja.
“Dobro,” pravi tujec in “Konje pa imate dobre.”
Možina se naenkrat nasmehne. “Ona razumeta svoj posel.” pravi suho' se
smeje. “Postaiata pa že nekoliko sta- vidno okrepi. “Vi vsi me poznate, ra. in jaz se bojim, da tale desni konj starega Petra Haskinsa. Bil sem rane bo več dolgo trpel. Imate konje njen in gledal sem smrti v oči, in imam
radi?”
“Prav rad.”
“Kaj navajeni nanje?”
“Od mladih nog.”
Možakar spet žgane z glavo: “Kaj pa ste vi — rudarski strojevodja?” “Da.”
“Ostanete dalje časa?”
“Upam. da.”
Možina zopet strese z glavo: “Ne vem. če vam bo kaj dopadlo. Navadno se jim ne. Tn ravno zdaj so fantje, precej razdraženi, ker je bil stari nadzornik zapoden.”
“Zakaj’ pa so rudarji tako zelo vneti za starega nadzornika?” vpraša mladenič.
“So čudni ljudje,” odvrne voznik. “Imeli so Jaka Barc1ay-a radi, ker je bil dober mož, kadar je bil trezen. Jaka je bil prvi v rovu po onem razpoku pred dvemi leti. Ni se bal ničesa — in to je, kar se je fantom dopadlo na njem.”
Nagne se nekoliko dalje naprej, z očmi na vlečočih konjih. Vili so se okrog gorskega pobočja po precej napetem grebenu in čutili so težo tovora.
“Ali naj grem doli?” vpraša mladenič.
“Se bojite?” poroga se mu voznik. “Ne,” odvrne popotnik in se nasmehne. “Ali konja bi nekoliko lažje speljala, ako bi šel z voza.”
“Ostanite tu,” pravi voznik. “Konja sta močna. Ne'bomo več dolgo plezali navzgor.” Umolkne. “Začeli ste se mi dopadati. fant.” se zasmeje. “In to iz Peter Haskinsovih ust pomeni precej.”
“Hvala,” pravi popotnik. “Zanašam se torej na vas, da spregovorite dobro besedo zame.”
* * *
■ Tu pritegne voznik vajete, in konja pokorno obstaneta.
“Ostala pot je vsa navzdol.” pravi. “Tukajle jim pustim vedno, da si malo oddahnejo. Greste' lahko z voza in Stopite peš doli v ravnino, če hočete.” “Ne,” pravi Jurij Kuder. “Se bom peljal.”
“Pot bi bila precej dobra, če bi ne bilo tega debelega kamenja; tako nas pa en krepak sunek lahko zvali po bregu. Gitap!”
Konja potegneta, dočim ju voznik trdno drži, svojo postavo sklonjeno naprej in svoje ostre oči na potu.
Tedaj se pa nekaj zgodi. Ni bilo nič nepričakovanega, kajti stari voznik se je z mislijo na kak tak slučaj naj-brže že mnogokrat peljal doli po hribu.
Ko namreč konja pod trdo napetimi vajeti tipata pot navzdol, se naenkrat desni konj spodtakne in pade. Pri
vam nekaj povedati. Tam na onem hribu mi je padel konj, in živali sta se splašili, — splašili z vso to smrtno zalogo dinamita za nami, — jaz pa sem bil ranjen in brez moči, — in ta fant je vjel moje vajete,” — pogleda kvišku, — “zagrabil je vajete in jih trdno poprijel, in jaz sem mu kričal, naj skoči in se reši, — pa on ni hotel tega storiti, možje, — on me ni hotel zapustiti. — Z jekleno pestjo se je o-klenil vajet in obdržal konje na potu,
—	jaz pa sem ležal tu brez moči, in vsa ta smrtna zaloga za nami, — in on jih je zasukal okrog ovinka, možje,
—	vi poznate ono mesto, — in prignal je voz sem doli.” Njegov glas, ki je naenkrat opešal, postane zopet čvrst. “Poglejte ga, možje," zakliče. “To je fant, ki je rešil moje življenje in niti mislil ni, da bi si rešil svoje! Poglejte ga dobro, ker on je vaš novi nadzornik
—	in pogumnejši mož je, kakor je bil Jaka Barclay v svojih najpredrznejših sanjah! Pozdravite ga kot dobrodošlega z mogočnim "živio”, fantje. Zdaj!"
Divji krik razburjene množice zaori do oblakov, ko starec omahne Jurju Kurdu v roke.
“Pridobili ste jih, Peter,” dahne ta. “Stvar je zdaj v redu.”
	Črna nevesta.	
	(Reimmichl. — Klandrov.)	
V ozki gorski dolini leži vas Kamenica. V ti vasi je umrla pred leti dekle, ki so jo imenovali “črna nevesta Kadar se je prikazala med ljudi, je nosila žalno obleko. Celih dvajset let je, hodila v črnem oblačilu, celih dvaj set let niso človeške oči'videle smehljaja na njenih ustnah. Temna žalost je vedno ležala kakor mrak na njenem bledem obrazu, toda le redko je pri-polzela solza iz globokih oči. Samo ob nedeljah in praznikih, ko je klečala v kotu na pokopališču poleg nizkega groba so ji tekle debele kaplje po licih. Vaščani so jo že zdavnaj nehali tolažiti, —• saj ji ni pomagala nobena tolažba. Takole so rekli: “Najboljše je, če jo pustimo v miru, sicer joka še bolj...” — — Zdaj je'dekle že na onem svetu. Pri Ijtibem Bogu je na šla mir in tolažbo. Toda njena bridka usoda zasluži, da jo otmemo pozabilo sti.. Zgodba je kratka in žalostna.
* * *
TT , .	streljaj višje nad Kamenico, med
tem pa Haskinsa, ki je bil daleč naprej , širokovejnimi mecesni, se blesti lepa sklonjen, potegne s sedeža, in napol, hišica. Prijazno žarijo okna v solno
obrnjen telebi mož na ostri rob za-storne deske pred seboj, bolestno zastoče in pobledi.
Jurij Kuder naglo seže in potegne starca, ki še vedno stiska v rokah vajete, nazaj na sedež. Ko je voznik omahnil, se padli konj zopet spravi na noge, in obe živali se zakadita naprej. To se je zgodilo tako po bliskovo, da bi bili vajeti gotovo iztrgani iz starčevih rok, da jih ni Jurij ujel.
nih žarkih. Nagajivo se ozirajo gori na hrib. kjer tudi na ostrem obronku okenca gledajo po hribu navzdol. Spod nja hišica je last trdnega, starega kmeta Kremena, v čegar obrazu se že pozna njegova neupogljiva volja. V gorenji hišici pa biva Sojarjev Lojze, lep in mlad fant, ki ga je pred več kakor dvajsetimi leti vzel, njega ubogo siroto, stari Sojar pod streho za lastnega sina. Prejšnje leto je umrl neoženje-
ni stari kmet in zapustil vse imetje, hišo in dvor, mlademu Lojzetu. Od tedaj ne gledajo samo radovedna o-kenca po hribu navzdol ampak tudi Lojze se ozira proti Kremnovi hišici večkrat kakor treba. Pogosto jo pri-maha na kraj griča in zavriska glasno in veselo proti spodnji hišici. In tam zdolaj zaplapola bel robec v od-zdrav, pisan metuljček zleti navzgor. Mlada Marjariica vihti robec. Pravijo, da bi se rada omožila v gorenjo hišico, čeprav se ji pri starem Kremnu godi boljše kakor angelju.
Več kakor eno leto sta Lojze in Mar janica pogledovala od zgoraj navzdol in odzdolaj navzgor; to se je zdelo staremu Kremenu preveč mučno in nerodno. Zato je rekel nekoč Lojzetu, naj proda svojo napol razpalo kočo v višini in naj se preseli k njemu. Potem bi se fant in dekle od bližje pogledovala. Toda čuvati in negovati mora Lojze Marjanico kakor punčico svojega očesa, sicer. . .
Rečeno — storjeno! Tekom štirih tednov se je vse naredilo, in sledečo nedeljo je bil mladi par prvič na oklicu. Koliko veselja!
Toda.. .
Nenadoma se je pripetilo nekaj strašnega. Kakor bi pala toča z bliskom in strelom iz neba ter pobila vso mlado, komaj rojeno srečo...
Stari Kremen je bil strasten lovec. Ker v Kamenici ni bilo dovelj divjačine je zahajal v cele ure oddaljena pogorja. Časih je krenil celo čez mejo na Bavarsko. Tam so bile divje koze in jeleni poceni; ali prav mnogokrat se je krvavo bojeval z bavarskimi lovci. Kolikokrat je nadlegovala Marja-nica svojega očeta z gorko prošnjo, naj pusti svojo krivično in nevarno men iz srca svojo hčerko, pa v tem lovsko razvado! Čeprav je ljubil Kre-je ni poslušal. Zdelo se je, da z njegovimi starimi leti raste tudi lovska strast. V zadnjih tednih je prinesel skoraj vsak četrti dan divjo kozo ali jelena čez mejo.
V ponedeljek po oni nedelji, ko je bil mladi par prvič oklican, pa je prišel h Kremenu “divji Janez”, njegov lovski tovariš. Bil je še drznejši kakor sam Kremen. Nobena prošnja hčerkina ni pomagala. • Ob večernem svitu sta hitela divja lovca na Bavarsko. y torek sta že usmrtila pod Ostrim vrhom krasnega jelena — Janez ga je ustrelil.
Ravnokar sta se sklonila divja lovca nad lepim jelenom, in prikaže se izza grmovja bavarski lovec ter pomeri na-nja s puško. Toda naenkrat skočita Kremen in “divji Janez” pokonci s puškama. Dva strela počita in bavarski lovec pade, dvakrat zadet v prsi, z obupnim krikom vznak na tla. — V bližini se začujejo glasni moški klici.
Tirolca pustita jelena in zbežita od mesta, kjer sta storila krvoločni čin. "Divjemu Janezu” pade dvocevka na tla; ni imel več časa, da jo pobere, kajti lovci niso bili daleč. Nesreča pa je hotela, da je stal v najbližji bližini drug človek, namreč Sojarjev Lojze, bodoči Kremenov zet. Šel je zato v gore, čez bavarsko mejo, da poišče pol ducata izgubljenih ovac. Ko sta Kremen in Janez streljala na bavarskega lovca, bil je Lojze komaj sto korakov oddaljen. Vendar v gostem grmovju ni videl, kaj se je zgodilo. Slišal je le rezki lovčev klic, in hitro si je naredil pot skozi vejevje. Morebiti bo mogoče rešiti človeško življenje, si je mislil. Čez par minut je že stal ob gozdni planoti in kri mu je hotela zastati v žilah. Zadeti lovec se je stezal in zvijal v zadnjih smrtnih bolečinah. Iz prsi mu je lil krvav curek. O morilcih pa ni bilo nobenega sledu.
Lojze se je približal mrtvecu in mu dvignil glavo nekoliko kvišku. V naslednjem trenotku pa se je skrčil od strahu; kajti iz gozda je planilo sedem lovcev in vsi so kričali: “Morilec!... Ropar!... —• Imamo te!” Lojze je ugovarjal, češ, da je ovce iskal in prišel tako čez mejo. V bližini je slišal strele in vzdihe pa je prihitel na pomoč nesrečnežu. Tedaj pa so se lovci zasmejali na glas, češ: zvito si je izmislil; Lojze naj pove naravnost, kdo je ustrelil jelena tam, pove naj, čegava je dvocevka in črni nož tam v travi! Zatrjeval je, da tega ne ve; ko je prišel sem, ni videl nikogar več.
Vse zatrjevanje in priseganje ni pomagalo. Lovci so se trdovratno oprijeli misli, da je on morilec; osumili so ga tudi, da je hotel oropati ubitega. Zvezali so mu roke na hrbet in so ga odpeljali.
V	sredo zvečer pride Kremen ves potrt in zamišljen domov. Vsa vesela in rdeča mu priteče hčerka nasproti, iz same radosti, da je oče prišel tako kmalu; imela je namreč v zadnjih nočeh težke sanje. Oče pa se ni zmenil dosti za hčerkine ljubeznjivosti
V	četrtek so nove težave pretile dekletu. Lojze je v ponedeljek dejal, da gre iskat ovce in se gotovo vrne že v sredo. Pa ga še v četrtek ni bilo domov.
V	petek je dobilo dekle pismo z Bavarskega; spoznala je Lojzetovo pisavo. Toda komaj je prebrala par vrstic, je omahnila na stol kakor v omedlevici. Lojze je pisal, da je ujet na Bavarskem. Pri iskanju ovac je prišel čez mejo. Tam za “Ostrim vr-
Podpisani naznanjam rojakom, da sem kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in pro-daja... izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. tt Lincoln. CHICAGO. IL1
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, 111.
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263
JOLIET CITIZENS BEEWING CO.
■ N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.—
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
'to 0, S” lito, in “Meersctiauin” 5c
Na d. bno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet. UL
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, IB
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
IPiite “Ells: Brand” -prv^o
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicah,
FRANK MEDOSH
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVENSKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO. ILL.
Poštena Postrežba vsakemu.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v nota ska dela, prodaja ši karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.
Telefon 123, South Chicago.
KJE JE PETER BAREC IZ KOTA fara Stari trg pri Kočevju štev. 1, rojen dne 22. oktobra 1862. v tukajšnji župniji. Ali še živi ali je mrtev? Ako še živi, natančen naslov njegovega bivanja, ako je umrl, kraj in čas njegove smrti. Važna stvar. Njegova žena bi rada zvedela o njem.
Rojaki I Pijta
“Elk Brand” piro
dobite je pri
Mike Kočevar,
cot. Ohio k State Sta.
N. W. Phone 809. Joliet, IlliaoU.
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 583 So. Center.Ave., Chicago, UL On jc v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
583 S. Center Ave. Chicago, IU.
Ustanovljena 1871.
ThBWQlCoitiNaQonal Bank
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne ulog« ter poiilja denar na vse dele sveta
J. A. HENRY, predsednik C. H. TALCOTT. podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
The Joliet National Baal
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL tioo.ooo.oe
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton uHc.
Gostilno,
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix Bnffet
ejer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. S3s.off,
N. W. Phone 6og.
1137 N. Hickory St,	Joliet
w

ÏSK'3È
ZNAK NEVARNOSTI.
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, žaba sanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
Trinerievo zdravilno grenko vino
To zdravilo hitro deluje. Okrepča že lodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne nared i.
tomsra (imva

Daje zdrav okus, stori prebavnost, pospeši sladko spanje, krepča živce in mišice, cisti kri,	C
daje zdravo barvo obraza, 5 krepča energijo, okrani zdravje.

Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati obrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedtao pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite sdrmv niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačuo.
hom”.pod črno jelko je našel ubitega lovca; dve krogi ji sta mu prodrli prsi. On, Lojze, je bil slučajno v bližini in je hotel pomagati nesrečnežu. Tedaj pa so ga prijeli bavarski lovci, in ker je pravi morilec izginil, obdolžili so njega strašnega grozodejstva.
Tako je pisal. In pristavil je, naj Marjanica ne bo v skrbeh, saj mora (Nadaljevanje na 7. strani.)
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
620-622 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Pokojni je bil član tukajšnega društva sv. Barbare št. 3, spadajoče v Forest City, Pa. Pogreb se je vršil 7. t. m. To je bil zelo lep sprevod. Tudi so- j sedni dve slovaški društvi sta prišli na pomoč. Lep pogled je bil, ko so 31 zastave spremile ga k večnemu počit-1 ku. Opomba. Zaradi oddaljenosti smo ga 8. t. m. izročili materi zemlji. Tu mu je še društvo izkazalo zadnjo čast. j Pokojni počiva v Bridgeville, Pa. Ne smem pozabiti se zahvaliti v imenu celega društva Rev. Jožef Zalokarju za postrežbo. Pokojniku bodi lahka tuja zemljica!
Z delom gre še dosti dobro, ali jaz ne svetujem rojakom sem hoditi, zakaj ko se težko delo dobi. H koncu pozdravljam vse rojake in rojakinje.
Frank Maček, P. O. Box 123.
New Castle, Pa., 15. marca. — Tu se ne moremo nič pohvaliti z delom. Kdor je star delavec še nekaj dela, a novincu ni mogoče dobiti dela. Ako ima kakega dobrega prijatelja, da prosi za njega, potem se še nekako delo dobi.
Tu se je vstavil eden plavž Pittsburg Steel kompanije. Začne za par tednov pa spet zaspi.
Rojakom ni svetovati, da bi sem hodili dela iskat. Pozdrav! J. Režek.
New York, 8. marca. — In če loče-fija pride čas — Na razna pota vodi
nas — Tu na--------— in tako je tudi,
dragi bralec našega Amer. Slovenca! Z nestrpnostjo zaželjeni čas je prišel— bil je krasen večer na 27. pr. m., ko je društvo sv. Frančiška svojo običajno letno veselico obhajalo. Da pa ne morem sam vedno na preži stati, naprosim te, dragi “uncle” z uptowna, da tudi ti svoje oči v lunini svit obrneš in “na prepihu” opazuješ hitro bežeče postave v toplo — razsvetljeno — dvorano — veselico. Glej, glej! Vedno kaj novega!
Društvo sv. Frančiška vodil je naš veleznani “Sepl” z uptownske burge, jako nakinčan, n. pr. z zlatim križem na prsih in vse sorte “ordni”, namreč društvenimi, igral je ulogo “persona grata”. Društvo sv. Jožefa, zastopano po predsedniku in sodruzih. Društvo sv. Petra, zastopano po predsedniku in sodruzih. Društvo Ilirija, zastopano po predsedniku in sodruzih. Društvo Slovenija, zastopano po predsedniku in sodruzih. Društvo Domovina, zastopano po predsedniku in sodruzih. Društvo sv. Ane i. t. d. in vsa društva v lepi “narodni” nošnji, tukajšnji ame-rikanski.
Mar ni za vse tako živahno in veselo? Ali si opazil “uncle”, kako se je ta cela skupščina lepo razdelila? Vse je veselo bilo — Vseh le ni b’lo — i. t. d.
Vse eno — vrhunec živahnosti sta pač spoštovana gospoda tukajšnji avstrijski konzul Grivešič in Dr. Sovan povzročila.
Valčki, mazurke, polke, koračnice igrane, v prenehih istih si čul vesele “Kamničanke” vile Triglava” zapeti: Lunica, zvezdica — Mi za goro gre —
Tam kjer --------i. t. d. Živahne Rib
ničanke zopet peti: Jaz sem iz kraja tacega — i. t. d. Zopet od druge strani “Pridi Gorenc” — enkrat rečeno: Slavček poje, žvrgoli •— Se boljših časov veseli — i. t. d.
Da se je ta zabava pač popolnoma originalnim potom obnesla, je bil en Intermezzo, kjer je hotel neko intimno affairo rešiti z neko. jako dvomljivo osebo neki “dobroznani”. Upati je, da se take “extra zabave” s programa zbrišejo. Vsiljuje se mi pesmica: Kaj . boš, kaj boš — Za mano ti hodil — Tn----------i. t. d.
Bi še veliko pisal, pa bi mogoče zares kdo mislil, da sem — S pozdravom vsem rojakom —-
—č gotovo z Ribnice.
pij e v. Dela se po 4—5 dni na 14 dni. Ako se bode kaj izboljšalo, vam hočem naznaniti. Pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Malerike, pardon Americe.	Fr. Pogachnik.
Waukegan, 111., 14. marca. — Pretečeni teden smo imeli v naši sredi visokega gosta — v obče spoštovanega slovenskega škofa mil. g. Jakoba Trobeča, kteri se je mudil nekaj časa med svojimi sorojaki. Mil. g. škof J. Trobec so se potrudili in obiskali našo šolo, kjer so jih slovenski otroci z veseljem pozdravili in zapeli nekaj slovenskih in angleških pesmic. Kako pa smo se začudili, ko ravno ob istem času, ko je bil visoki gost med nami, smo brali v vseh angleških časnikih, da je mil. g. škof v Italiji, v Rimu. In zato se ni čuditi, da je nekdo predlagal, da za naprej naj se mesto Waukegan imenuje — “ameriški Rim.” Mil. g. škofu pa želimo še mnogo let v po-vzdigo slovenskega naroda in drugih in kličemo: Kmalu zopet pridite! A. K.
Penargyl, Pa., 14. marca. — Prosim, g. urednik, en kotiček v A. S., da bi mi natisnili te vrstice, ker je že tako dolgo, ko ne čitam nič o teh krajih, seve saj tudi nema kedo pisati, ker tukaj rojakov ni. Posebnega nimam sporočiti. Dela se le pomalem kakor povsodi. Te “šlejt kore” bi že delale, ko bi bilo lepo vreme, pa zdaj že ta drugi teden dežuje in je megla do tal, tako da se ne vidi noter v koro, tako se le slabo dela, tako da rojakom zdaj še ne svetujem sem dela hoditi iskat. Ženske “fekterie” delajo pa prav dobro, ker jih tukaj ni veliko, Kranjic ni nič, le Slovakinje in Mad-žarke. Za sedaj posebnih novic ni. Tem potom pošljem tudi $1.00 za nadalje na Am. Sl., ker zdaj v marcu je eno leto kar ga čitam.
Za danes končam. Kedar bo se dobro delalo, dam zopet vedeti rojakom. Pozdrav vsem in tudi tebi, Am. Sl., želim, da bi obiskal vse rojake in imel dobre predplačnike. Z Bogom!
Leo. Makuc.
Spreckles, Cal., 6. marca. — Na tisoče ljudi se nahaja brez dela v mestih ob tihem morju. Tudi jaz sem bil eden istih. Hodil sem od enega me-, sta do druzega. Povsod'je slabo.
Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam, posebno pa Vašemu vrlemu listu, ki me vedno obiskuje v tej dalni deželi.	M. Nemanič.
Stone City, Kans., 3. marca. — Slavno uredništvo! Prosim, da priobčite par vrstic v naš list A. S. Tudi tukaj nas je precej Slovencev, in se ne moremo nič pohvaliti, ker tudi ta kraj je vzela v varstvo kraljica kriza, tako da nas ne izpusti več iz svojih krem-
(Nadaljevanje s 6. strani.
njegova nedolžnost priti na dan. Na-daljne poročne oklice pa naj ustavijo dokler on ne pride iz ječe.
Ko je Marijanica prečitala pismo do konca, je zaječala, kakor bi se ji trgalo srce. Stari Kremen je hitro zagrabil za pismo. Čital je, — in čimdalje je čital, tem strašnejše so postajale poteze na trdem obličju. Odložil je
pismo-------obraz je imel bled kakor
sveča, tresel se je po vsem životu.
Dva dneva sta prešla — in moral je še hujši, strašnejši udarec zadeti Mar-janico. V nedeljo zvečer je šla gori v kapelico, da bi molila. Ko se je vrnila, se je že zmračilo; iz temne izbe je slišala dvoje moških glasov.
Marjanica se priplazi k oknu in spozna glas "divjega Janeza” in svojega očeta.
Oče vpije:
"Ti si zmeraj isti pri streljanju... Ti si lovca ustrelil, in zdaj naj se ubogi Lojze za naju pokori.”
“E, pojdi, pojdi! Ne delaj neumnosti — zaropota Janez — saj si vendar čital v pismu, da je imel mrtvec dve kroglji sredi v prsih; v moji puški je tičala le ena kroglja in midva sva oba streljala.”
"Pa ti si prvi ustrelil," zarentači Kremen.
“Oba naenkrat sva ustrelila,” odvrne Janez; "ti se vendar še spominjaš da je enkrat počilo. —- Zakaj pa se je neumni Lojze priplazil takoj za nama?”
Zunaj pod oknom se je začul obupen krik. Ko sta moža skočila iz hiše, je ležala Marjanica nezavestna pod oknom. — — "Divji Janez” jo je hitro odkuril od hiše, Kremen pa je nesel svojo hčerko v izbo in jo položil v posteljo. Marjanica se je kmalu zavedla; jokala in vzdihovala je vso dolgo noč. Proti jutru se je nekoliko umirila. Oče se je priplazil kakor ubog grešnik k postelji svojega otroka. Marjanica pa se je obrnila proč od njega — morilca.
"Marjanica”, tako je prosil, "ti mi moraš odpustiti... nisem premislil, kaj delam. . . takole v razburjenosti, v stra hu, v prvi ježi se je zgodilo.”
Marjanica je molčala; le tuintam je je zaječala kakor ubog otrok. In oče je nadaljeval:
"Marjanica, ti me vendar ne boš izdala? -— — Glej, jaz sem tvoj oče, iste krvi s teboj; kri ni voda!.. . Ti ne boš spravila svojega očeta na vislice!"
Marjanica je vztrepetala. Ko je videla starega, s.ivolasega očeta pred svojo posteljo v trepetu in bolečini klečečega, tedaj je prišlo v njeno srce globoko usmiljenje in gorka otroška ljubezen.
“Oče, jaz te ne izdam!” je šepnila, in pričela je močiti s solzami belo blazino.
Marjanica je resno zbolela. Štirinajst dni je ostala v postelji. V dolgih žalostnih urah je bojevala strašen i boj v mladi duši. Vedela je vso stra-1 šno resnico in poznala je oba morilca. Ali je prav, da ubogi in dobri Lojze po nedolžnem umrje za druge? Ali bo mogla preživeti potem še katero mirno uro v življenju? Pa vendar, očeta izdati in spraviti na vislice — njegov lastni otrok — to je še grozovitejše. Strašen greh bi bil to zoper četrto božjo zapoved! Kazen božja bi sledila in ona bi morala obupati. Zvijala se je deklica v neprestanih dušnih bolečinah. Cele ure je molila in jokala, pa se ni mogla konečno odločiti. Ko je zopet vstala iz postelje, nastala je med ljudmi strašna govorica. Lojze je sedel v zaporu na Bavarskem, domači župan je bil že pri njem. Večkrat je bil tudi zaslišan, pa vse okol-nosti so pričale proti ubogemu mladeniču.' Neki lovski pomočnik je s prisego potrdil, da je Lojze ustrelil lovca; stal je baje čisto v bližini in ga je videl, kako je pomeril; gotovo se ni motil.
V Kamenici začetkom niso verjeli; poznali so vsi Lojzeta kot pridnega in pametnega mladeniča. Počasi pa se je tudi govorica po vasi izpremenila, in vsi so govorili: “Lojze je morilec, — na vislice pride...”
Odslej Marjanica ni mogla več vztr-peti doma. Morala je na Bavarsko, k Lojzetu v ječo, da izpregovori par besedi z njim. Neki ponedeljek zjutraj je odšla. Rekla je očetu, da gre na božjo pot. In prišla je v četrtek na Bavarsko, v “Rožno mesto”, kjer je bil Lojze zaprt. Takoj je zvedela, da je bil ravno tistega dne “tirolski divji fbvec” obsojen k smrti z mečem.
kap, ko je čula novico; bila je kakor Marjanica je mislila da jo zadene ohromela vsled strahu; tudi solze ji niso hotele iz oči. Eno uro pozneje je stopila že k Lojzetu v ječo.
V začetku sta se držala trdo za roke in nista izpregovorila besedice. Jokala sta. Čez nekaj trenotkov izpregovori Lojze:
“Kako sem vesel, Marjanica, da moram povedati ravno tebi, da sem nedolžen... nedolžen! Če mi sicer nihče ne verjame tega, ti mi gotovo verjameš — kajne?”
“Ljubi Lojze”, zajoče dekle. "Že prej sem vedela, da si nedolžen kakor angelj... jaz vem mnogo več kakor ti.. . O, ko bi mogla govoriti — o —. o— o — o!”
Marjanica vije v obupu roke, “Marjanica... kaj imaš? Kaj pa je?” "O Lojze, ti bi bil lahko prost,” zdihuje dekle, “pa ne smem razkriti svoje skrivnosti... bilo bi greh, strašen greh, in Bog bi me proklel!”
“Za božjo voljo, Marjanica, povej, kaj veš!” jo sili mladenič; “glej, tako rad te imam... kako srečna bi bila midva!”
“Srečna?... midva?... Na tem svetu nikdar!” zajoče dekle.
"Zakaj pa ne, če me oproste?... Marjanica, ako mi moreš pomagati — pomagaj!” prosi Lojze; “glej, tako mlad sem še; lepo bi bilo najino življenje... strašno je umreti mlademu nedolžnemu mladeniču. — — Ne, ne more biti greh, ako rešiš nedolžnega človeka... Marjanica, me li ne ljubiš več?”
“Bolj kakor svoje življenje!” zatrjuje dekle; “Lojze, ti si tako usmiljen!
-----Zdaj ne morem drugače, čeprav
je grešno — tebi podarim svoj mir in svojo dušo, in vse... Lojze, moj oče in “divji Janez” sta ustrelila bavarskega lovca — sama sem slišala iz njihovih ust”...
"O — o — o —” ječi mladenič. “Povedala sem ti, Lojze. Zdaj veš vse. Tebi na ljubo sem storila... Lahko postaneš svoboden... In jaz? V svojem življenju ne bom imela več miru... kletev božja me teži... svojega očeta sem umorila!”
Lojze stoji nem, brez glasu. Po kratkem času zašepeče tiho, čisto tiho...
"Marjanica, tvojega dušnega miru, tvoje sreče ti ne bom kradel; preveč rad te imam.”
Ves nemiren si vije roke, in telo se mu trese v bolesti.
"Marjanica”, pravi Lojze, "poklekni z menoj na tla... moliva skupaj oče-naš — potem ti hočem povedati.” Poklekneta in molita na glas: “Oče naš, kateri si v nebesih" i. t. d.
Ko sta zopet vstala, pogleda Lojze z ljubezni polnimi očmi svojo nevesto in pravi:
"Marjanica, jaz te tudi ljubim; rajše te imam kakor svoje življenje, in vse storim zate. Da bi tebi oropal mirno življenje — ne, tega ne! — Marjanica o vsem, kar si mi povedala prej, ne zinem niti besedice. Prostovoljno hočem umreti, da postaneš ti srečna v življenju... Marjanica, rad umrjem, ker umrjem zate.. . Povej očetu, da mu vse odpuščam in da sem umrl prostovoljno” .. .
"Lojze, to je preveč, tega ne smeš!” vikne dekle.
“Smem!” odgovori mladenič; “sam sem na svetu, in nikomur ne storim krivice, če umrjem... Ti moraš biti srečna! Dobro delo storim, če umrjem!"
Dekle noče slišati ničesar; on ji odvrne s trdnim glasom:
“Marjanica, očeta imaš, in zanj moraš skrbeti naprej!”
Dekle joče s pritajenim glasom, in mladenič nadaljuje:
"Marjanica, tiho bodi in poslušaj me... Zdaj morava govoriti drugače— malo časa še imava, in ječar pride vsak trenotek... Čuj me, Marjanica, vse premoženje svoje ti zapustim; tvoje je. Toda nekaj zahtevam od tebe. Ne smeš dovoliti, da bi me pokopali na Bavarskem — premrzlo bi mi bilo zunaj v tuji, ravni deželi.. . V Kamenici na pokopališču hočem ležati, kjer stoje naše zelene gore, kjer šumijo temni gozdovi, kjer žari sinje tirolsko nebo ...Marjanica, ne jokaj! Poslušaj me! ... Z velikim zvonom naj mi zvoni, in šest svetih maš naj se opravi zame v Kamenici. Tudi sedmino napravi in povabi vse sosede!... Vse svojce pozdravi, vso kameniško dolino, vse gore in vse lepe prostorčke, na katerih sva tolikrat sedela, — in svojega očeta pozdravi!...”
Marjanica ni hotela izpustiti Lojzeta, in ječar jo je moral skoraj s silo odstraniti. — Tudi Lojze je jokal, ko je bilo dekle že pri vratih, je klical za njo:
"Z Bogom, Marjanica, z Bogom!... Pojdi včasih na moj grob! Z blagoslovljeno vodo me pokropi in pomoli očenaš za ubogo dušo... Ne p'ozabi tega, Marjanica! V nebesih se bova srečala enkrat... z Bogom Marjani-
Drugi dan je bila napovedana Lojzetova smrt. Pred večerom so še do-Vblili Marjanici, da je ¡pregovorila par besed ž njim vpričo - drugih oseb. — Prosila je mladeniča, da bi smela biti navzoča ob njegovi smrti. Lojze pa je prosil:
“Ne, Marjanica, ne! Potem bi še težje umrl.”
Marjanica vso noč ni zaspala. Jokala je neprestano. Zjutraj je hitela i v cerkev in molila prisrčno. Naenkrat , je slišala, da zunaj v mestu zvoni mali 1 zvonček. Gotovo zvoni Lojzetu. In Marjanica ni mogla več vztrpeti v cer-j kvi. V obupu je hitela po ulicah; jo-
ka)a je in molila: “Gospod, daj mu večni mir!” — Zašla je; vprašala je moža, kam pelje pot in je hitela dalje. Prišla je k sodnijski palači. Niso je hoteli pustiti notri; toda deklica je s silo prodrla na hišino dvorišče. Tam je videla gručo črno oblečenih mož, velik, krvav meč, in na tleh neko reč zakrito s črnim prtom. — Bolestno je kriknilo dekle in palo na tla nezavestno. Odnesli so jo v posteljo...
* * *
Dobro leto je preteklo od tedaj. “Divji Janez” se je ponesrečil v gorah in je umrl. Tudi starega Kremena je položila težka bolezen na smrtno posteljo. Pred smrtjo je pripoznal pred župnikom in dvema pričama, da sta on in “divji Janez” ustrelila bavarskega lovca. Sojarjev Lojze je bil nedolžen in je urrirl prostovoljko.
Od tedaj je vedno več vaščanov iz Kamenice molilo na Lojzetovem grobu. Največkrat pa je klečala tam Kre menova Marjanica — črna nevesta.
Trpel je na glavobolu.
“Trpel sem na hudem glavobolu. Slišal sem o Vašem prašku zoper glavobol m nevralgijo. Naročil sem nekaj teh praškov, ter po rabljenju istih popolnoma ozdravel za kar se Vam iskreno zahvaljujem.” Dominik Horvat, New Brigton, Pa. — Severovi praški zoper glavobol in nevralgijo odstranijo vsake vrste glavobol. Proda-jejo se v vseh lekarnah. 12 praškov v škatljici za 25 centov. Poskusite jih. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander Haras,#
1®, Chicago telef. 2794 U telef.lš e2 7.
VWAVWWAVW.WWAVi
Stasssn & Stepta
Sobe 201 in 202 Barber bldg JOLIET. ILLINOIS	ÿ
JA VINI	A *
N.OTA1Î
S*
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug. poškodbi.
Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko si. oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. J
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše m» o po naj nižji ceni? Gotovo! V mesni«
J.	Sc A. Pasdertz
e dobijo najboljše sveže in prek* ene klobase in najokusnejše mesi Vse po najnižji ceni. Pridite torai u ooskusite naše meso
Nizke cene in dobra postrežba e naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
'hic Phone 4531. N. W. Phone 1113
ROJAKI! Kedo zamore v slučaju bolezni jamčiti da Vas bode hitro in po» polnoma ozdravil? Nikdar kaki Medical-Institut, kateri se skriva za imenom že pred več leti umrlega zdravnika, temveč samo izkušeni in vestni zdravnik, kateremu lahko z mirno vestjo zaupate svojo bolezen v zdravljenje in to je jedino le naš slavni zdravnik:
DR.J.E.THOMPSON
------GLAVNI ZDRAVNIK--------
in ravnatelj Slovenskega zdravika v New York
Dr. Thompson je jedini, kateri je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal da lahko z popolnim uspehom in v kratkem času bolnika ozdravi, brez da ga osebno preišče; njemu zadostuje samo natančen opis bolezni v pismu in ako je bolnik še še take daleč oddaljen. Njegova izkušenost in zmožnost v zdravljenju Vam garantira, da Vas zamore ozdraviti in ako bolehate naj si bode kateri koli akutni ali kronični, notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi že kateri koli bolezni. Za zdravljenje vseh bolezni se tajnost jamči.
RADI TEGA TOREJ! ako ste slabi in bolni, ter ako Vas drugi zdravniki niso mogli, ter Vas ne morejo ozdraviti in Vam je izkušena zdravniška pomoč neobhodno potrebna, ter ako želite da bodete v kratkem popolnoma ozdravili, tedaj ne odlašajte, marveč se takoj obrnite z popolnem zaupanjem na vestnega zdravnika, zato natanko v pismu opišite v materinem jeziku svojo bolezen ter pismo pošljite edino le na: —
DR. J. E. THOMPSON 342 West 27 Street, New York, N. Y.
POZOR: Slovensko Zdravišče v New Yorku proslavlja to leto lOletni svoj obstanek. Ob tej priliki bode slavni Dr. Thompson med rojaki porazdelil 10.000 krasnih srebrnih užigalnikov. Vsaki rojak, kateri nam pošlje nekoliko za poštnino potrebnih znamk (stempsov), dobi takoj in brezplačno ta lep spomin v dar. Pišite takoj danes v svojem materinem jeziku na:
Slovensko Zdravišče, 342 W. 27th Street, New York, N. Y.
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, Ul*
Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.'
Anton Nemanich Sc Son.
1002 N. CHICAGO STREET 205-7 Ohi« St.	JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA Chicago Phone 2273	N. \\. 41#
Priporoča se Slovencem in H rvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmer nih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se to čno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344
JÛUET.IU~
FINO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT SCOTT and CLAY STS
OBA TEL. «A
♦❖♦❖♦❖♦»♦❖♦❖♦«»♦❖♦❖♦♦»♦❖♦»•»♦»♦č-
J. J. K L1 KAR,
Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.	WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
|vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
| Zastopnik za Besley Brig. Co. Razva žam pivo na dom. Postrežba točna.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo ve* lej postregli z najnižjimi tržnimi ce nami... Mi imamo v zalogi vsakovrat nega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki n in trdi les, late, cederne stebre, deski in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplainei ulic blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi s pri nas in oglej si našo zalogo! Mit« bomo zadovoljili in ti prihrinili deuai
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vogli DES PLAINES IN CLINTON STS
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts
Točim izvrstno pivo, katero izd« luje slavnoznana Joliet Citizens Br, wery. Rojakom se toplo priporočar
pošljem uzorce. Vsa
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c gal., Riesling vino po 55c galon. Sladki mošt, 24 steklenic za $5, Fino muškatel -vino po 40c gal. Na zahtevanje-naročila pošljite
Stephen Jakše,
BOX 77.
Crockett, Contra Costa Co., California
Ana Vogrin
Izkušena babica
Midwife
205 Ruby St.t N. W. 1727, Joliet, 111.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS.
Dolence pri Črnomlju 2. marca. —J HRVATSKO DRUŠTVO ZRINSKI svojim prijateljem v Združ. državah Frankopan št. 18, H. Z. v 111., v Jo-
Chicago, 10. marca. — “O ti lub moj Amerikanski Slovenec, raje te imam kot en taužent dolarjev dolga,” tako sem zaklical zadnjič, ko mi je ta list prinesel veselo novico, da me že iščejo po Ameriki zavoljo ene velikanske erb-ščine, ki jo bom jaz pograbil. Živjo Pavliha — sem rekel sam pri sebi — če si prav neumen, srečo imaš pa vseeno. Bral sem dvakrat, trikrat in kar verjeti nisem mogel, če je res to, kar vidim in berem, ali se mi morda meša. Pod zašpehanim lajbčom mi je tolklo srce od samega veselja tako močno, da se je kar miza tresla. Šel sem ven in cel dan sem hodil okrog od same sreče pijan kakor muha od caherlina, če ga poduha. Samo plane sem delal, kaj bom počel z denarjem. Imel sem vse preračunano:	nove čevlje, cilinder,
frak, vsa obleka — pa sem dejal, če to vse kupim, bo stalo k večemu kakih 100 dolarjev, kaj bom pa počel s tau-ženti? Tuhtal sem in tuhtal in utrujen od dolge hoje sem lačen in žejen šel spat — prvikrat v svojem življenju.
V sanjah se je pa izvršila tale drama v 3 dejanjih.
1.	dejanje. Pavliha — v fraku in ci
lindru — sedi za pisalno mizo v 20, nadstropju v nekem poslopju v New Yorku. Z zlatim peresom je napisal ček: Banka izplačaj Slovenski Podporni Zvezi v Clevelandu 11 tisoč dolarjev. En tisoč za prvega člana, ki umrje, deset tisoč pa za rezervni sklad pod pogojem, da se bo ta jednota za naprej imenovala: “Slovenska Podporna Pavlihova Zveza v Clevelandu. Ime se soglasno sprejelo; po Cleve landu so šle tisti večer 3 bande in špi lale: Pavliha marč. V vsakem oknu je bila Pavlihova slika. Noč je legla na Cleveland. In ko Pavliha drugo ju tro zopet sede v svoj urad, pride iz Clevelanda telegram:	“Ustanovitelj
jednote, gospod vrhovni zdravnik je grozno obolel. Nekateri pravijo, da njegovo otroško mlado srce ni moglo prenesti včerajšnjega veselja; drugi pravijo, da si je preveč k srcu vzel besede nekega možaka, ki je menda rekel: golobradi, nikdar in zmerom obriti poba ne bo imel nas clevelandske može za pajace; tretji pa pravijo, da je njegova žena, ki je doma med Žužemberkom in Ribnico, ranila njegovo narodno srce s tem, ko mu je rekla: Don’t talk to me in that dirty Austrian (Krainer) language.” Tako telegram! Pavliha pa je rekel: Naj se zgodi, kar hoče, en tavžent je za njega vsak čas pripravljen. — Zopet vzame Pavliha v roke svoje zlato pero in napiše ček: “Banka izplačaj 800 dolarjev — ukradeni žalostni Materi Božji.” — Podpisal: Pavliha. In tako se je zgodilo. In še en ček: “Banka, izplačaj 40,000 dolarjev vsem kontraktorjem za zidanje nove cerkve v Clevelandu.”—Pavliha podpisan. In postavila se je cerkev s .turnoma, proti katerima sta jo-lietska turna prava pritlikavca. V vsakem turnu je zvonil zvon, ki so ga morali vleči štirje možje. Vsak zvon je bil tako velik kakor na Šmarni gori naj večji. —
2.	dejanje. — Pavliha sedi zopet v svojem uradu. Zlato solnce sije skozi okna v njegov urad, a še lepše se svetijo njegovi cekini na banki. Pavliha pomagaj siromakom! Pavliha napiše z zlatim peresom ček: “Banka izplačaj 1000 dolarjev za bal, pri katerem naj se pobratijo vsi socialisti v Chicagi.”— Podpisan: Pavliha. In tako se je zgodilo. Napisal je drugi ček: “Banka izplačaj 10,000 dolarjev za ustanovitev tretjega tajniškega mesta pri S. N. P. J.” In banka je izplačala. In glejte! Po Centre Ave. je šla velikanska parada. Tri rdeče kočije je vleklo tri pare rdečih konj. V vsaki izmed teh rdečih kočij je sedelo par mož v rdeči obleki: rdeče čevlje, rdeče hlače, rdeče pinte, rdeč cilinder, rdeče rokavice. V prvem vozu sta bratovsko sedela: Za. in Ko. V drugem vozu: Ma. in Pe. V tretjem vozu: Kr. in Klo. Vsi so bili prijatelji in bratovsko so se objemali. Inteligentne članice highton društva Proletarka so jih pa z oken milostno obsipale s cvetkami. Živjo Čikago! Živijo socialisti! Živijo Pavliha! Tako se je razlegalo po Centri do ranega jutra. Pavliho so pa nosili po dvorani, posadili ga na tron, mu izrekali svojo udanost in spoštovanje in mu izročili spomenico, v kateri so mu dali pravico, da Pavliha je in ostane celo življenje vrhovni predsednik S. N. P. J. in kar on reče, je še bolj res kakor to kar piše Proletarec ali Svoboda. —
3. dejanje. — Pavliha sedi zamišljen v uradu. Premoženje se manjša. Pavliha, nikar ne pozabi nase. Glej, po staral se boš, kje bo tvoj dom? Dobro! Pavliha, napiši ček! “Banka v Jolietu, izplačaj 3200 dolarjev K. S. K. J. za dve loti 165x66. — Pavliha.” Zgodilo se je. Lote so bile prepisane na nje govo ime, postavila se je hišica, pred njo je rastel: nageljček, roženkraut, rožmarin, za njo pa travca zelena, po kateri so se pasle pute.
“Urca sedem je odbila, ko Pavjiha zdrami se.” Od žeje in lakote in trudnih sanj sem bil zbit, da je bilo groza. Zakaj? Zmešal me je denar. Pride pošta! Odprem pismo iz starega kraja: Pošlji nam, če moreš... Odprem dru go pismo: Plačajte hitro, kar ste dolžni sicer smo prisiljeni Vas izročiti... Ti prekleti denar, tako sem rekel sam pri sebi — pa vem, da mi niti Bog niti ljudje ne morejo zameriti. Ali bi na take sanje kakšen Kranjec kaj lepšega rekel? Mislim, da ne! Ti pa, Slovenec, nikar me ne fulaj več, če ne ti bo še žal.	Pavliha.
Svojim prijatelj naznanjam, da sem srečno dospel domov in sem sedaj popolnoma ozdravel.
Tudi si štejem v dolžnost, da se zahvalim svojemu sinu Jožefu, ker mi je ob mojej bolezni tako lepo postregel; tudi sosedom in prijateljem, ki so me ob priliki moje bolezni obiskali. Zahvaljujem se tudi g. Milinoviču in soprogi za prijazno in dobro postrežbo ob priliki moje bolezni; zahvalim se tudi slavnemu društvu sv. Jožefa v Calumetu, ki me je podpiralo ter mi dalo pomoč, da sem šel še vdrugič v bolnico, iskrena hvala tudi Dr. Jos. V. Graheku, ki me je zdravil. Vsa nje gova zdravila so mi jako koristila. Ko-nečno se zahvalim vsem drugim rojakom, ki so mi izkazali svojo naklonjenost.
Bog vsem stotero poplačaj kar ste meni dobrega storili
Vsem calumetčanom in drugim znan ceni pošiljam iskren pozdrav!
Nikolaj Grabrijan,
Naznanilo!
Glasom “Glavnih pravil družbe sv, Rafaela za slovenske izseljence” že hm tem potom opomniti vse sloven ske rojake po Združ. državah, ki nimajo slovenskega duhovnika, da naj mi prej ko prej naznanijo, ali žele za tekoči velikonočni čas slovenskega spovednika. Seveda to velja le za one rojake, ki do sedaj niso imeli prilike izvršiti svoje krščanske dolžnosti, da si bi to radi storili.
Za letošnje leto se bode v tem ozi ru za nje storilo kolikor bo mogoče,
V Forest City, Pa., dne 10. marca 1909.
Za družbo sv. Rafaela,
Rev. Jos. Tomšič, preds., Box 11
Zahvala.
V	dolžnost si štejem, da se tem glavnemu uradu K. S. K. Jednote za tako hitro in točno izplačilo posmrt nine v znesku $1000.00, za kojo svoto je bil moj ranjki mož Anton Oven, član društva sv. Jožefa št. 12, v Forest City, Pa. zavarovan za slučaj smrti Umrl je dne 27. januarja t. 1., a glavni urad mi je njegovo posmrtnino izpla čal že koncem meseca februarija. Za to pa vsim rojakom toplo priporočam K. S. K. Jednoto kot prvo in najboljšo podporno Jednoto.
V	Forest City, Pa., dne 12. marca
1909.	Uršula Oven.
liet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St.; tajnik: Mih. Podobnik, 920 N. Chicago St.; blagajnik: Josip Tušek, 205 Ruby St.; bolniška načelnika: za vzhodno stran mesta: Tom. Stefančič, 1014 N. Chicago St.; za zapadno stran mesta: Ant. Malnarič, 1316 N. Hickory St. Seja prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
SOTRUDNIK PRI UREDNIŠTVU slovenskega lista dobi službo; plača po dogovoru. Samo vešči se naj oglasijo pod naslovom: “Sotrudnik”, c. o. Amerikanski Slovenec, Joliet,
THE EAGLE
409 - 410 - 412 NORTH CHICAGO STREET
m.
13t3.
‘RUMAGE ŠALE” 24. IN 25. MAR-ca. Prodaje se pohištvo in obleke. Flint Bldg., Collins St., Joliet, 111.
H godu.
Vsi rojaki so vabljeni, da me obiščejo v mojej gostilni kjer bomo praznovali moj god dne 20. marca 1908. cel dan in zvečer, ker bo sv. Jožef letos na petek, za to se prestavi praznovanje na soboto.
Dober lunč bo vedno na razpolago; fino pivo in žganje bo pa za primako — zastonj.
Jos. Božič,
208 Jackson St.,	Joliet, 111.
Priporočilo.
Rojakom v New York City, naznanjamo, da je za isto mesto sedaj naš zastopnik gosp.
Mihael Zobec.
Priporočamo ga našim ondotnim prijateljem.	Uprava ‘A. S.’
Krupp v Mehiki.
Mexico City, 15. marca. — Tvrdka Krupp iz Nemčije začne takoj izdelovati strelni bombaž v tej deželi. Me-hikansfaa vlada ji je prepustila 14 poslopij, ki so se poprej rabila za izde lavo črnega smodnika. Ta poslopja leže blizu predmestja Santa Fe.
Strašen čin matere.
Wakefield, Mich., 13. marca. — Gospa Matt Pikka, rojena na Finskem, je umorila svoja dva sinka', stara ozir. 7 let(< ko sta spala, in sicer jima je z britvijo prerezala grla. Kot vzrok za svoje dejanje navaja gospa, da ni bila v položaju, svoja otroka primerno odgojiti.
NASLOVNIK
ttgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO„ 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta.
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkvi. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, Ili. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni.
HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec z likerji na debelo.
JURIČIČ FRANK. 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vseh prekomorskih črt
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
STONICH GEORGE. 813 N. Chicago St. Trgovcai z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave. Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja.
VOGRIN ANTON, 205 Ruby St Izdelovalec »n popravljalec čevljev.
WOLK VICTOR, 200Jž Ruby Str. Krojač moških in ženskih oblek. Popravljam, likam in čistim obleke SOUTH CHICAGO, ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbay Ave. Salun in prodaja šifkart PITTSBURG, PA.
NOLLE C., 5170 Butler St., ameriški hotel.
DINAN C. M., 5151 Butler St. Prodaja vina in likerjev na debelo.
HOTEL REINHOLD, 5400 Batlei St, R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. D» *■ in last., 5438 Butler St.
Prava moda za spomlad.
Nase ravnodospele obleke za spomlad in poletje bi moreli biti v mislih vseh onih, ki hočejo nositi lepše in po najnovejšem, kroju site obleke. Sedanja naša zaloga je gotovo največja v mestu.
Kdor hoče ogledat lepše obleke naj pride k nam, ker naše blago je mnogih vrst in cen. Razne barve —blago jamčeno. Cena $10.00 in višje.
W%W.W%WV.V,V.V.WV.V.VWVV.WV.V.WV.,.V.VAV.,.V.V^WA,.V.V.,.,.VAV.,.V.VAV.
Naj večja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve . 37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam ... 2,048,214	K
Menice ....... 676,000	K
Vrednostni papirji.30,028,626 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ....... 2,925,746 K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
■ VWAWAW.VAW/AVA’AV %WiWWWAWVW,VVA%W%VVWWWUVWWVWWVWVWV
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
EU.
13. Schuster
Young Building.
Proti cerkvi.
Pariz, 7. marca. — Župan v Sunlieu je s privoljenjem prefekta odredil, da ne sme. duhovščina spremljati pogrebnih sprevodov več v cerkveni obleki. Ker se neki župnik ni tej odredbi pokoril, se je proti njemu uvedlo uradno postopanje.
MALI OGLASI.
»♦©♦©♦©♦©•«•♦»•«♦♦©©♦©♦"KM
KJE JE MOJ BRAT ANTON STAJ-nar. Pred 7 leti je bival v Clevelandu, O., doma je iz vasi Mleščevo, fara Zatična. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njega naj mi naznani njegov naslov, ali pa naj mi sam piše na naslov: Frank Stajnar, Box 178, Biwabi.k, Minn. 12t3.
NAPRODAJ HIŠA, ŠE NOVA IN lota 50x125 ft. Poleg hiše je hlev, a pod hišo fina klet. Cena $2600.00. Ant. Stanick, 1206 N. Broadway, Joliet, 111.	13-4t
SLUŽBO DOBI PRILETNA ŽENA pri majhni privatni družini za gospodinjstvo. Plača po dogovoru. Več pove: Amerikanski 'Slovenec, Joliet, 111.	15—3t.
Kje je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je 32 milijonov kron.
Rezervne»-* zaklada je: 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vsek ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki I Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE» N. E. CLEVELAND, O.
FRANK SAKSER
Compagnije $ Generale Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in K Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P,
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczmmski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicagr Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, lil. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, IH. Paul Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, Illinois.
JST^Z1<TJL.1<TJJ±1s&CD !
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
910 N. Chicago Stre e
JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tei izdelujemo vsa v to stro-■spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar
E. PORTER Brewing Co.
agjle brewer
¿delovale
ULEŽANE PIVI
PALE ALE IN uONDON PORTE» POSEBNOST JE PALE WIENER BEER