St. «2
*cu9 v Četrtek 11» MIh 1921»
u	.
cDINOST
IdteK IzvmB pondefjek,
AfiiSkega «- », L mdftropje DopU pismr n«	rokopU
Pror. i . Peric. — I ftnflr tUuroa mSa za mesec L 7.—, 3 mesec« L i Im inozemstvo mesečno 5 Ur več. — Tf
Slovenski tisk o novi vladi
«Slovenec« označa padec ministrstva Pašić - Pribičevićevega in nastop nove vlade kot osvobojenje. Ni se oddahnila samo Jugoslavija, ampak ves izobraženi svet. Javna tajnost je, da sta MacDonald in Herriot ob neki priliki izjavila, da takega šefa vlade, kakor je Pašić, ne želita sprejeti. Še-le z odstranitvijo Pašiča se bo mogla država dostojno reprezentirati v inozemstvu. Pašićeva vlada je bila privilegirana družba za ropanje državne blagajne. Pašić je sprejel v vlado najbolj tein^e eksistence iz Hrvatske in Slovenije. Pasić - °ribičevičev režim je odpravil usta o. kršil vse zakone ter uveljavil anarhijo in revolucijo. Iz Orjune je napravil fašistovske tolpe, ki jih je oborožil iz vojaških zaiog. Odpravljena je bila nedotakljivost življenja in premoženja. Kršila se je tudi justica. Državni organi so dobili nalog, da morajo nasilnike ščititi in podpirati. Režim je napovedal državljanom vojno «z ognjem in mečem*. Pred vsem je vlada pokvarila šolstvo, ki ga je okužila z orjunstvom. Za voditelje, učitelje in nadzornike so nastavljali učno in moralno neusposobljene elemente, ki so stali na čelu orjunskih pretepačev in nasilnežev po deželi. Sedaj pa so zmagali zdravi in pošteni elementi. Vzpostav-vijo se zakon, mir in red, začne se korenito zdravljenje političnega in gospodarskega življenja. Ugled Jugoslavije v inozemstvu se vzpostavi. Nje kredit se dvigne. Za zajedavci žaluje samo par kupljenih in pokvarjenih elementov. Mi pa smemo — zaključuje «Slovenec» — biti ponosni na to, da je na čelu opozicije proti trinoštvu in pokvarjenosti stala SLS z dr.om Korošcem na čelu.
«Jutro» izvaja med drugim: Tudi mi in ravno mi imamo mnogo računov z radi-kalsko stranko, računov starih, mladih in čisto novih, a vse to nas ne more motiti, da ne bi A deli glavne lurje in da bi zavrgli dobro, ki daleko odtehta ono, kar je morda slabo, zanemarjeno in izpregledano. Teza, ki sta jo postavila Pašić in Pribi-čević, da je prišel čas za apel na narod, se nam zdi pravilna. Njeno pravilnost kaže tudi najnovejši politični dogodek. O-pozicija pa je žrtvovala vsa načela, da se izogne volitvam. Vemo, da je to žrtvovanje le navidezno in da so govorice o razkolu med radičevci le taktične poteze, za katerimi stoji s'rah pred nacionalno vlado in nada, da se dobi morda boljši trenutek za volitve. Odločitev je padla za eksperiment. Nova vlada- ima zelo vezane roke in se bo skušala izživeti v izrabljanju administracij. Posledice bodo zelo škodljive za državno idejo. Saj si ne more
vik* sv.	^}
Ntfr
IbluriN "-r> >-4 Kut^t

L SCfc.—
npcavo it. 11-57.
Številka 20 cent.
Letnik XLIX
mm/mat v Thta In okolici po 30 c**L - Ofini te roCuuJo v <71 m.) — Ogtad trgove«* im obrtnikov mm po 40 ca* koI—Irt hi vabila po L L—, oglasi	uvodov
po L 1 — Mali oglasi po 90 ceat beseda, najmanj pa L X — Ogfcui, ta reklamacija ae poiiljajo Uključao oprav* Edinosti, v Trstu, ulica a* Frančiška Asiikega Mev. 901 L nadstropja. — Teteftao uredntitva ia imv« II«
slučaju pa, da bodo radičevci sestaven
del večine.- bo imel Davidović sicer številčno moč, bo pa popolnoma odvisen od Radičevih republikancev, ki bodo kot najmočnejša skupina dajali smer njegovi politiki. Poleg tega bo moral uvaže vati tudi zahteve Nemcev in makedonskih Turkov. S tem bo njegov položaj silno otežkočen. 2e različnost elementov, ki so se spojili v njegovo večino, hrani v sebi kali nesoglasij in sporov- Saj je gotovo, da bo vsaka izmed strank, združenih v Daviđoviće-vem bloku, skušala uveljaviti svoje zahteve. Posebno pa Radićeva stranka, ki bo hotela vsaj deloma uveljaviti svoj program, ki je v dijamentralnem nasprot-stvu z vidovdansko ustavo. Davidović pa obljublja, da hoče čuvati to ustavo. Moral bo torej: adi ugoditi stremljenjem radi-čevcev, ali pa riskirati konflikt z njimi. Če bi hotel ustreči zahtevi hrvatskih republikancev, ali je verjetno, da ne bi naletel pri tem na energičen odpor krone same? S sestavo Davidovićeve poslovne vlade ni torej nikakor rešena državna in vladna kriza, marveč le odločena. Pravna borba med nacijonalnim blokom in dosedanjo opozicijo šele pričenja. Preokret v državni krizi je udarec v obraz vsem tistim strankam, ki so od vsega začetka nositeljice ideje, ki so to državo ustvarile in so tudi steber ter najzanesljivejša in edina zaslomba dinastije. Vsekakor bo imel ta preokret svoje dobre posledice: na eni strani se poglobijo odnošaji med obema skupinama nacionalnega bloka, na drugi strani pa bo imel režim, ki se napoveduje predvsem v Sloveniji, ta vpliv, da pridejo v resnici narodni in napredni elementi do prepričanja, da je rešitev vseh samo v izravnanju vseh medsebojnih nesoglasij, v sporazumnem sodelovanju in slogi.
« Nar o dni Dnevnik* pravi, da noče presojati nove vlade z ozkega strankarskega stališča ter jo obsojati že v naprej, ker mu je interes naroda in drŽave prvo. Z državnega stališča je opustitev revizijoni-stičnega načela s strani opozicijonalnega bloka gotovo pridobitev. Po deklaracijah vodilnih mož nove vlade pomeni to pozitiven korak k tako potrebnemu soora-zumu vseh treh plemen. Ko je opozicijo-nalni blok čisto plaval v vodi avtono-mizma, bi mogel biti sporazum, ki bi ga sklenil opozicijonalni blok, nevaren. Danes pa, ko je ta prevzel vlado in odklonil re-vizijonizem, je ta nevarnost minila. Nova vlada bi mogla biti torej aktivna tudi v nacijonalnem pogledu. Omeniti je treba še en možen plus nove vlade: skupščina, bo zopet pravi in najvišji forum vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jasno je seveda, da se morajo novi gospodarji popolnoma odreči vsem federalističnim in separatističnim željam in z vso odločnostjo izvajati vidovdansko ustavo, ki je in
Brofll AtfinrltflflA IHAllflAn0lltll0lpr^?ma^ Nadai*n#	ki so se danes ja. Pač je lahko razumeti, da je vprašanje
rum UlVuillVljU JHSUmUVUUNC nadaljevale, so posvečene vprašanjem vojaške izpraznitve Porurja glavni pro-
_______ _ _ .!■.■■. 1X1m »	it* nnfam-FamiclrA ».»M«..«*	Lt«_ ___-_____ A ___Li___'__■ _ * •
narodne skipftiiie
Plebiscit proti imrtret™ Hrasmd - Prvi
BEOGRAD, 30. (Izv.) Po kraljevem ukazu se ima sestati nar. skupščina dne 6. avgusta ob 9. uri. Ta ukaz se ima dostaviti predsedniku parlamenta, ki mora nato pozvati poslance k zasedanju. Na dnevnem redu prve seje so volitve novega parlamentarnega odbora, nakar se bo začelo redno delo. Kakor vedno v takih slučajih bo otvoril sejo najstarejši član skupščine.
BEOGRAD, 30. (Izv.) Minister Hrasnica ima izza časa prekega soda v Kragujevacu več grehov na vesti. Na njegovo povelje je bilo postreljenih več-srdskih vojakov in veliko število prebivalcev Kragujevaca. Zdi se, da tamošnje prebivalstvo nt pozabilo na to strahovlado sedanjega ministra za pravosodje. Že leta 1920. je moral Hrasnica radi tega izstopiti iz tedanje Protičeve vlade in tako se bo najbrže zgodilo tudi seda). Nasprotniki iz vseh političnih strank so sestavili spomenico v tem smislu ter nabrali nanjo do sedaj 20.000 podpisov. Ta spomenica se bo predložila kralju.
BEOGRAD, 30. (Izv.) Po nalogu ministra Petroviča sta bila zaplenjena lista «Balkan* in «Riječ», ker sta obrekovalno pisala proti gotovim ministrom in sicer prvi proti Spahu in Behmenu, drugi pa proti Davidovi ću in Behmenu.
Notranji minister je nastopil z naredbo
tehnične in organizacijske narave.
Pred sestankom o&M zbora fašistovske stranke
Polemike se nadaljujejo - Preosnova edikta o tisku - Farinacci in rimski zločin
RIM, 30. Tukajšnji listi so začeli že posvečati precej pažnje občnemu zboru fašistovske stranke, ki se sestane v Rimu prihodnjo soboto 2. avgusta. Temu zborovanju se pripisuje velika važnost, ker se sliši, da mu bo poverjena naloga, da izvrši novo preuredbo organizacije fašistovske stranke. Mussolini ne bo imel otvoritvenega govora, ker smatra, da je zadostno obrazložil svoj program in svoje stališče z o žirom na zadnje politične dogodke v govoru, ki ga je imel na prvi seji velikega fašistovskega sveta. Pač pa namerava imeti zaključni govor, v katerem bo odgovarjal posameznim govornikom, ki nastopijo na občnem zboru. Nova preuredba organizacije fašizma predvideva, kakor se sliši, tudi znatno omejitev Mussolinijeve oblasti v stranki.
Predmet razpravam po vseh listih je v prvi vrsti zaplemba raznih listov. Odbor za zaščito tiskovne svobode je objavil novo resolucijo, v kateri poziva vse liste, ki ne odobravajo zadnjih odiokov proti tiskovni svobodi, naj imenujejo v odbor svoje zastopnike. «Tribuna« javlja medtem, da namerava imenovati v kratkem posebno komisijo, sestavljeno iz parlamentarcev in časnikarjev, katera bi imela izdelati načrt zakona, s katerim bi se pre-
proti podražitvi kruha, ki iznaša 1 dinar
za kilogram. Dal je pozvati vse beograjske	lzaelati.	zaKona, s katerim bi se pre-
peke pred mestno obrtno oblast, da po-	osnovai eernet o usku iz i. is^s. oistvo te vejo vzrok te podražitve, ker se je govo-
.1 1 1 , . - _f_.___1__^li.1 1___U
noben pameten človek prikrivati, da [ostane temelj države. Vsaka nesigurnost - j , — _ t t n . » . . jn kolebanje glede edinstvenosti države
je nedopustno in nova vlada bi bila absolutno negativna, če bi se le najmanje pregrešila proti edinstvenosti drPriznati se mora, da je v tem ožim nevarnost zelo velika, ker ima nova vlada večino le s pomočjo razKčevcev. To je najslabša stran nove vlade, kajti radičevci so politično popolnoma nezanesljivi in poleg tega tudi programatično le težko prebavljivi. Še eno napako ima nova vlada: da je namreč preveč prečanska in premalo srbska. Je le vlada opozicijonalnega bloka, mesto da bi bila koncentracijska vlada, ki bi bila v današnjem položaju res-
'Lavni del novih vladnih strank stremi za federativno republiko. Zdrava moč naše državne ideje pa premaga tudi to preizkušnjo. Na Radića se ni še nikoli nič solidnega zgradilo in novi minister prosvete in ver, kakor tudi finančni minister, sta kaj trhla stebra vse kombinacije. Davidović igra poslednji akt svojega političnega življenja. Eksperiment propade na svoji notranji nemožnosti. Da je nacijo-nalna koalicija ostala kompaktna kljub vsem naporom nasprotnikov, to je zanjo najvažnejše jamstvo za bodočnost. Čudovito je, s kako ravnodušno hladnokrvnostjo je narodna javnost sprejela vest o
imenovanju nove vlade. Točno je, da ne nična pridobitev. Nova vlada more obstati
gre za definitivni, temveč za poskus razpleta krize, ki pa po svoji naravi krizo le poostruje. Na preganjanja bomo odgovarjali z odporom, ki mu daja naš nacionalizem nezma gljivo moralno silo. Zanašali se bomo le na lastno moč nacijonalne in demokratične politične in prosvetne organizacije. Ideje te organizacije so bile, ko še Jugoslavije ni bilo, in ostanejo, četudi je za hip administracija v rokah nasprotnikov, Na zaključku pravi «Jutro», da je nova vlada kombinacija mržnje.
«Slovenski Narod» ugotavlja, da je Pašić že na zadnji seji radikalne stranke napovedal, da ta stranka raje gre v opozicijo, nego da bi le za las odstopila od svojega načelnega stališča: obrambe vi-
le, če se bo mogla uveljaviti kot prva etapa h koncentracijskemu kabinetu; sicer bo njeno življenje le kratkotrajno. Dokler so bili možje sedanje vlade v opoziciji, so dnevno odkrivali «napake* in govorili, kako bi bilo treba delati. Sedaj naj pokažejo, kaj znajo! Bojimo se pa, da se sedanji vladi ne posreči zadiviti Jugoslavijo, ker je med Člani nove vlade tudi mož, od katerih javnost ne more mnogo pričakovati. Čudimo se, da ni član kabineta tudi dr. Hohnjec, ki je na vsak način poleg Korošca najboljša glava Jugoslov. kluba. Popolna katastrofa za državo in za novo vlado pa bi bila, če bi skušala popolnoma menjati dosedanjo državno politiko. Da v zunanji politiki ni treba imeti
dovdanske ustave in narodnega edinstva. I prevelikih skrbi, jamči ime dr.a Voje Ma-To Pašičevo naziranje si je v celoti osvo- rinkovića. Te sigurnosti pa nimamo v po-
a« I «	m I ^ I w « * M t« n	O 11	I <-< Ir	I . M	Ti	V ! J__ f ____ —. - t_ _ _ I ,l!1__^VT ____ __1 _ J _ _ _ __
jila celokupna raclikalska stranka. Do nove vlade je prišlo, ker krona očividno sodi, da niso še izčrpana vsa sredstva in da še obstoje pota, ki morejo omogočiti delazmožnost narodne skupščine. Tako je krona poverila sedaj sestavo poslovne vlade voditelju opozicijonalnega bloka Ljubi Davidoviču. Ta mora sedaj dokazati, da ima v skupščini zanesljivo večino in da more vladati proti tako močni opoziciji, kakor jo tvorita narodno-radi-kalna in samostojna demokratska stranka. Z radičevci ima Davidović absolutno večino v skupščini. Vprašanje pa je, ali je dal kralj Davidoviču neomejeno svobodo, da lahko sestavi svojo večino iz katerihkoli strank, da se more torej opirati tudi na Radićevo stranko? Ne moremo verjeti — nadaljuje «Narod» — da bi krona privolila v kombinacijo, v kateri bi igrali odločilno vlogo hrvatski kmetski republikanci, katerih vodja se nahaja v Moskvi in ki je pravkar prijavil vstop svoje stranke v boljše viško kmetsko internacijonalo?! Davidović pa ima veČino v parlamentu
gledu finančne politike. Nova vlada mora nadaljevati z dosedanjim razvojem, ali pa je konsolidacija države preprečena. V prosvetnem ministrstvu bo imel dr. Korošec priliko, da pokaže, kdo je v njem modre jši: ali državnik ali strankar. Mnogi se bojijo, da začne preganjanje naprednjakov. Mi te skrbi — naglasa "Narodni Dnevnika — ne delimo, želimo pa, da nova vlada ne zagreši te napake, ker bi se potem diskreditirala za vedno. Novo vlado bomo sodili po nje dejanjih. Čakamo na efekt nove vlade in potem bomo sodili. Hočemo biti lojalna opozicija, ki kritikuje vlado le, v kolikor njeno delo škoduje državi in narodu. Ne bomo pa tirali nobene demagogije, ker nam je tuja vsaka špekulacija na ljudske instinkte.
rilo, da hočejo peki podražiti kruh radi nove vlade.
BEOGRAD, 30. (Izv,) Vsa ministrstva so izdala podrejenim organom naredbe, da se imajo držati v vsakem slučaju edino le zakona ter iti prebivalstvu' po možnosti na roko. V kratkem času bodo izdane še druge slične naredbe.
Politika napram Italiji ostane neizpremenjena
BEOGRAD, 30. Včeraj dopoldne je dolgo razpravljal z Davidovičem italijanski poslanik Bodrero. Davidović je izjavil, da se jugo slovenski odnošaji do Italije pod novim kabinetom ne bodo izpremenili in da bo dr. Marinkovič nadaljeval politiko svojega prednika. Pogajanja za konvencije na podlagi rimskega sporazuma se bodo kmalu zopet pričela. Popoldne je o tem konferiral general Bodrero z ministrom trgovine Šumenkovićem.
Angleška demarša v Beogradu
BEOGRAD, 30. Minister zunanjih zadev dr. Voja Marinkovič je sprejel danes italijanskega poslanika Bodrera in nemškega poslanika V. Olsshausena. Pri ministru zunanjih zadev se je zadržal dalj časa tudi angleški poslanik sir Alban Young. Pozneje je odšel v ministrsko predsedništvo, kjer je dalje časa konferiral z g. Davidovičem. Sir Alban Young je izročil jugoslovenski vladi noto britanske vlade, ki zahteva, da Jugoslavija v določenem Času v popolni formi prizna kot obvezne točke mirovne pogodbe s Turčijo v Lausanni, katere —-kakor je znano — Jugoslavija do sedaj ni podpisala, ker nasprotuje njenim interesom. Gg. Marinkovič in Davidović nista hotela dati o tej zadevi nobene izjave. Pol milijona pa pogorelee v Strm—lici BEOGRAD, 30. (Irv.) Za pogorelce v Strumnici je vlada dovolila pol milijona dinarjev. Minister dr. Šumenkovič je odpotoval danes na mesto požara v svrho ocenitve škode.
Ugoden izid avstrijsko-romunskih pogajanj BUKAREST, 30. Pogajanja, ki so se pričela pred časom na Dunaju med Ro-
Marinkoviceva poslanica Mussoliniju
RIM, 30. Davi ie g. Antonijevič izročil ministrskemu preasedniku Mussoliniju poslanico Marinkovića, novega zunanjega ministra kraljevine SHS. V tej poslanici izjavlja Marinkovič, da bo nova jugoslo-
samo, če se poleg Nemcev in Turkov opira venska vlada gojila tudi v bodoče odnošaje tudi na radičevce. Ako so ti izločeni iz kombinacije, more Davidović ostati na kr-
milu samo do prve seje parlamenta. V
najboljšega prijateljstva z Italijo. Mussolini
je v svojem odgovoru izjavil, da ima itati- svojega nadaijnega postopanja. Občni zbor
munijo in Avstrijo za ureditev važnih vprašanj, izhajajočih iz isTvrševanja sant-germainske mirovne pogodbe, so se končala z dobrim uspehom.
OtfnI zbor M vojnih borcev
za avtonomijo udruženja in pogojno sodelovanje z vlado ASSISI, 30. Včeraj popoldne se je zaključila na zborovanju bivših vojnih borcev razprava o političnih smernicah udruženja. Bila je sprejeta z ogromno večino resolucija, v kateri se nagtaša, da je politična neodvisnost udruženja bivših borcev neobhodni predpogoj za njega uspešno delovanje. Občni zbor bojevnikov smatra-, da je potreben povratek k zakonitosti, ki se mora doseči brez ozira na kakršnekoli stranke. Strankam, ki so prezirale zmago, se ne sme r nobenem slučaju dopustiti, da bi priAle zopet v ospredje. Na drugi strani pa naglaša obenem resolucija, da se mora izvesti najstrožja ločitev med odgovorno vlado in strankami. Končno poziva resolucija borca, ki vodi sedaj državo, naj omogoči Italiji vzvišeno slogo na podlagi absolutne obsodbe vsake nezakonitosti. Vzpostavi naj se izključna suverenost države v duhu italijanskega risorfunenta.
Za to resolucijo je bilo 314.760 glasov. Proti resoluciji je glasovala zveza borcev iz Sassaricja mi Sardiniji (3526 glasov), katere zastopnik je izjavil, da si omenjena zveza pridržuje popolno svobodo glede
preuredbe bi obstojalo v tem, da bi se določile večje kazni, nego jih predvideva omenjeni edikt.
Republikansko glasilo «Voce Repubbli-cana» je dobilo včeraj prvi opomin, in sicer vsled napadov, naperjenih zoper španskega kralja in špansko armado!
Zadržanje kremonskega poslanca Fari-naccija napram rimskemu zjočinu daje nadalje opozicijonalnemu časopisju obilno snov za polemiko. Posebno začudenje je vzbudila Farinaccijeva izjava v «Cremona Nuova», v kateri pravi, da bi fašisti takoj spremenili svoje mnenje o zločincih, ako bi jih opozicija prepričala, da gre za čisto fašistovski zločin, ki se je zagrešil po volji stranke in režima. Demokratski «Mondo» pravi, da bi bil ta zločin za Fari-naccija obsojanja vreden le tedaj, ako bi se dokazalo, da je Rossi res izdal fašizem. Drugače da bi bila dovoljena po njegovi morali povsem drugačna sodba o rimskem zločinu. Zločinci bi morali biti izpuščeni na svobodo in namesto da bi Šli pred sodišče, bi korakali pod slavoloki. Ako so fašisti, ki tako mislijo, naj vedo, da se motijo, zakaj javno mnenje pazi s skrajno napetostjo.
Angleško-francoski spor
m londonski konferenci
V pričakovanju nove francoske formule Anglija vstraija na svojem stališču
LONDON, 30. Včeraj zjutraj so se — kakor po navadi — sestali načelniki delegacij v Downing Streetu in popoldne se je izvršila prva seja novo ustanovljenega odbora pravnikov. Končno so se sestali še angleški, ameriški in francoski bančniki. S tem, da niso pravniki sklenili nič konkretnega in da so se omejili na izmenjavo misli o vprašanju oblastva, kateremu naj se bi prepustila autentična interpretacija treh ali več zapisnikov o razpravah londonske konference, je povedano vse, kar je vidnega naredila konferenca tekom včerajšnjega dne.
Danes bo francoska delegacija predložila prvemu odboru novo formulo za nemško posojilo. Ta formula ima dati bančnikom zagotovilo, da ne bo Francija na
ianska vlada iste prijateljske namene. ie s tem tvtaal nmtitee točke svoietfa
svojo roko podvzela ničesar, kar bi znalo paralizirati gospodarsko delavnost Nemčije. Francija se mora pri tem držati ameriškega predloga, ki zahteva med drugim, da se odgodi vprašanje predhodnih garancij za posojilo#na čas, ko se bo razpravljalo o posojilu samem.
V svoji novi formuli bo Francija menda upoštevala vsa naziranja, ki so se izrekla te dni na konferenci, ter skušala zadovoljiti sebe, Nemčijo, bančnike itd. Predložila bo najbrže ustanovitev razsodišča za vsa vprašanja, ki izhajajo iz versailleske pogodbe in iz izvršitve Dawesovega načrta. Po nekaterih informacijah bi to razsodišče poslovalo v dveh stopnjah. Prvo stopnjo bi tvorila reparacijska komisija in novi Dawesov odbor, kot druga stopnja bi odločalo razsodišče v slučaju, da bi se zavezniki soglasno ne strinjali gledč sankcij, ali pa, ako bi Nemčija vložila priziv proti razsodbi o neizvrševanju.
Na splošno prevladuje francosko-angle-ški spor na vseh pogajanjih konference, V tem sporu, kjer igrajo veliko ulogo bistveni interen obeh držav, je dosedaj večinoma obveljala voflja Anglije. MacDonaldo-vemu popuščanju na predkonferenčnih pogovorih je sledila trdovratnost finančnega ministra Snowdena, ki je s svojim vstrajnim zadržanjem znal prodreti s svojo volio ter uveljaviti angleško stališče.
Ni rečeno s tem, da je Francija zgubila mnogo na tleh. Prisiljena je pa bila k marsikateri koncesiji in je brezdvomno pripravljena opustili vsak poizkus na svojo roko in tudi na. votaško izpraznitev Porur-
blem razprav. Angleški zahtevi po tej iz-: praznitvi ugovarja Francija, da je zasedba Porurja garancija za točno izvršitev Da-wesovega načrta, medtem ko Nemčija noče slišati nič o tem načrtu, dokler se Porurje ne izprazni. V prepričanju, da je izpraznitev zasedenega ozemlja Nemčije temeljni predpogoj za izvršitev načrta izvedencev, se Anglija pripravlja, da bo izpraznila začetkom prihodnjega leta koelnsko mostišče, kar bo ustvarilo nekako praznino v sistemu vojaške porenske zasedbe in bo začetek zrušitve medzavezniške vojaške vladavine ob Renu.
Hurh3S v Parizu
Ameriški državni tajnik pojde tudi v Berlin
PARIZ, 30. Včeraj je bil ameriški državni tajnik Hughes sprejet od zastopnikov pariške odvetniške zbornice v ju-stični palači. Navzočni so bili ameriški poslanik Herrick, odvetnika Millerand in Poincare in več drugih zastopnikov odvetniškega stanu. V svojem govoru je Hughes primerjal anglo-saksonsko pravosodje s francoskim.
WASHINGTON, 30. Smatra se. da bo Hughesov obisk v Parizu močno upiival na razvoj dogodkov na londonski konferenci. V uradnih krogih se zatrjuje, da bo s tem obiskom v zvezi naznanilo o doseženem kompromisu v glavnem vprašanju, t. j. glede garancije za posojilo Nemčiji. Radi tega bo šel Hughes najbrže tudi v Berlin.
BERLIN, 30. Državni tajnik Hughes se pričakuje tu za prihodnjo nedeljo. Ako-ravno se je uradno zatrdilo, da potuje v razvedrilo in iz izključno zasebnih interesov, izhaja iz poročil, da je imel v Parizu in v Londonu zelo važne pogovore s političnimi osebnostmi in evropskimi finančniki. V Parizu se je baje Hughes zanimal tud za rusko vprašanje.
Obramba proti bolgarskim vpadom
ATENE, 30. Ponovne govorice o gibanju tolp v Macedoniji so povzročile, da se je grški generalni štab pričel baviti z možnostjo resnih zapletljajev. Med Jugoslavijo in Grčijo se je baje dosegel sporazum, po katerem bi obe državi v slučaju napada macedonskih band, ki bi ga podpirala Bolgarija, skupno korakali proti bolgarski meji. Ta dosedaj sicer še nepotrjena vest je vsekakor simptomatična za vedno večje razburjenje, ki vlada na Balkanu z ozirom na dogodke v Bolgariji.
Katastrofalna povodenj v Indiji
LONDON, 30. Iz Madrasa prihajajo vesti o strahoviti povodnji v Južni Indiji. Vse reke so prestopile bregove. Voda še vedno narašča. Mnogo vasi je popolnoma pod vodo. Vsi poljski pridelki so uničeni. Lord Goshen, guverner v Madrasu in člani vlade, ki so na letovišču izven mesta, se ne morejo vrniti, ker je reka Kaveri tako narastla, da je prestopila vse mostove, tudi železniške.
«Reuter» poroča iz Kalkute, da je tudi v tamošnji okolici skoro vsa zemlja pod vodo, tudi mesto samo, tako da je mogoč obrat samo s Čolni. Poročilo pravi, da se je več'kot tisoč hiš podrlo in pokopalo pod ruševinami stanovalce. Število človeških žrtev še ni ugotovljeno.
NAŠA MLADINA
njene napake in naloge
(V ostalem pa sem mnenja, da — če sad ne pade na rodovitna tla ne more uspevati, pa naj bo najboljše kakovosti!)
(Branimirov DobrovskiJ.
Pred kratkim je g. Branimirov Do-brovski objavil precej dolg članek v <Edinosti» pod istim naslovom in tudi zgornji citat je njegov. Ker me take vrste razprave zanimajo, ker me dalje ni oni članek prav nič zadovoljil in ker hočem povedati tudi svoje misli o vsem onem, o čemer naj bi se razpravljalo pod zgornjim naslovom, sem napisal te vrste, deloma v odgovor piscu prejšnjega članka, deloma onim, ki se zanimajo že sami za taka vprašanja, da se razbistrijo in tudi sami zgla-sijo.
Rekel sem že zgoraj, da me ni zadovoljil tisti članek. Takoj cb prvem poglavju in zlasti ob solzah, potočenih na račun naše skvarjene mladine, sem se spomnil Cankarjeve Krpanove kobile. Slab dokaz so bile solze, še vedno dokaz bolne, šibke duše. In solze so v^s članek, in ves članek je pridiga. Solz in pridige pa naši mladi zaplesani in zapiti fantje kot oni drugi, dobri in delavni, ne rabijo, nočejo, se jim smejejo, ker vedo predobro, da niso nič drugega kot solze in pridiga. Kdor hoče biti voditelj, vzgojevatelj naše mladine, mora vedeti jasno, kaj hoče, nikar da joče. In ravno iz onega članka sem jasno spoznal, da mi sami ne vemo, kaj bi z našo mladino, kot ne ve ona, kaj bi s svojo mladostjo.
Lahko bi rekel kdo, da vemo že, kaj bi, pa nam tisto našo vednost zaklepajo razmere v omaro. Ni res! Če že vemo, kaj bi v drugačnih razmerah, morali bi vedeti istotako, kaj naj v takih. Naše delo na) se prilagodi razmeram, na vsako njih iz* premembo moramo biti že vnaprej pripravljeni, ne pa čakati boljših. Mi p! so ne zavedamo, ne kaj in ne kako naj delamo, čeravno morda razmere dobro po-
sme bili, ker je <sam svoj* m «rishrfiv[drvi po albnmui v pcgiibo, ker čas je. In
V hiš je še mati, ki misli, da mora bili tako in brat in sestra. Brat obiskuje šoki, sestra pomaga dnraa ali se uči Šivanja. In sedaj: na brata škafa vplivat« šola — tej pa je oče s svojimi «mislimb zbil vso veljavo; včasih je najmlajši lačen, včasih tepen, in želi si, da bi bil sam svoj kot njegov brat in tla bi zaslužil. Da je očetovo vedenje slabo, mu ne zna povedati nihče, učitelju ne veruje, ker ga sovraži. Njegove želje do samostojnosti so torej le želja po onem, kar ima in dela brat, ne da bi ga kdo svaril, torej tudi pijan bo lahko, če ga bo volja in vso noč plesal. Ali ni res? — In armada bolnih ima novega člana. Tako je torej in nič drugače! Le očeta dva enakovredna sinova.
G. Branimirov je povedal v svojem članku: «Mladina, te so tvoje napake«. Jaz pravim, te in take so napake ne sauno mladine, pač pa nas vseh. In če bi se nam posrečilo odpraviti te napake, bi pokazali s tem že tudi na naloge mladine. S tem pa, da smo spoznali, kakšne so naše napake, je v tesni zvezi vprašanje: «Zakaj so take in s čim bi se jim odpomoglo?* Namenil sem se, odgovoriti v kratkem na to vprašanje, za sedaj pa si oglejmo le še eno: «Kdo naj bi vršil nalogo voditelja
______ ____ ______ ___ kateremkoli takega gibanja in kdo jo že vrši?» ni težek
koncu našega planeta, dolžan skrbeti naj-j odgovor na prvi del tega vprašanja in i številki, saj bi se s pridom dal za to upo-
znamo. In tu je ono, v čemer grešimo. Istotako je že ▼ tem tudi drugi naš greh. Jasno sledi namreč, da smo nepripravljeni, da se lovimo po temi in se zaganjamo iz kota v kot. Učinek tega lovljenja pa so — slepe miši, torej mkak, in pa solze, kot je n. pr. oni članek, ki mi je rwvno popolnoma potrdil zgornje mnenje. Spomnimo se samo Še, da so se že ustanavljala društva in listi in podobno za pobijanja pijančevanja, da se vedno in vedno kdo izpodtakne ob plesu v časopisih in govorih, torej ob napakah naše mladine ravno. A sad vsega tega je malenkosten. V zadnji štev. «Časa» je priobčil g. Srebroič naravnost porazno statistiko o pitju alkoholnih pijač med Slovenci. In to po tolikih letih drugačnega in uspehe obetajočega dela. ne pa kot so podobni članki, za plačilo vsem, ki so marsikatero prosto uro žrtvovali prepotrebnemu delu.
In še nekaj me je užalostilo v onem članku. Ravno tako v prvem poglavju piše g. Branimirov, da je hitro zapuščal vasi, ki ga niso zadovoljile in da ga je bilo sram stati med onimi, ki «prazaprav» ne zaslužijo imenovati se «naši». Človek božji, kdo pa zasluži več nege in skrbstva: bolnik na postelji ali hrust v gori? In komu je človeštvo več dolžno? Ali ni morda istotako vsak narod na
videli boste, da bo Baše iara)«> u smotre no delo zaleglo reč od solz in pridig. Istotako naj vam, g. učitelji, duhovniki itd., služi v zgled prej omenjeni kaplan. Nič ne boste zgubili v očeh ljudi, vaši stanovski in razredni tovariši pa naj vas obsojajo, če hočejo, dobri in zavedni vas ne bodo!
Še nekdo je, ki bi se moral ravno na tem polju, tako potrebnem dela in delavcev in semena, pokazati. To so naši dijaki. — Spominjam se, da je lani nekdo na srednješolskem kongresa omenil tudi to in je poudarjal: »Tovariši, sinovi ste delavca in kmeta, delajte tudi zanj in za njegovo povzdigo».
Srednješolec je povedal edino pametno in lepo je, da je povedal edino tako skromno in brez fraze. Brez drugega vem, da je tudi vedel, kaj je povedal in da je živel temu primerno. Pa so redki taki, ker tudi naše dijaštvo je potrebno morda še več naukofv. — S tem odgovarjam na drugi del vprašanja. Sicer pa bi bila tudi o tem potrebna še marsikatera beseda in polemika.
Rad bi, dai povem h koncu, da bi se za ta vprašanja zanimali širši krogi. Upam, da nam cenj. uredništvo «Edinosti» ne bo odreklo kotička v četrtkovi in nedeljski
odseka. Udeležite v vseh članov obvezna. Točnost f I — Tajnik.
Ženski in Hazena odsek M. D. P. Sv. Jakob. Danes ob 20. točno, sestanek. Radi važnosti istega naj nobena ne manjka. — Načelnica.
Akad. fer. draštvo «BnMrnn». -Danes ob 20.30 se vrši redni sestanek s predavanjem. Točnost!.' — Odbor.
Iz lilašfcega žhrpenia
Umobolna starka skočila v vodnjak. Vdovo .Terezijo Pahor, staro 60 let, stanujoč o v Ro-colu in Monte št. 1149, je začela najhujša nesreča, ki more zadeti človeško bitje: revi se je že pred par leti omračil um. Ker je bila starka kljub blaznosti zelo mirna, je niso hoteli domači oddati v norišnico, morali so jo pa skrbno nadzorovati, da se ji ne pripeti kaj hudega, kajti reva je opetovano skušala skočiti v vodnjak na dvorišču. Včeraj zjutraj je ostala Pahor-jeva kratek čas brez nadzorstva. Izrabila je to priliko, da je izvršila svojo blazno nakano. Šla je k vodnjaku, se vzpela čez ograjo ter skočila v vodo. K sreči so nekateri izmed domačih, ki so se mudili na vrtu, zapazili njen obupni čin. Prihiteli so k vodnjaku ter vrgli starki vrv, katere se je potapljajoča v smrtnem strahu oprijela z vso svojo močjo. S precejšnjim
« O rt rw«-n m o n	MO^rtA^Mi L" n ti n n ITVloVlI 17
zastopnikom zveznega zavoda do navskriw žij pri tolmačenju neke lanske odredbo finančnega ministra, vsled česar so hipcu tečnemu {zavodu primanjkai* za izplačevanje potrebni krediti. Iz tega razloga je na Goriškem naenkrat obtičalo skoraj vse vzpostavitveno delo, kar je spravilo vj veliko padrego tako vojne poškodovance kot stavbene podjetnike.
Ljubezen dveh bratov. V torek popoln dne je došlo v družini Glešič v Vitcnljahl do ostrega spora med starejšim bratom Filipom in med njegovim mlajšim bratom Ivanom. Povod sporu so daJe nesrečne družinske razmere, ki vladajo v marsikaki kmečki hiši na Goriškem, Že je izgledalo, da sta se brata po posredovanju matere popolnoma pomirila, ko je nenadoma* starejši brat Filip izvlekel revolver in oddal dva strela v mlajšega brata. Poslednji se je še pravočasno vrgel na tla, tako da sta na srečo strela šla mimo cilja.
Sv. Lucija: (Učiteljski socijalni tečaj). Pretekli teden od 21—27 se je vršil pri Sv. Luciji socijalni tečaj slovenskega učiteljstva. Udeležilo se ga je kakih 130 učiteljev in učiteljic iz vseh delov Jul. Krajine, in tudi Istra je biJa
naporom so jo navzočni končno izvlekli iz dobro "Zastopana."Vsak' dan "šti bili po dV« vodnjaka. Ko se 1® to godilo, je prilutel na lice ; predavanji, eno predpoldnc, drugo popoldne.
la'ta bi^lal arkf3 p os težnjo5 *od v <ezo° ^od a ^nov .predavanj je bila po večini pedagoga
značaja. Skoda, da so ravno najlepša napove-
■■■—■j i _ _ _
bolj in v prvi vrsti za slabe svoje sinove? ! jasen je: Edino oni, ki se zaveda zgublje-Ne bojte se, zdrav si bo že znal tudi samjnosti in brezpomembnosti tolikih mladih
pomagati, dajte mu direktivo in sledil ji bo; bolnika je treba podpirati in delati z njim kot z otrokom, da se prebere, ne pa bežati od njega in ga pustiti, da umre j mladeniči po vaseh in trgih, ki lahko vpli-v obcestnem jarku. Dovoljen bi pač bil vajo s svojo izvežbanostjo če že ne na
dni, edino oni, ki ve jasno, da mora žrtvovati vse. kar zmore v tem oziru na korist drugih. In to so treznomisleči in živeči
tak luksus, če bi bilo bolnikov le malo in bi šlo zdravje svojo mirno pot rmmo njih, v zmagoslavnem pohodu, polnem vriska in petja. Gotov sem, da bi se oni bolni sami z jarka pobrali in stopali ja-drno za zdravjem. Tam bi potem govorili o armadi zdravih, a tu nam gre za armado bolnih, ki je, žal, danes (in ravno danes!) večja od one zdravih, ki jadrno hiti po bregu navzdol in povleče na svoji poti vsak dan novo zdravo žrtev s seboj, da se vsak hip manjša moč dela, vztrajnosti in zdravja. In kaj je naša sveta dolžnost,
skvarjence, vsaj na one, ki so v nevarnosti. Fantje, vsi tisti, ki veste kako je, zastavite svoje moči, pritisnite zavoro voza, ki
rabiti prostor, obljubljen svojećasno za ^Dijaški vestnik». Tudi sem bil vesel, da se je vsaj eden «skorajžiI» in mislim, da bo istotak okorajžen ostal, g. Branimirov namreč. Naj bo naše geslo: «Čistimo nazore in se pripravljajmo». Saj je toliko vprašanj, ki čakajo odgovora in ki so raztresena širom naše dežele, v malenkostih morda, pa vendar zanimiva in nujna. Sposobna mladina: «Na noge!»	G. gor.
DNEVNE VESTI
Slike I ž življenja natoa narodi
v Istri
nega predsednika A. Podbrfcček. Trst Via Tor-re hianca 39-1, do danes zvečer do 7. ure. 6. Prijava mora obsegati ime is priimek dir-_ . . , „ .	oi	v . kača, kakor tudi ime' društva aH krožka, v ka-
iFrejsnje nedelje so imeli v blunu zabavo m tercm je -včlanjen.
komedijo. Prvo so priredili, oziroma hoteli 7 Vpisnina k dirki je 3 Lire. prirediti učitelji, drugo pa sta priredila občin- , 8; Na prijave brez plačane vpisnine se ne bo dolžnost vseh spoznavnih in treznih? — ski komisar dr. Capreta in neki občinski dele- o^aJo
Ne stati ob strani in vpiti farizejsko:	d.ne ?c ic i®ela vršiti šolska vese-
____________.^.vkLni.	z dovoljenjem občinskega komisarja! V
šoli je bilo že vse pripravljeno m veselica se je imela začeti. Kar se je pojavil na vratih pis-
* Gorje vam, večno pogubljeni*, ampak med nje se zariti in razstreliti njih duše
med nje se zariti in razsrreim njin ause je imela začetL se pojavil na vratih pis-— to je naša dolžnost. Ne samo reci: ■ nronoča s pismom, s katerim isti občinski ko-bodite slepi» — ampak vdariti jih z močjo j misar — prepoveduje veselico z grožnjo tež-
9.	Vodstvo dirke si pridržuje pravico tudi po preteklem roku sprejeti nadaijne prijave; istotako sme zavrniti prijave doile pravočasno, ako je to potrebno, ne da bi navedlo vzroka.
10.	Ako. se epozna tudi po poteka dkke, da je kdo še vedno Han tujega športnega društva, izgubi pravico do darila.
11.	Vpisnina ae vrne le v stečaju, da bi bila dirka prepovedana.
12.	Kok> dirkača mora biti opremljeno z zanesljivo zavoro.
13.	premenjava kolesa ni dovoljena.
14.	Dirkač vozi z o žirom ne policijski red na lastno odgovornost.
15.	Prepovedana je vsaka alenacija a pomočjo motorjev, v to pokttcenzh kolesarjev, aH drugih transportnih pripomočkov, kakor tudi
Lokvi pa oddati nadzorniku dirke kontrolni
listek.
17. Eventualne pritožbe dirkačev morajo
med oči, da se morda opotečejo. To je ; kih posledic! Seveda je ta vest zadela zbrano naše delo. Potem se bodo zbudili in hI-' občinstvo kakor strela iz vedrega. Eden učite-teli, da dobe tudi ono, kar so zamudili lliev ie hitel na kolodvor v Rakitovcu, da bi se t	1	. ^ . 1 _ - _ „vi/,-,^; teieionski razgovoril z nadzorniki v Kopru in
In se z druge strani si hoce.n of»eaa*i po<Jprefektoin glede vzroka iznenadne za-tisto lepo, aplavza vredno Brannmrovo . br££TNa žalost pa onega ^ telelon _ ni
misel. Dandanes je namreč res, da bezi. hmjccijomral. Učitelj se je vrnil v Slun poln marsikdo tako kot je zbežal Branimirov. | grcnkih čustev. Tedaj pa sta se pojavila na In kdo je, ki beži? — Naša inteligenca! j vratih njegovega stanovanja dva orožnika, ki Našim podeželskim izobražencem je nam- j sta — dovolila veselico, če jo dovoli tudi goreč vsak tak pojav ali *kcmunizemx> ali 1 spod delegat, ki je na to pred pričami — do-______
«pavronska surovost* ali «barabstvo» itd. | volil šolsko veselico in ki se je tudi vršila, krajšanje cest.
Seveda, gospodje so v podobnih slučajih Med igro «Ne kliči vraga* pa se je po,aviI	Cestna kontrofc bo v biBrni postaje v
vodili <<v ro^ahr kvečiemu «vinieni» S oroziuski brigadir, ki ]e zapovedal učitelju, naj Sunjdu, kjer se mora vsak dhrkač podpisati, v <<vesen», «v roz.ah*, Kvečjemu vinjeni*. uk _ zaustavi prire(iitev! Zopet grom iz » « - ' „ .. ---^^
Naš kmet ali delavec pa sta tako, «pijana yedrega> Občinstvo je molče in žalostno zapu-
kot krava*, «nabita kot kanon» in po- j ščai0 dvorano .G .brigadir je zoplenil nabrano xi _______ r_____
dobno. Ne rečem; vsi. Ali da je to večina, vstopnino ter jo odnesel v Buzet. Zanimivo in j izročene juriji^saj pol me po končani dir-je znano. Videl sem n. pr. hvalevreden značilno pa je dejstvo, da so zabranili Šolsko j ^^ pismenim potom z vlogo 5 Hr, katera se čin nekega kaplana, ki je pobral pijanega zabavo, ki jo je oblast naložila in priporočila, v^e, ako je komisija našla pritožbo za upra-reveža pred gostilno, ga spravil lepo do- Saj je bilo na programu tudi nefcai italijanskih ; vičeno.
mov in še marsikaj poskrbel zanj. Drugi j točk in je sodelovalo tudi italr ansko učitelj- . !g Vsi dirkači morajo biti pol.ure pred zadan je prišel Še celo vprašat, če ni morda stvo. Vzrok? Ker ,e dan poprej nasprotoval v , četkom akke pri startu, kjer dobijo števdko s . . ' &	j , - i „j__- - Buzetu oni občinski dele&at — n as odpa<lnik — D0l0Ao 1_ lire.
bolan. Pa se je dobro izkazalo: moža je ^	_	niem^aročii večerje! Tako; ^^kod^viBca pri ^bovanjn služi tudi
bilo sram, vprašal ,e malo svojo vest m &e izveslni	brezobiauno igrajo z našim kol tekoća jtevilka pri diSi
nisem ga videl več takega^ povedati pa ; i:udstvoflu	20 Darila ^ ^^ razdelila na dan dirke pri
moram, da je velia! tisti kaplan v o.:eh Občinski zastop v Kan^naru je imel nedav- veieiici vrtu Narodnega doma pri Sv. Ivanu, ostalih izobražencev v kraju za vaga- no Svo'o sejo. Razpravljali 5» o novih občinskih 21. Pri enakočasnem dohod« dirkačev na bunda, neumneža, ki se s «pijanci» u-,davkih in dokladah. Znanc občinski taj- cilj (deet-heat) odloči ireb. kvarja — Mislite da napravi dober vtis1 nik Cossara (nekdaj Košara) je predlagal, na ljudi, če se učiteljstvo in druga «pur- naj se ti dsvki in doklade povečajo. Občinski .arija, spravi lepega dne kam v kak fag
izven mesta m se tam v družbi gosh m. fbsoW; ne	še bolj obremenjati. Nastal
opaja? Vem, da je vse to prav nedolžno,.. vellk hrup_ pa<jaia ^ £aljenja in grožnje, toda... dober zgled ni! Torej, gospodje, ne;Ti.^k jih e pozival na disciplino v imenu —-
plakati pod križem, ki smo si ga	" ' — * *	*	* ^ ——4---1
stavili. Ne pridigati; ker zato so v cerkvi. Poglobitve in spoznanja hoče, da prilezemo enkrat vsaj
v kateri se sučemo . . 'ro^^^^mu/T^^u^^n'rostane bTez no uveljavljal tndi na poUtične« polju. In prav je povedal g. Branimirov, da. je	- ---- - - •	—— -	---—*— 1
dušni pastir je prrsel zaman, kajti fahorjeva	dana predavanja odpadia, kcr so predavatelji
je bila se živa in zdrava; le vode se je poste-	od veda!i ^^ dan socijainega leča]B sta
no napila in vsled mrzle kopel, se je na,brz	^.j. dvfc 2animivi ita]jjanski predavanji. In
tudi nekoliko prehladila.	sicef nam ■ govoriI g. Mario Nordio urednik
Na lice mesta poklicani zdravnik ji jes podal	tržaškega Piccola časnikarstvu, o njega zgo-
potrebno pomoč, nato jo je prepustil domači	doyini razyoju fn najmodcrncjšeni ustr^
oskrDi.	_	. v , . m* * l 11 Drugo predavanje ;e držal univerzitetni profe-
Grozna nesreča v vojašnici na Montebcllu. j sor pasini q pascoljju Vsi smo z zanimanjem — Granata razaiesarila enega vojaka, drugega lugaK ti dve italijanski predavanji, ker ^la pa nevarno ranfla. Včeraj opoldne se je pnpe- nam nudiH res m duševnega užitka, tila v vojašnici na Montebeliu strasna nesreča, 1 Akad {er drušWo ^Ad^ja,, vabi vse člane, ki je uničila življenje mladega vojaka, drugega r g g starešine in prijatelje društva, da se ude-pa spravila v smrtno nevarnost	; ]eže obč zbora ki Se bo vršil v nedcIjo dne 3.
Bilo je okoH 11. ure, ko je v kovacnici voja- avgusta 1924 ob 10 h dopoldne v društvenih škega avtomobilskega oddelka, ki se nahaja ^storih yia S Giovanni 7.
tik vojašnice, zadonel strasen pok. Sipe so Dnevni red: 1. Nagovor predsednika, 2. Cita-popokale in skozi okna kovacnice je švignil zapisnika 2adnjega obč. zbora, 3. poročila oblak prahu m dima; v zraku so zabrenčah ^^^ (tajnikai blagajnika, knjižničarja kost ometa, kamenje m vsakovrstni drobci. Vo- -n načclnika p z 4 p0r0Či}0 revizorjev, 5.
volitve novega odbora, 6. slučajnosti.
Končno pozivamo vse tov. abiturijente, di pristopijo k društvu ter se udeleže obč. zbora. — Odbor.
Koncert v Tolminu. V nedeljo dne 27. t. m. je priredil del učiteljskega pevskega zbora pod vodstvom g. Srečka Kumar koncert v Modri-janovi dvorani. Sicer bi se moral vršiti kon-
jaki na dvorišču, ki so ravno zavživali kosilo, so prestrašeni planili pokonci; drugi so radovedno prihiteli iz vojašnice, gledat kaj se je zgodilo. Končno so nekateri stopili v kovačni-co. V notranjosti je vsled ekslozije vladal nepopisen nered; med razmetanim orodjem in raznimi polomljenimi predmeti sta ležala v lastni krvi dva vojaka: 21-letni Bruno Bertoc-
chi, rodom iz Bologne, in 21-letni Alfonz Pam- ćert na prostem, toda ravno tik pred pričet-
pani, iz mesta Arezzo, oba dodeljena avtomo- kom k(mcerta • 2ačcl nalctrvati dež, tako, bilskemu oddelku. Bertocchi ni kazal nikakega da ge moral vršit- prj Modrijanu. Udeležba znaka življenja; bil je strasno razmesarjen. bi]a naravnost 0gr0mnAt ^d vsako pričako-
Pampani je bil tndi hudo razmesarjen, a je še živel. Častniki, ki so prihiteli na mesto nesreče, so dali ranjenca nemudoma prepeljati v vo-jaško bolnišnico. Istočasno je bila obveščena o nesreči rešilna postaja. Par minut potem je dospel zdravnik, ki pa je takoj uvidel, da je
vanje. Dvorana do zadnjega prostorčka natlačena, mnogi' so morali ostati pred dvorano v veži, mnogi so odšli, ker niso dobili prostora. Res škoda, da se ni mogel vršiti koncert na prostem.
Učiteljski pevski zbor je rešil svojo nalogo
—	--I----1	X	I	(J	______________________
za Bertocehija vsaka človeška pomoč zaman; , Qad vge' čas{nQ q peVovodja kakor tudi ves nesrečni mladenič je bil mrtev.	Izbor sta se potrudila, da sta nam podali čim
Popoldne se je podala na lice mesta vojasKa	mogoče umetniškega užitka. Med so-
komisija, ki je skušala ugotoviti vzroke grozne ^ kj sq naslopilj so biTi gdčna Cokova, g. nesreče. Kakor 90 izjavili nekateri tovariši Bratuž Josip in g Marijo Bratui, ki so s Bentocchrja, je imel ta par mmut pred nesrečo m- priljublienimi glasovi omamili dušo poslu-v roki granato kalibra 75 mm, s katero ]e sei §alcev y DCKirobnosti se ne moremo spuščati, v kovačnico, kjer ai je nameraval popraviti rečcmo	taktga petja v Tolminu še n«mo
kosilo; hotel si je namreč skuhati fazola v	fibčinstvo
se kar ni moglo ločiti od
stročju (na tleh so namreč člani komisije našli pevccv Bij ]e navzoč tudi gospod Šimenc, ki raztresene ostanke te jedi.) Ni bilo mogoče ^ mogel zapeti ničesar; ker je bil preveč
dognati, ali je mladenič pri tem poslu položil . , ,------:—1---
granato na ognjišče, kjer se je blizu ognja ugre-la in vnela, ali pa mu je po nesreči zdrknila iz rok na tla ter vsled tega eksplodirala ludi Pampani, ki se je v času nesreče nahajal v ko-vačnici, ni mogel dati v tem oziru nikakih po-
22. Vodstvo dirke si pridržuje pravico even-tuelno spremeniti ta pravila. — Odbor S.
D. A.	• _
f Dr. Josip Lavrenčič. V torek je v ljubljanskem Leonišču nenadoma umrl na zas trup ljenju krvi, združenim s pljučnico, g. dr. Josip t-------i- - Josipa Lavrenčiča, bivšega
treba rodovitnih tal, če hočemo da setev dobro uspeva. Le čudno se mi zdi, da je pa ravno v istem članku reke!, da bo gotovo komu koristil. Nikomur ni nemo-! usrriiienje s siromaštvom ljudstva, da bi komu. Članek ie bil vendar
^s^f' ^iriT^se"glas"ovi7 da' namerava večina i Fotografije za potne'liste. Tukajšnje mestno
občinskih zastopnikov podati demisijo. Posle- ^ županstvo naznanja, da morajo biti slike, ki se
goce aa di komu. cianek je mi venaar:	lt-a ... m
np;rkrorisntu.^ bif kori^f o^r^nr pi, Dirka za Kupo lista „Edinost
dM 3. avgusta 1924.
njim
so tisti, ki nimajo rodovitnega zrnja, da bi uspevalo, nikar plesnivega. Torej...? Res pa je, da so oni, ki bi hoteli pomagati našim skvarjenim, najbrže že prešli dobo podobnih mnenj in odkritij ter se skušajo udejstvovati v globljih poljih. Kaj bi tisto, opisovati razmere! Najti njih vzroke, videti njih posledice, iskati pomoči in razganjati temo, to naj bi bil namen takih člankov. Zraven tega ne vidim jaz skvar-jenosti samo v pijančevanju in plesu, kot baš g. Branimirov, jedro, iz katerega izvirata tudi ti dve, je čisto drugje: naši mladini (kmetski, delavski in oni, ki se izobražuje) manjka izobrazbe, zlasti socialne in vpogleda v življenje, zato ji manjka idealov, ker ndma teh se je v svop duševni nezaposlenosti prepustila strastem in uživanju. In da ji manjka prvega, ni kriva ona sama, krive so razmere. Da pa se razmeram ni vzelo njih moči in vpliva, so krivi oni, ki se, kot sem rekel, s svojim delom niso znali prilagoditi razmeram, ampak so jih one premagale. Tudi jim Je nedostajalo volje, pa če je ta bila, ni bilo moči. Drugič so krive grozne družinske razmere. Vsa razuzdanost naših dni se je ravno rodila v krizi družine in ne obratno, kot trdi Branimirov. Ce bi bili mi krizo družine preživeli mirno in ji mogli posvetiti mnogo več pažnje m naših moči, vse bi šlo mirno. A predstavljajte si situacijo: če je sreča v hiši, delata n. pr. oče in sin. Oče je pijanec, iz kakih vzrokov pustimo za sedaj, najstarejši sin istotako in tudi
d ■ * bo naib-že~ da Kanlanar dobi zopet komi- i prilagajo k prošnjam za potne liste za v ino-saria, zato ker so imeli občinski zastopniki j zemstvo, take, da se brez teikoče po njih lahko spozna oseba. To se pravi, da se morajo ! dati prizadeti slikati gologlavi in naravnost v obraz.
,Koncert pri Sv, Juatu. Jutri v petek ob 20.30 se bo vršil v stolni cerkvi «v. .usta koncert na orgije. Na orgije bo sviral g. Paolo
Športno društvo «Adria» priredi v nedeljo 3. augusta t. 1. cestno dirko na. progi: Gornja Greta, (zbirališče Barkovlje pri rumeni hiši), Kontovel, Prošek, Gabrovica, Salež, Samotor-
Dalla Porta, a med drngimi aodek>valci naj omenimo gdč. Miriam Zago (sopran) in g. Hek-tor Sigon (violoncello). Program je umetniški izbran in mnogoštevilen. Koncert se bo vršil
ca, Sep.po.aj, Gona^o. Ko,»en. Kilava. P-jJ^^l
Štanjel, Kopriva, Dutovlje, Tomaj, Križ, Šmarje, Sežana, Divača,Uokev, Bazovica, Ključ, Lovec, Boschetto, cilj pri cerkvi pri Sv. Ivanu. Km. 75.—
Dirkalo se bo za kupo lista «Edinost« v Trstu, katero dobi ono slovansko športno društvo ali krožek v Julijski Krajini, ki bo doseglo med prvodošlimi 10 dirkači najvišje število točk, pri dveh zaporednih dirkah v dveh letih na isti progi.
1.	Dirka je otvorjena za vse kolesarje slovanske narodnosti, ki so člani slovanskih športnih društev ali krožkov in prosvetnih društev, ki gojijo sport.
2.	Maksimalni čas je določen 20 minut po prvodošlem.
3.	Nagrade za posamezne dirkale so: L Zlato stilografično držalo in pero. II. Srebrna pisalna oprema. IH. Srebrna ura. IV. Namizna ura s kipom, dar gosp. Alojzija Povha urar j a in zlatarja piazza Garibaldi 5. V. Srebrna doza za cigarete. VI. Ustnik iz ambre z zlatim obrob-kom. VII. Pisalna oprema, dar knjigarne J. Stoka, Via Milano 37. 8. Prvodošlemu Članu športnega društva «Adria» podarijo hazenašice krasen svilen trak. — 9. Vsako eventualno darilo privatnikov za posamezne dirkače se objavi pravočasno.
4.	V slučaju da je manj kot 14 dirkačev, se prvo darilo odtegne in stopi drugo na prvo mesto, druga darila, ostanejo.
5.	Prijave dirki naj se naslovijo na društve-
fekt, vel. č. general Vacceri, vel. Č. Pitacco, senator in tržaški župan, mons Fogar, škof tr-žaško-koprski, kom. Albert Coeulich, bar. kom. Rosario Currd, admiral veL č. grof Dentice di Frasso in grof kom. Sel v a tor* Segre. Koncert priredi krožek tržaških haBČnih uradnikov. Cisti dohodek je namenjen za sklad, ki se ima ustanoviti za vzdržavanje umetniškega okrasa stolne cerkve sv. J usta.	s.
Društvo driavnih upokojencev ▼ Tretu naznanja, da se bo v nedeljo 3. avgusta predpol-dne ob 10. ari v veliki dvorani -Circolo arti-stioo» v uL Coraneo »t. 15. vrfilo izredno Verovanje vseh državnih upokojencev, vštevši železničarje star« ia nove k^tor tudi ponesrečene železničarje iz Julijske Kmpne. Zboroval-cem se bodo sporočile važne stvari, vsled česar se pozivajo vsi, da se zborovanja gotovo
Danes ob 15. mri se nada!|«jeproda|s pohištva v stanovanju, via Molin grande 38/111. — Dijaška Matiea. *
Športno Mhs «Adrin» vijodno prosi vse rodoljube, ki posedofejo ®oto«M kolesa da i>i blagovolili sodelovati pri nede!?ski dirki za pomoč dirkačem in nadzorništvu. Odhod ob 3. uri pop. iz zgornje Grete. — Odbor.
utrujen od koncerta, ki ga je imel prejšnji večer v Idriji.
Tega dneva ne bomo tako hitro pozabi'i, zlasti še, ker ste pretekli že dve leti, odkar nismo
____u i slišali nobenega koncerta.
vačnici, ni mogel dati v tem oziru mkakih po- Draga- Z-.nimivost V pondeljek dne 28. ju-iasntl. Njegovo stanje >e nevarno, vendar je : ^ ofc> g
uri zjutraj je našel Jožef Višnjevec iz upanje, da bo okreval.	j vasi Mihele 6 rudeč balonček z napisom
Poskušen samomor. Sinoči okoli 22. ure Oecher Penn. Na balončku je bila navezana so mimoidoči ljudje našli v ulici rabjo karta z naslovom: «0echcr Pcnn Aachen, Severo, kraj ceste, na tleh mladeniča, ki ■ Markt 2—4, na drugi strani je tiskano v nem-ie bil ranjen v prsa; poleg njega je ležalj§kem, flamskem in francoskcm jeziku to-le: Umokres Nekdo izmed navzočnih je usfa-! Dieser Luftballon wurde mit noeti mehreren avtomobil S katerim je bil anderen Ballons aufgelassen bcTm Gartenlest Vil neki javni avtomob i S Kateri J	Geselschaft Oecher Penn in Aachen am
ranjenec prepeljan v	Juli 1924. - Der Finder wird frcundlichst
Tam se je izkazal za ^letnega Jurija,	dJese Karte {frankiert) sofort in den
Feltrin, stanujočega v ulici lesa st.	nMchsten postbriefka-slen zu werfen unter deu-
Zdravnik, ki ga je preiskal, je dognal, da tlicher Angabe seiner genauen Adresse und
. .	,	----1----j™:	des (>rtes <post odcr BahnstationJ und die Zeit
wo und wann der B^Ilon gefunden wurde. — Unter den Findern, deren Karten bis 3. August 1924 bei uns eingegangen sind, werdcn 11 Ehrcngeschenke verlost. — Der Vorstand der Oecher Penn.	_
Balonček in karta nosita številko 59. Karto •je najditelj takoj odposlal — balonček pa si radovedneži lahko ogledajo.
Ker moramo računati, da je bil baloaćek izpuščen v nedeljo popoldne 27. 7., najden v pondeljek zjutraj ob 8. uri 23. 7., ter je gotovo nekaj ur že ležal — je moral daljavo 800 km zračne črte preleteti v 12 urah. Še bolj čudno je to, da je balonček kljub burji, ki je pihala po noči, priletel od severozahoda — Aachen leži namreč ob belgijski meji v renski pokrajini — a burja piha proti jugozahodu.
Cerkno. Na dan sv. Ane, ki je praznik naše farne patrone, smo praznovali letos obenem srebrno sveto mašo našega č. gospoda dekana Kunšiča. Prisrčnost cele svečanosti ob proslavi njegovega jubileja je pokazala, kako priljubljen nam je in kako radi ga imamo. Želimo mu še mnogo let v naši sredi. Posebno slovesno se je peila sv. maša. Domači pevski zbor in orkester sta nas zares iznenadila s svojim brezhibnim umetniškim izvajanjem. Vsi bili naravnost zadivljeni od pre

ima mladenič dolgo prasko na desni strani prs povzročeno od krogle iz revolverja. Feltrin je izjavil, da si je hotel vzeti življenje a ni hotel povedati zakaj. Sprejeli so ga 'v kirurgični oddelek. Okreval bo v 10
^Nezgoda pri delo. V mehanični delavnici, ki se nahaja v ulici Manzoni št. 6, se je včeraj popoldne razletel brusni kamen, na katerem je 18-letni mehanik Karel Fumis stanujoč v ulici Piccolomini št. 6, brusil neko orodje. Kos kamena je priletel mladeniču s tako silo v čelo, da mu je pretresel možgane. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč v mestni bolnišnici, kjer je moral tudi ostati.	__
Vesti z Goriškega
Od 1. junija t. L nadalje posluje v Gorici poseben odsek uredništva in upravmštva «Edinosti > za Goriško, ki ima svoje prostore v hiši »Goriške ljudske posojilnice«, v Via Carducci št. 7, I. Tam se sprejemajo vsakega dne med uradnimi urami od 10. do 12. predpoldne stranke, ki želijo bodisi ustmeno ali pismeno predati vesti za naš Kst. Istotako se tam sprejemajo naročnina in vsake vrste oglasi ca naš list. Vesti in oglasi, oddani do 12. predpoldne, se objavijo ▼ naslednji številki «Edinosti«.
<*Goriška Straž** konfiscirana. S prefekt ovim odlokom z dne 29. t. m. je bila konfiscirana pondeijkova «Goriška Straža®. Zgodilo se je to radi uvodnika, naperjenega proti omejitvi zemljiške lastnine, ker da vzbuja v prebivalstvu »neopravičeno razburjenje in daja povod k kalitvi javnega reda».
Potovanje odv. Caprare v Run. V nedeljo zvečer je odpotoval politični tajnik goriškega fašja v Rim, da tamkaj uredi važna Gorice in Goriške padevajoča se gospodarska vprašanja, predvsem pa rečno odkrito vprašanje vojne odškodnine. V poslednjem ča«u je namreč hipotečni
% ___a__Si ----m M	ivnloAova.
smo
D. K. N. Tmmho. Danes ob 10 dop. od-borova seja. Ob 5. mi sestanek dramatičnega
krasnega petja in godbe. Mogočno in svečano je donela po cerkvi sveta pesem. Pozabil si za hip, da si v pustem in zaspanem Cerknem. Tujec, ki bi prišel ta dan k maši, bi začudeno vprašal, kako more ena vas zbrati toliko talentov. Domačin, ki razmere pozna, pa bi mu mogel hitro pojasniti, da so Cerkljani izredno talentirani ljudje in da bi lahko tudi drugače, ne samo ob takih prilikah, pokazali še mnogo več kakor pokažejo, nko bi, posebno s filistrskim pohajanjem po gostilnah, manj zapravljali svojih bogatih zmožnosti. Naš pevski zbor in orkester sta to pot zopet pokazala, kaj zmore s talentom združeno pridnnostjo in vešča voditeljska roka. Oficijelna in neoficijelna
_ _______oblastva nam sicer ne pozabljajo vedno m
zavod ustavil vsako uadaljno izpiačeva- vedno metaii polena pod noge in zatirati nie že dovoljenih predujmov na vojno od- najnedolžnejših kulturnih prireditev, ven-I škodni no ker je došlo med zavodom in »dar pa je tudi med nami samimi se vse
preveč zaspancev, Id se ie niso zavedeli resnosti položaja in ki še niso okusili blagoslova umetniškega in sploh kulturnega
dela.
Sv. Lucija. (Otroška veselica). — V nedeljo, 20. t. m. se je vršila v Mikuzevi dvorani pri Sv. Luciji otroška veselica tuk. ljudske iole pod vodstvom učiteljice g.čne Tusulinove. Spored je bil jako pester ter je obsegat poleg otroške igre «Škrati«, mnogo pesmic- dekla-macij in prizorov. Izid cele prireditve je bil povsem dober in občuten. Občinstvo se je rašlo z željo, da bi se naši malčki kmalu zopet pokazali na odru. Naravnost ginljivi so bili posamezni prizori, posebno pa deklamacije, in marsikatero oko je porosila solza ginjenosti. Med odmori je pridno igral svetolucijski orkester pod vodstvom gosp. Zdravkcrta Mirnih. Naj bo na tem mestu izrečena g.čni učiteljici in gosp. Munihu najtoplejša zahvala za trud, ki sta ga založila.
Mnogobrojno občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, je dokazalo kako zelo je željno slišati našo pesem, našo govorico tudi na odru iz ust naših malčkov. Na obrazu vseh navzočnih starišev in drugih domačinov si videl eno radost, eno neomajno zvestobo do svojega materinega jezika. Z obraza naših ljudi si čital prepričanje, da vztrajamo še vedno tu, kljub vsem silam, da ostanemo to, kar smo in da bomo kljub po-italijančevanju v šoli vsadili svojemu naraščaju v srce ljubezen do materinega jezika, da bo spoštoval in ljubil svoj mili slovenski jezik.
Iz Tolmina. Kakor smo že pred časom poročali, vladajo na županstvu v Tolminu jako čudne razmere. Kmalu po ustoličenju komisarja Mraka je sledilo na njegovo priprošnjo in po njegovi milosti tudi ustoličenje novega tajnika — nekega Italijana, ki ne zna niti Črhniti po slovensko. Vsled svoje «naklonjenosti in prijaznosti* do ljudstva in sposobnosti tajnikovanja v popolnoma slovenski občini si seveda pridobiva od dne do dne »neminljivih zaslug* zase, kolikor tudi za svojega gospoda. Čujte, kai se je zgodilo pred kratkim: Neki kmet iz Poljubinja pri Tolminu je napravil na županstvo prošnjo za prezidavo hleva — seveda v slovenskem jeziku. Toda kmalu je dobil kmetic zavrnjeno prošnjo s pripombo: Prošnja je zavrnjena prvič, ker ni pisana ▼ italijanskem jeziku, drugič ker ni priložen regulacijski načrt vasi Poljubinj; zavrnitev je podpisal sam gosp. komisar MraJc. Vesta kaj, gospad komisar in tajnik, to je pa Že pre-smešno! Ali mislite, da so občinarji tu radi Vas? Ali mislite, da tvorita komisar in tajnik občino, občinarji pa da so postranska stvar? Če je že gospod komisar Mrak čistokrven Italijan in ne zna slovenskega jezika, bi moral znati vsaj tajnik oba ieziika. Ne pa, kakor se dogaja dan na dan, da nahruli sedanji tajnik vsakega, ki izpregovori slovenski v občinskem uradu. Tudi razglase in razne objave izdaja županstvo samo v italijanskem jeziku. Ja, za koga so pa izdane, če ne za občinarje, od ka-katerih devet desetin ne razume italijanščine? Zadnji čas bi bil res, da bi te neznosne razmere prenehale!
Iz tržaške pokrajine
Prebeneg pri Dolini. Na 25. t. m. se je vrnil v našo vas po devetih letih iz Rusije iz vjetni-štva Ivan Prašelj št. 18, po domače Šencinov. šel. -Je k vojakom leta 1919. meseca marca. Imel
je takrat 19 let. Od takrat niso dobili njegovi doma nobenega poročila ne pismenega ne osebnega, tako da ga je njegova mati, sedaj vdova, smatrala za mrtvega, a sedaj je prišel nenadoma domov, in sicer na čuden način. V četrtek 24. t. m. se je zglasil v vasi Kastelc pri svojih sorodnikih, ne da bi se dal spoznati; potem je šel v Sacerb, tam je marsikaj vpraševal po svojih doma, a tudi tam se ni dal spoznati. Tisti dan je prenočil pod milim nebom, in v petek je prišel v svojo vas Prebeneg z nekim mladeničem iz Črnega kala, ki je imel harmoniko. Šla sta v gostilno, kjer se je Prašelj veselo zabaval ob zvokih harmonike. Med odmorom je šel domov k svoji materi, jo pozdravil ter marsikaj izpraševal, ne da bi se dal spoznati, a ona njegova mati, ga je spoznala po nekem znamenju, ki ga ima sin na eni roki. Toda mati ni še prav gotova, ali je res njen sin. Ko je obiskal mater, je zopet šel v vas ter se dalje zabaval. Ako ga je kateri domačih povprašal, ali še koga pozna, vedno pritrjuje, toda po imenu neče nobenega imenovati. Tako se nam domačinom jako čudno zdi njegovo obnašanje. Zraven tega pravi, da on ne ostane dolgo tukaj, ampak da bo šel zopet v Rusijo.
Čuden slučaj vračajočih se ujetnikov po devetih letih.
Postojna. Ljubitelji telovadbe, pozor! V nedeljo popoldne dne 3. avgusta priredi S. K.
Postojna® s sodelovanjem pevskega in godbe-nega društva javni telovadni nastop in pričakuje, da ga ob tej priliki posetijo od blizu in daleč vsi prijatelji in ljubitelji telovadbe.
Spored: I, Proste vaje: a) naraščaja, b) članov, c) članic; II. Skupine naraščaja; III. Orodna telovadba, a) članic, b) članov; IV. Zaključna skupna skupina. Po telovadbi petje, godba in prosta zabava.
Iz Postojne. (Spor med podprefektom in bolniško blagajno. — Op. ur. Poročali smo že v našem listu o tem sporu, ki je prizadete delavce in obrtnike precej ozlovoljil proti postopanju g. podprefekta. Spor je nastal radi vprašanja imenovanja blagajniškega zdravnika in je dovedel do razpusta rednega odbora bolniške blagajne in imenovanja komisarja. Prizadeti člani smatrajo podprefektovo postopanje za protizakonito, a g. podprefekt je seveda prepričan, da postopa v smislu zakona, ker bi sicer postopal drugače. Toda vmes je še neko drugo vprašanje. Prejšnji odbor trdi, da je podprelektova politika v tej zadevi za bolniško blagajno skrajno škodljiva, ker ji nalaga toliko stroškov, da se njeno premoženje porazno naglo krči. Naj bi se dalo postopanje g. pod-prefekta formalno še tako lepo opravičiti, te trditve zadevajo važno stran socijalnega skrbstva v celem postojnskem okrožju, tako da se nam zdi popolnoma umestno, da bi posegla vmes prefektura in zadevo razčistila. Važnost vprašanja zahteva tudi, da se za stvar zavzamejo tudi naši izvoljeni zastopniki. Toliko v uporabo tem poslednjim kolikor oblastvu samemu objavljamo doljnji dopis, ki vsebuje popolno zgodovino tega nevšečnega in tudi nepotrebnega spora, podano na podlagi stvarno m trezno naštetih tozadevnih dejstev.)
V «Edinosti* predzadnje nedelje dne 13. t. m. smo javili o postopanju postojnskega podprefekta proti okrajni bolniški blagajni v Postojni ter obljubi da pozneje
zadevo natančneje obrazložimo. Tako podajamo po možnosti danes natančen pregled o delovanju odbora bolniške blagajne ter obenem tudi o postopanju postojnske podprefekture proti njemu.
Ob letnem računskem zaključku okrajne bolniške blagajne v Postojni, dne 1. 1. 1923. je znašal rezervni fond blagajne 59.538.— lit. brez inventarja in brez različnih vrednostnih papirjev.
V pričetku istega leta (1923) je osemdnevna revizija, izvršena po vladnem revizorju g. dr. Jerabeku priznala blagajni popolno pravilnost gospodarstva. Vladni revizor je naročil odboru, naj v svrho natančnega izpolnjevanja § 19. blagajniških statutov pavšalira zdravnika, o čemer pa je odbor že razpravljal.
Služba zdravnika je bila razpisana na podlagi § 27 blagajniških pravil, dne 18. 6. 1923., kateri razpis pa je bil dne 21. istega meseca razveljavljen od podprefekture v Postojni. Tako je bil odbor prisiljen to nezakonitost javiti na pristojnem mestu. V pričakovanju ugodne rešitve nujne zadeve je bil g. podprefekt Guglielmo premeščen ter je zasedel njegovo mesto sedanji podprefekt g. Stranieri. Prefektura v Trstu je izdala 27. 10. 1923. postojnski prefekturi pooblastilo, naj izda okrajni bol. blagajni v Postojni dovoljenje za razpis službe zdravnika, ter razveljavila nezakonito imenovanje dr. Balliano, katero je bilo izdano od takratnega deželnega odbora v Gorici.
Dne 22. 11. m. 1. se je predložil pod-prefekturi v pogled način razpisa službe zdravnika, kateremu g. podprefekt ni ugovarjal, pač pa je 27. 10. osebno naročil vodji bol. blagajne, naj se imenujeta za blagajniška zdravnika dr. Balliano in dr. Cicero.
Na odborovi seji 28. 10. m. 1. je bil imenovan za blagajniškega zdravnika kot edini v poštev prihajajoči kompetent dr. Gruden z mesečnim honorarjem Lit. 1.200, skupno za sodna okraja Postojna in Senožeče. Da se je ugodilo želji podprefekture ter da je bila vedno zasigurana pomoč obolelim članom, se je sprejetemu zdravniku naročilo, da mora za slučaj svoje odsotnosti dobiti namestnika, in sicer na lastni riziko. Po vodji blagajne izjavljeno naročilo g. podprefekta naj se imenujeta zdravnik dr. Cicero, kateri ni stavil niti ponudbe, ter zdravnik dr. Balliano, kateri je kompetiral samo za sodni okraj Postojno, se je zavrnilo, ker bi bil ta način blagajni škodljiv in protizakonit.
Dne 2. 11. je zahtevala podprefektura, naj odbor takoj razveljavi imenovanje zdravnika. Zahteva se je na odborovi seji 9. 11. soglasno zavrnila, ter se ugotovilo natančno izvrševanje, dne 15. 10. 1923. naknadno od vlade odobrenih blagajniških pravil.
Za vladnega delegata pri bolniški blagajni je bil imenovan 14. 11. gosp. Giusep-pe Ceolin, kateri je od imenovanja dalje prisostvoval vsaki seji, ter -je vsako sejo računal blagajai Lit. 24.— s pripombo, da lahko računa. Lit. 48.—.
Dva dni pozneje (16. 11.) je bil pozvan osebno na podprefekturo takratni načelnik, od katerega je podprefekt zahteval, naj odborov sklep z dne 28. 10. razveljarvi, nakar pa načelnik, kot nekompetenten ni pristal.
Razpis službe, oziroma imenovanje zdravnika je bilo razveljavljeno dne 18. 10. 1923. drugič. Ta dan se je vršila po želji podprefekture odborova seja, na kateri je vladni delegat g. G. Ceolin razveljavil odborov sklep z dne 28. 10. (imenovanje zdravnika), nakar je takratni načelnik podal ostavko, katero je na zahtevo vladnega zastopnika dostaivfl dne 28. 11 pismeno.
Dne 3. 12. je bil izvoljen ob navzočnosti vladnega zastopnika nov predsednik. Odbor je takoj vsem zahtevam podprefekture ugodil, nakar je vladni delegait g. Ceolin zagotovil odboru, da bo razpis službe zdravnika rešen zakonitim potom v teku 15. dni.
Na splošno presenečenje pa je bil odbor okrajne bolniške blagajne dne 9. 1. 1924.
razpusčen, ter . imenovan za komisarja g. A. Perco.
15. 5. 1924. je bilo prepovedano zdravljenje blagajniških članov dr. Camincichu in dr. Grudnu.
1. 6. je bil odstavljen blagajniški uradnik Gv. Mislej, ter sprejet praktikant Lud. Mafej. V tem času je štel rezervni fond okrajne bolniške blagajne v Postojni 11.000 lir in blagajna 2.000 članov.
Sedaj si bomo pa dovolili prizadeti člani okrajne bolniške blagajne v Postojni k tem dejstvom nekoliko pripomb in pojasnil, po katerih bodo morali biti vsi oni, ki se morajo za to zadevo zanimati, prepričani, da je bila uprava prejšnjega odbora popolnoma pravilna in taka, da bi bila mogla služiti največjemu prospehu te prekoristne socijalne ustanove.
Ali more biti pravo in pravično tako upravljanje bolniške blagajne, ki ji povzroča tolike stroške, da se njeno premoženje v času med 1. 1. 1923. in med 1. 6. 1924. skrči za celih 48.000 lir?
Vladni revizor je priznal pravilnost blagajniškega gospodarstva, ter celo opozoril odbor na § 19 blagajniških Matutov. Ali se je pomnožil na ta način rezervni zaklad vsaj za 2 desetini v letu, kakor to zahteva omenjeni § 19? Čemu je izdala prefektura v Trstu pooblastilo, da se izda bol. blagajni dovoljenje za začasni razpis službe zdravnika?
Zakaj je podprefektura odobrit predloženi ji razpis službe ririTift s. ako je U protizakonit in zakaj je bil protizakonit? Ko pa smo prejeli dovoljenje, je pač bilo s tem tudi rečeno, da smemo odločati o
tem, kateri zdravnik naj se imenuje.
G. podprefekt je izrecno odobril tudi
pogoj ▼	_
nik se sprejme». Bol. blagajna pa do dr. Balliano menda m imela nikahr obveze.
imenovanje deželnega odbora razveljavila. In kak ozir je dolžan odbor zdravniku, ka* teri ni niti stavil popolne ponudbe? Odboru ni bilo mogoče na zakonit način rešiti imenovanje zdravnika drugim potom, ko je dr. Gruden kompetiral za postojnski in senožeiki sodni okraj, med tem ko je dr. Balliano reflektiral le na postojnski sodni okraj. Želji podprefekture pa je bilo ustreženo s tem, da se je izjavilo imenovanemu zdravniku, da se kot edini — odnosno najnižji — ponudnik sprejme, da pa ga mora v slučaju odsotnosti nadomesto-vati drug zdravnik. S tem je bila zasigu-. rana pomoč- obolelim članom. Vsaka druga rešitev bi bila z ozirom na diferenco (zdravnikom mesečno izdanih) 1.200—5.000 gospodarstvu blagajne škodljiva ter popolnoma protizakonita.
Kako bi se odbor predstavil občnemu zboru, ako bi ugodil zahtevi g. podprefekta ter imenovanje zdravnika razveljavil? Na podlagi katerega zakona naj bi bil načelnik kompetenten soglasni sklep odbora razveljaviti?
Ko pa je bilo imenovanje razveljavljeno, se je vršilo novo sklepanje o imenovanju zdravnika, kar dokazuje, da je odbor skušal postopati po navodilih vladnega delegata in da ni želel nikakega spora.
Kaj je torej zakrivil novo izvoljeni načelnik, ko je pač deloval za sprejetje vseh zahtev podprefekture, da je bil kljub temu odbor razpuščen?
MaH oglasi
se računajo po 29 slot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debate črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor išče službo, plača polovično ceno.
DEKLICA, poštenih starišev, z dobrimi šolskimi spričevali, želi vstopiti kot učenka v manufakturno trgovino. Naslov pri upravništvu
969
Samo za tnalo časa,
NOGAVICE
Itajpriklotnelie vrste za sespč:
•60
TA bombažaste, v vseh barvah L Z 2 dVlill peto'in krajcem, bele . . „ Z M\B sukanec, v vseh barvah . „ 3
P0!Vita",prozorne:vvseh „ 5'30
prozorne, z k jourjem ali brez h jourja, v vseh 1 stopnjah barv....... L 0
prozorne, poseben tip,
t šemniške, v vseh stop-	1J'80
njah barv............ J L
.Invisible", posebnost
S, tvrdke, v vseh stopnjah	J J'50
barv
f n^iat______«__ Sui P||tl 1 f
v vseh stoimjBii Saro t S
Veliku znamka JHLER
Posvllei sukinec, s ilvvn,
PEVOVODJA, izvežban, se išče za pevski zbor v tržaški okolici in na bližnjem Krasu. Naslov pri upravništvu.	970
BOLJŠA slovenska družina išče prazno stanovanje 3—4 sob v mestu ali v bližnji okolici. Ponudbe pod 'Stanovanje » na upravništvo.
__971
LJU3LJAN5PA KREDITNA BANKA PO-
DRU2NICA V TRSTU prodaja vstopnice za Ljubljanski velesejem po Din 50.— komad, ki dajejo pravico do vizuma po znižani ceni Din 10 in 30H-ni popust na italijanskih ter 50%-ni popust na jugoslovenskih železnicah.
972
KUHARICO, pridno, pošteno z dobrimi spričevali, veščo slovenščine in italijanščine, išče «Trattoria al Gigiio» Campo S. Giacosao 9.
973
SOBO in kuhinjo z marmorji (eventuelno posamezne kose) pro«lam. Solitario 4/II.
_	967
LOVSKI PES, ki nosi znamko št. 111, ruja ve in dolge dlake, se je zgubil v okolišu Kozine. Pošten najditelj je naproSen, da ga pripelje proti primerni nagradi v Klanec št. 1.
964
KRONE, goldinarje, srebro, zobovje, zlato po najvišjih cenah. Prodajalna dragocenosti, via Borsa 2, telefon 12—97.	954
GOSTILNA je na prodaj v manjšem mestu Slovenije. Poleg je 10 johov rodovitne zemlje. Pojasnila daje Simon Hrastnik, Slov. Bistrica, Jugoslavija.	963
POD ZA PLES prodam. — Barkovlje. Riviera, •Hotel Ptccolo»	961
BABICA, avtoriziraaa, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	968
•BABILONSKA UGANKA« je naslov knjigi, ki kaže, da se lahko razumejo takoj vsi narodi med seboj, ne da bi bilo treba učiti se tujih jezikov. Dobi se proti plačilu 7 L pri založništvu v Mariboru, Smetanova c. št. 58. Pri naročbi naj se omeni, če se želi knjigo v slovenskem ali nemškem jeziku.
824

R U
•50j1
HOUOST! Haje bnržona-
s o-svilene nogavice v vseh j o stonnjah Unrv......L C
Vrhu foreimenovaoth potrebščin predajamo posebne nogavice zadnje mode iz stikanca, naravne svile, vezene i. t. d.
HfljprikluKnfjSe vrste za mome:
Lf65
Trpežna vrsta, v raznih barvah . .
FailiZijl izb»„e.......
Fantazija n^n^......
Bunio sukanec, fantazija, črtane
2-75
.. -
..5'50 .. 6'10
sukanec, enotne barve, I C'50 z a jourjem ali brez . . L D
sukanec, fantazija črtane, jako elegantne.....„ J
sukanec, fantazija, mo- 6'40 derne barve......«0
Mm
fantazija v enotnih barvah „
g-so
Otroške nogavice pi znižanih cenah, v vellRnnsM izberi
IZDELKI ZA GOSPE
{Unio volnene, jako lahke, poletne, I «•— j Tni||fl||r volnena pletenina
illlC, v vseh barvah ...*.. i J J IBIHBIII. izbrane barve, zad- I 1EII'— .
I nji vzorci od.....L I JU HajMj
BO na preveze Bayadere . . . „ 22 (]|jfj|
IM tricot, svilene, v vseh barvah „ 25
volnen zefir, v vseh barvah od .... H
enotne barve, velikanska izbera barv od . „
38 naprej
4S'50
MA, fant. barve, od . - L 38 BapfBj §§H z cache-col, zadnja novost L 35 ~
. PaIi volneni, s franžami, I — j Mil, moderni.....L J J , L J
naprej
jjgf volnen, fantazija, zad- I f *— 1IC L nji vzorci od...... 59
Vsi poletni izdelki za gospe kakor tudi moško perilo se prodajajo po neverjetno znižanih cenah.
OHL
Zdravilo, ki spada u sladkosnedimi
je čokoladni bonbon ARRIBA za uničevanje glist, pripravljen iz pristne mlečne "čokolade. Njegov izborni okus ugaja vsakemu otroku, njegova hitra in gotova izdatnost ugaja starišem. Pridejano navodilo vsebuje koristne nasvete o otroški higijeni. Dobiva se po vseh lekarnah in stane Lit. 1.—
PODLISTEK
W. Coflini:
0REZ IMENA
(91)
Roman.
zlasti ko je prefektom* v Trata nezakonito dočnoat, ar
Pred Štirinajstimi leti sem se moral ravno v tem mestu preživljati s tem, da sem v neki gostilni na glas bral časopise, zdaj pa sem na vrhu!
iNi treba, da omenim, da je bila moja prva skrb izpodriniti trgovca z mozikalijami. Prišel fe naslednic jetro oči vidno s prijaznim predlogom, da bt pndi|iel pogodbo; toda moja nećakinja «se ni ie popolnoma opomogla, da bi mogla z njim govoriti», pas pa «sem ie spal*. V istem trenotku sem se z Magdaleno pogovaiial o stvari in njen odgovor je bil povoljea: ona se noće z nikomer vezati, najmanj m s človekom ki je njen in moj pcJo-Saj tako zlorabil. Ostati je kotela samostojna m deliti svoj dobitek z menoj, dokler bo potrebovala denarja an se )i bo zdelo potrebno izvrševati sedanji poklic.
Do tu bi bilo vse v redu. Toda naslednji razlog, da mi je dala prednost pred onim človekom je manj laskav zame.
«Oni trgovec ni primeren za moja poizve-dovejs, je rekle «Za to ste m pravi moi.»
Njen dosledna spomin za ona poizvedovanja ie celo ▼ prvefli navdnftenja uspeha, mi prav nit ne niaja. To Ja afcbo aumnje za bo-to amfeo.
(Januar 1847.)
Pokazala je že kremplje. Bojim se je nekoliko. Ko je naš angažma v Norfolku potekel, (in izpadel je najmanj tako dobro kakor cmi v Derby) sem predlagal, da bi nadaljevali v Ne varku. Gospića Vanstone ni ugovarjala, samo si je izgovorila enotedenski odmor do prihodnje postaje,
•čemu vendar?« sem vprašal.
«Zato, da nadaljujemo poizvedbe, o katerih sem vam v Yorku govorila.«
Takoj sem ji z vso vnemo predočil vse morebitne neugodne posledice tega odloga, toda ni se dala pregovoriti. Skušal sem jo premotiti z vprašanjem stroškov, toda namesto odgovora mi je izročila svoj delež, ki ga je prejela od predstav v Devby-ju in Noriolku in mi na ta način plačala skoraj dva cekina dnevno. Komu je prišlo na um označiti osla kot predpodobo trme? Kako malo je dotičnik poznal ženske!
Tu ni bilo nobene pomoči; zabeležil sem si, kar mi je naročila. Najprej sem moral podzve-deti za naslov Mihaela Vanstoneja, dalje, koliko časa prebiva tam in če je prodal Combe-Raven aH ne; dalje sem moral poizvedeti o njegovih Življenskih navadah, kaj počenja z denarjem, kdo so njegovi prijatelji, kako živi Noel Vanstone in končno, če je kakšna so-rodnica ali hišna upraviteljica v hiši, ki ima vpliv na očeta ali sina.
Ker sem incl dolgoletno izkušnjo v poizvedovanju zasebnih razmer, sem mogel prinesti povoline odgovore v Nottintfham ie dan ored
določenim rokom. Naj jih sem-Ie zapišem za bodoče čase.
1.	Mihael Vanstone prebiva zdaj v Brigh-ton, German Place in ostane še daije tam, ker mu zrak prija. Septembra se je vrnil iz Švice in prodal kmalu nato Combe-Raven.
2.	Živi tiha in sam zase in redkokdaj sprejema in vrača obiske. Svoj denar je založil v zemljišča, deloma v železniških akcijah, ki so prestale krizo 1. 1846., in sedaj naglo rastejo. Odkar se je vrnil na Angleško, špekulira z veliko spretnostjo s hišami. Poseduje več hiš v oddaljenejših delih Londona in v drugih krajih, kakor ob vzhodni obali za nastanitev ko-pališčnih gostov. V vseh teh slučajih je napravil izvrstne kupčije.
3.	Kdo so njegovi pravi prijatelji, je težko dognati. Samo dve imeni sta gotovi: admiral Bartram je bil v zadnjih letih baje v dobrih odnošajih z njim, in Jurij Bartram, admiralov nečak je ravnokar na kratkem posetu v Ger-man-Place. Gospod Jurij Bartram je sin sestre pok. gosp. Andreja Vanstoneja, katera pa je tudi mrtva, in je torej bratranec Noela Vanstoneja. Poslednji ie slaboten in živi v najlepši slogi z očetom v German-Place.
4.	Gospod Mihael Vanstone nima nobene sorodnice pri sebi, pač pa je tu hišna upraviteljica, ki vodi hišo od smrti njegove žene in ki ima velik upliv na očeta in sina. Ona je Švicarka, starikava in vdova. Imenuje se go-«a Lecount
Danes se pritožujejo člani bol. blagajne iz pivovarne v Senožečah, in rudokopa v Vremah, ter povprašujejo, zakaj plačujejo redno predpisane prispevke? Novoimenovani zdravnik računa za poi v Vreme in Senožeče malo pod 200 lir, medtem ko je prejšnji zdravnik računal pot poleg eventualne ordinacije le lir 20.
Odpuščen je bil vešč uradnik iz službe bol. blagajne, ter sprejet popolnoma nevešč praktikant in bol. blagajna je morala poleg izgube uporabnega uradnika, plačati tudi veliko odpravnino.
Napisali smo te pripombe brez pretiravanja in brez vsake politike. Edina skrb, ki nas je nagnala do tega, je skrb za ohranitev in bodočnost naše ustanove. Ta skrb nam tudi narekuje, da moramo prositi kompetentna višja oblastva, naj uvedejo nemudoma tozadevno preiskavo ter vzpostavijo v bolniški blagajni zopet red. Tudi naše poslance prosimo, naj se zavzamejo za to zadevo.
SPORT
gramov, na podlagi: katerih je sestavil ogromno število zanimivih tabel. Samo
Nogometna tekma M. D. P. — Opčine proti S.
K. «Nanos», Vipava (5 : 1).
Razveseljivo dejstvo je vsekakor, da se vrstijo športne prireditve v lepem redu ena za drugo. To je dokaz, da se je šport dobro ukorenim! med našo mladino. Nogometna tekma, ki se je doigrala v nedeljo v Vipavi, nam je pa tudi pokazala, da je našlo razumevanje do sporta svojo pot tudi med širše plasti ljudstva, kar vsekakor spodbuja prizadevanje naših športnih ustanov za čim večjo udomačitev telesne vzgoje med narodom.
Igrišče S. K. «Nanos» leži na prostrani planjavi tik trga in je jako dobro, kar je tudi omogočilo, da sta obe društvi lahko neovirano pokazali svojo izurjenost in spretnost, kar nista mogla lansko leto napraviti, ker je bilo igrišče v Lipi skrajno neuporabno.
Že pred začetkom tekme se je zbralo na igrišču veliko število ljudi iz Vipave, bližnjih krajev in pa res veliko število Opencev, ki so prihiteli v Vipavo, da si ogledajo zanimivo igro med svojim domačim društvom in Vipavo. Posebnost pred začetkom tekme je tvorila vaja ženske hazene» z Opčin, ki je vzbudila precejšnjo pozornost pri zbranem občinstvu.
Četi M. D. P. — Opčine in S. K. «Nanos» zavzameta točno ob 16 svoja mesta na igrišču in sicer igra M, D. P. — Opčine proti precej ostremu vetru. Kapetana vrst si izmenjata običajni šopek cvetlic, sodnik da znamenje za pričatek igre, ki se po zaslugi napadalne vrste Opencev zanese na «Nanosev» prostor. Ob !64" se reši «Nanos» v korner, ki je pa za Opcnce brezuspešen. Nenaden napad Vipavcev pa prenese hipoma igro pred vrata «Pro-svetašev* in beleži vipavska črta po zaslugi Perona prvi in edini gol.
Openci, ki jih je ta nenadni uspešni napad v prvem hipu presenetil, preidejo takoj v odločno vztrajno napadanje, ki jim prinese ob 16.12 prvi gol proti Nanosu. Od sedaj naprej napadajo Openci neprestano vratarja «Nanosa*. Ob 16.14' se rešijo Vipavci v korner, ob 4.20 se postavijo vsled napake «Nanost>vega» vratarja vsi ni i h igralci v vrata, da ubranijo žogo {Fri-ky) Polet žoge se odbije ob jako vrsto Vipav-cev.
Posreči se sedaj «Nanosu» zanesti žogo v igrišče Prosvete kjer se more ubraniti poslednja proti kornerju, ki pa ostane za nasprotno črto brezuspešen. Openci, ki na jako dober način obvladujejo žogo, napravijo v lepem poletu skozi vse igrišče ob 1-6.20 svoj drugi gol ^Nanosu*. Po ljuti borbi pred vrati vrlega vipavskega vratarja se posreči M. D. P. napraviti črez deset minut od drugega tretji gol. Močno so se branili Vipavci, vseeno pa niso mogli preprečiti Opencem, da leti zabijejo 4. gol v njih vrata. Še kratek metež v sredini igrišča, k]er je skušala napadalna vrsta S. K. «Nanos» prebiti obrambo M. D. P.; in sodnik zažvižga, prvemu polučasu, ie konec.
Drugi polučas igranja, je karakteriziran, po silovitih napadih Opencev in res izvrstni obrambi Vipavcev. Le trikrat se je posrečilo zadnjim zanesti žogo pred vrata M. D. P. ali vselej brezuspešno. Dolgotrajna borba prinese ob 17. uri Opencem peti in zadnji gol-
Na splošno rečeno: Vipavcem, ki razpolagajo z dobrimi individualnimi močmi, manjka predvsem skupne igre, in to se da doseči le z vztrajno in dolgo trenažo. Imajo izvrstno obrambo, posebno pa res dobrega mladega vratarja. Napadalni črti pa manjka vaje v dihanju, kar jim onemogočuje vstrajne polete po igrišču.
M. D. P. — Opčine pa je postavila na igrišče dobro sestavljeno četo, ki ima v svoji napadalni vrsti, dobre igralce, v svoji obrambi pa skrbne branitelje lastnih vrat.
Razveseljivo dejstvo pa je to: da je vladalo med obema društvoma res brasko razpoloženje, ki naj bi bilo po izidu nedeljske tekme niti najmanje kaljeno. Služita naj za zgled vsem onim. ki se po morebitnem slabem izidu tekme ne morejo ubraniti nekemu gotovemu nasprot-stvu.
Po tekmi je ponudilo S. K. «Nanos» igralcem M D. P. — Opčine malo okrepčilo in ste obe društvi v kar najlepši harmoniji prebili pri prepevanju naših pesmi lep večer.
mednarodni urad je v stanu imeti toliko razpoložljivih sredstev, s katerimi se je nagromadilo tako število poučnih dokumentov. 12 milijonov številk je tvorilo — premog petim kalkulacijskim strojem. Številke, označujoče tonelate proizvajanega, uporabljenega ali obdelanega žita, premoga, železa, bombaža, svile ali unija, leto za letom v vseh pokrajinah; številke tonaže, sezidanih hiš, plač in delavnih tir: vse te najdejo tu uporabo. Na podlagi delitve dela:, ki spominja na veliko industrijo, pridejo v različne oddelke, kjer služijo — potem ko so jih medsebjono primerjali in uvrstili — za sestavo primerjalnih tabel, kjer najde vsaka pokrajina* svoje mesto. Pridne roke sestavijo razne dijagrame, ki nam kažejo polagoma propadanje ubožnega kontinenta — našega, medtem ko viša A-merika svojo proizvodnjo, izvoz in bogastvo.
Prva postaja tega pojava: slabo stanje, ki se razširi po Evropi po premirju, V tem letu 1919 prisostvujemo splošnemu padanju evropske proizvodnje. Fizična oslabelost narodov slabo hranjenih med vojno, nervoznost in želja po počitku in zabavi, val lenobe se vležejo na Evropo. Ljudje so leni, živali so lene in celo zemlja premalo hranjena — tudi ona postane lena. Vsi razpoložljivi podatki nam pričajo o tem pojavu. Delavci delajo slabo, njihova delavna zmožnost se manjša v rudokopih kakor v obratih. Konji zgubljajo svojo moč; kjer je bilo prej treba enega konja, smo vpregli kar tri. Tudi krave se pomehkužijo in dajo manj mleka...
Na evropskih tržiščih primanjkuje prvo povojno leto proizvodov. Vsi se pritožujejo in skušajo zvišati proizvodnjo. Gospodarstveniki, novinarji in državniki zahtevajo intenzivnejšega "dela. Tedaj (1. 1920) se je pričela anketa mednarodnega urada za delo.
Že je 1. 1920 kazalo boljše, ko se je položaj hipoma preobrnil. Produkcija, ki se je ustavila v padanju, ne najde več odtokau Evropa noče potrositi, kar je tako počasi producirala* Obubožana in hirajoča vsled valutne krize zgubi: svojo kupno moč. Nevtralne države, ki so najmanj trpele med vojno, in Amerika, ki je prisiljena zmanjšati svoj izvoz, ker ne more Evropa nakupovati, čutijo ta pojav precej močno. Ponudba — prej tako šibka — postane prevelika. Iz tega neravnovesjaj pridemo v še slabši položaj. In ta je reši^se-kdor-more nižanja (bese), katero pospešijo države z raznimi odredbami proti falimentom, spravi eno in drugo v krizo. Zopet spoznamo novo zlo: skrčitev produkcije, ki je deloma prostovoljna, deloma automatična.
Od vseh kontinentov trpi Evropa največ. O tem nas prepriča samo hipen pogled na dijagrame, ki nam jasno kažejo ne samo oslabelo splošno produkcijo, temveč tudi odvisnost Evrope napram ostalim zemeljskim delom in posebno še napram A-meriki. Sicer se na vse zadnje lahko odvadimo kupovati bombaževino; nosimo lahko tudi staro in zakrpano obleko. Toda ne moremo se odreči žitu in sladkorju.
Dijagrami, ki nam kažejo v koliko je Evropa odvisna glede prehrane od Amerike, so zelo značilni. N. pr. pesni sladkor: povprečna amerikanska proizvodnja, ki je znašala v letih 1909—1913 približno 8% svetovne produkcije, se dvine v letu 1922 na 21%. Nemčija, ki je štela pred vojno 29.4%, pade na 26%. Francija, ki je pridelala do I. 1913 9.4% celokupnega pesnega sladkorja, ne pridela v 1. 1922 več kot 7.3%. To je čisto naravno. Severne in vzhodne zemlje si še niso opomogle od vojnega časa in niso dosegle še svoje proizvajalne sile.
Toda evropska; produkcija se ne omejuje samo na sladkor. Če si ogledamo dijagrame, ki predočujejo proizvodnjo petroleja, vidimo da je črta zavzeta od Evrope vedno na isti višini, medtem ko narašča del izven Evrope in posebno proizvodnja Mehike, ki preide od 6.5% v 1. 1913 na 22.6% v 1. 1920.
Kolikor se tiče železne rude, železa in jekla, svinca, cinka in žvepla, konstatiramo, da so pridobile Združene amerišice države veliko več kot so imele proizvodnje vi. 1913, čeprav se je produkcija v I. 1921 precej zmanjšala. — Z ozirom na svilo je zgubila Evropa na korist Azije. Vidimo, da je naš kontinent skoro povsod defi-
produkcifi. Združeno države ne presegajo 4.9 % celokupne gradnje. Francija se dvigne na 7.6% in zgradi 189.509 ton na mesto 176.095 v. L 1913. Angleška, s 42.3 % ne doseže svoje predvojne višine. Nemčija pospešuje neutnadlfivo po 1. 1919 svojo proizvodnjo. V 1. 1922, v sredi splošne krize, ko se je število svetovne tonaže občutno znižalo, najde Nemčija možnost, da zviša svojo tonažo, jo dvigne skoro na 14 svetovne (23.6%) in prekorači v absolutnem številu predvojno višino s 575.264 proti 465.226 tonami
Italija je zastopana z naslednjimi odstotki: v letu 1913 — 1.5%,- 1. 1917 — 1.3%, 1. 1919 — 1.2% in v 1. 1922 — 4.1%.
Toda to ni še vse. Če pazljiveje zasledujemo krivuljo evropske produkcije, vidimo, da prekorači Nemčija v letu 1922 na več mestih svojo predvojno proizvodnjo. Kolikor se tiče železne rude n. pr., postane njen delež, ki je znašal v 1. 1913 okoli 4.3% (Alzacija-Lorena ni tedaj všteta), v 1. 1922 8.4%, medtem producira i Francija — s svojimi 12.7% v 1. 1913 — le in vsi v to vrsto
centi knjigu Za danes toliko, da opozorimo na&o javnost na to lepo in dragoceno knjigo iz tradicijonelne književnosti naše.
m Kvarilo vas obraz
mozolčkl
madeži
trdnice
effelis
bule
tvori
eezemi
Dajajte prednost
436
S ABADIE?
Evo! Naposled s« je vendar povrnil izborni cigaretni papir. Zahtevajte ga povsod. (5
«* — «» avujmii it*.i /o v ».	— i« m voi v iu vlslu spadajoči kožni izbruhi, ki
8.9%. Z ozirom na železo in jeklo preide skrivajo lepoto obraza iti škodijo mehkobi ko-Nemčija iz 17.1 % v 1. 1913 na 21.1 % v 1. že in ki se porajajo posebno v vročih mesecih 1921. Samo Združene države imajo većp | ^®°čnega ^>lnca, se zdravijo uspešno z, porastek. Slednjič doseže Nemčija, ki je ^UfeUdično vodo «Peartuiax», ki ,e *>tovo , f J li i i rn	..T " 1 u . ' ! sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki je
izdelala v L 1913 amonijakovega sulfata vina	y v;seh lekarnah. Zahtevajte izrecno
izmeri 43.5%, v 1. 1921 precejšen odstotek antifelidično vodo, ki jo izdeluje lekarna: j 55.5.	j otAlla Madonna della Salute* Trst, Sv. Jakob.
Mislimo, da zadostujejo te sicer suho-j Zaloge: Videm, lekarna Filipuzzi, Gorica,; parne a vendar zelo zgovorne številke, da lekarna Pontoni Reka, lekarna Catti, Pula,
dokažemo, kako je postala Evropa ame-| lekarna dr. Rodinis, Via Carducci._(6)
riška dolžnica. Problem valu* ni (kugo kot j —■ ~ r niu	Ifn^MA
del tega globokega prepada ter neravno- dLlaSOf SlcDlOf KlOlIC« vesja, ki prispeva k začasni neozdravlji-	Mlatili VAHaUIH
ske produkcije. Kako naj se	Piaim,kll*j?	'
Zlatarno Albert M
Trst, Via Mazzlni 46 (25
v osti evropske produkcije. Kako naj se vrnemo zopet k normalnemu gospodarstvu, če n. pr. plačujejo švicarski gospodarji za uro dela toliko kot nemški za ves dan?
Rešitev valutnega problema vidimo v razvoju evropske produkcije. Tedaj se bo megoče utrdilo in ustalilo ravnotežje. Narodi so se medsebojno vlekli v krizo, ki je posledica produkcijskih gibanj. Evro-Dejci ne bomo ušli tej — solidarnosti, dokler se ne bodo strnili vsi narodi v skupnem naporu k skupnemu proizvajanju.
Nar. gospodar.
Borzna poročila.		
Tuja Talnta n	a tržaškem trgu.	
		0-0510
avstrijske krone. . .	......0.0920	0.0330
češkoslovaške krone . ,	• •»... 6#.30	66 70
dinarji .......	......37.40	27.65
leji .........		10.25
		
		23,1:»
francoski franki . . . .	• • • • • .116/25	t
švicarski franki . . .		427.—
angleški funti papirnati	......101.«»	101.85
ZOBOTEHN1ČNI AMBULATORIJ
M. BIZ1RK
sprejema od 9—13 in od 15—19 ob nedeljah iu praznikih od 10—12
Trst, Ulole XX Seitembre 39,1.
(prej Acquedotto) Telefon 23-09. 48i Telefon 23-09«
v Trstu
registrovana zadr. z neomejenim jamstrom
Via Pler Luigi da Palestrina 4, pritličje
Obrestuje nava^ns tiramlne vlcse na
5<> :
10 = Večje vloge, vezane na odpoved po
dogovoru.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun
wsr v dinarjih «
ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji.
Trgovcem otvarja rekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti.
Uradne m ođ 9-1 zj. ođ v,4-7*6 pod.
Postna iiranilaM račun št.
ii
/1347
. Tel. lfi-04.
■a
DAROVI
V	počastitev spomina pok. Alojzija Rudež daruje g. A. G ori up Lit 100.— »Šolskemu društvu*.	;
V	počastitev spomina pok. Avgusta Kompa-ra daruje g. Pahor Marija L 5 in g. Schuberger Mici L 5 skupaj L 10.— »Šol društvu«.
Ga. Amalija Cink daruje za storjeno uslugo L 10.— «Šol. društva«.
Med darovi v «Edinosti» št. 176 z dne 24. 7. popravljamo v toliko da je od zneska 141 L nabranih mesto vetica na grob pok. Ant. Turk dobilo «Šolsko društvo* L 71 in 10 Č. K. ostalih 70 Lir je bilo izročeno Športnemu društvu «Adrija» kakor je bil znesek namenjen.
iz prve roke
nudimo
za jesensko gnojenje travnfkove vsako količino garantirane l6-20°-o-n
mm-m uime
po L 34-— do 36-— za kvintal franko postavno vsaka postaja Jul. Krajine NE ZAMUDITE PRILIKE !
Kmet-trg. dr. D. B0L0HIĆ & Co.
Trst, Via Rafftneria 4, Telefan 36-75.
PETI
PODPim
iz prislnaga kaučuka.
„PALMfl" Trst, Uls Coroneo 9.
ifaifejši sioveaski denarni zavod.
Književnost in umetnost
Istrske narodne pesmi. Pred okroglo štirideset in štirimi leti je uprava tedanjega istrskega glasila «Naia Sloga» zbrala in izdala zbirko istrskih narodnih pesmi. Te so bile iz krajev Istre in z otokov, a med njimi je bilo v resnici pravih biserov narodne duše. Nekatere teh pesmi so vmikle že v davnih časih iz naših istrskih tal, druge pa je prinesel naš narod s seboj, ko se je v raznih dobah polagoma naseljeval v te kraje. Skozi stoletja in stolet)a je hranil naš narod te svoje pesmi m zato je bilo vse hvalevredno, da se je uprava «Naše Sloge* odločila, da zbere in izda te pesmi. Ta zbirka pa je izšla le v nekoliko 9 stotinah izvodov in )e davno razprodana, tako I da jo le redkokje nahajal po istrskih hišah. I Razen tega se je našlo v narodu še mnogo dru- : 5 gih pesmi, ki iniso bile še nikjer objavljene. To | je oklonilo kroge pri «Istarski Riječi»f da po- I natisnejo skoro vso prejšnjo zbirko in da ji | pridodajo še nekoliko na novo nabranih pesmi. : ■ Knjiga se tiska v Opatiji in bo obsegala kakih 240 strani večjega formata. V nji bo okoli 380 pesmi, že dosedaj natisnjenih, ali na novo , zbranih. Knjiga bo te dni dotiskana in bo v '
M— ■■ — ■■——
I Popolnoma uorno naložen dennr ■
eeeU JUGOSLAVIJI =
Povojne gospodarske nerednostl
(Po grafičnih podatkih mednarodnega urada za delo).
Junija meseca 1920. je dobil mednarodni urad za delo ob priliki ženevskega zasedanja nalogo, da priredi anketo o povojni produkciji vseh držav- Tedaj je namreč — kakor je znano — paralizirahu vso svetovno delavnost splošna kriza; zdelo se je, da bežijo od dela ne samo vojskujoči se narodi, katere je izmozgala vojna, temveč tudi ostali, ki so prebili vojni čas v nevtralnem stanju. Svetovna proizvajalna bilanca se je nižala na vznemirljiv način. — Koinaj se je pričela anketa, se je^ pojavil čuden preobrat. Konsumentov je začelo primanjkovati; kakor je bila majhna produkcija, vendar ni našla zadostnega tržišča. Proizvajalni krizi je sledila kriza konsuma. Zdelo se je, da se bo polje za omenjeno anketo še povečalo...
Štedilo se ni v nobenem oziru, le da se je hitro vodila. To mednarodno raziskovanje, prvo te vrste in tako ogromnega obsega, je vodil profesor Edgar Milhaud. Njegov urad je postal prava tovarna sta>-tističnih podatkov, raznih številk in dija-
naikrajšem času na razpolago vsem pravim prijateljem našega naroda in njegovega duševnega blaga. V eni prihodnjih Številk objavimo tudi
a o o □ □
BANCA A
citen. - Najdemo pa slednjič vendar po-	naroda in njegovega dmevnega
glavje, in sicer pomorsko gradnjo, kjer	- s ...... -..........
prednjači Evropa pred Ameriko, kar se ima zahvaliti posebno nemškim statistikam, ki so se med padanjem ostalih dvi-
Pred očmi imamo grafične podatke trgovinskega brodovja, ki nam kažejo menjavo v množini svetovne tonaže in njeno razpredelbo. Oglejmo si najprej zgubljeno tonažo, katera znaša vsled pomorskih bojev in drugih vojnih vzrokov v 1. 1914^-18 približno 13 milijonov ton. Ta množina prekorači število zgrajenih ladij v teku prejšnjih 5 let. In v resnici ni svet od leta 1909—1913 zgradil in spusti! v morje več kot 12.5 milijona ton. Od početka povojne dobe prične povsem nepričakovano silna nadprodukcija, ki se zdi skoro v nasprotju s prejšnjimi trditvami
Naj nam bo dovoljeno tudi tu par številk!
V	letu 1$13 je bila Nemčija pisana v statistikah s 14% tonažne produkcije, Francija 5.3%t Angleška s skcm> a/s, in sicer s 58%, medtem ko ne doseže Amerika (Združ. države) več kot */io in sicer 8.4$.
V	letu 1917 pa zaznamuje evropska produkcija znaten deficit; angleška pade na 39.2 % t nemška na 1.3%, francoska na 0.7%, medtem ko narašča amerikanska neprenehoma in presega v
1. 1921 več kot polovico svetovne tonaže in sicer 56.2%.
Toda v letu 1922 zaznamo hipen zastoj, ki se zdi sicer upravičen po taki ogromni
• • • • • •
LJUBLJANSKA POSOJILNICA
• • •
r. z. z o. z. v novo preurejenih prostorih
Mestni tro G o LJubljani Mestni trs 6
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, j i h obrestujepo
8%
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi in brez odbitka. - Večje hranilne vloge z odpovednim rokom. - Obrestuje |	tudi višje po dogovoru. 'Wl |
^^ g m —r— upiTm——M« a ■ — n J
i posojilnica in hranilnico
registrovana zadruga z omejeni;n poroštvom
uradufe v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
i&r po 4°o "IN
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Orodne ure za stranke od 9 do 13-
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67.	8
j
□	□□□□□□□□□□O
i □ 'D
a
□
□ □ □ □ □
D □
□ O
a □
o
o
□
a □
a a
□ □□□□ □□□□□□□□□□□
□ □□□□□□□□□□□□□
Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 15.000.000.— popolnoma vplačana. Glavni sedež s TRST, Via S. Nicold 9 (Lastna palaca). Podružnice: ABBAZIA - FIUME - MILANO - ZAR A.
Eskomptira trgovske efekte. Daje predujme na blago, vrednostne papirje.
lanU italijanske kredite v Jugoslaviji in jngoslovenske kredite v Italiji ter ekskomptira tozadevne akcepte.
Otv&rta akreditiv« za nakup blaga. Inkasira efekte in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge
valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije.
v Dinarjih tor jih obrestuj* najbolje po dogovoru.
odaaaaaaaaoopooponnooo°na
aaooaaaooDaaaa a a o □ □ □ p □