02
Listek.
Dve novi deli Ganglovi. Gospod Gaugl je nedavno za samostansko cerkev reda „Sacre-Coeur" v Pressbaumu pri Dunaji zvršil krasen bas-relief od lipovine, predstavljajoč rojstvo Kristusovo. To delo je sestavljeno od štirih podob z raznimi emblemi; podobe merijo do glave I'45 m. — Po naročilu „Pisateljskega podpornega društva" v Ljubljani pa je g. Gangl izdelal prelep medaljon pokojnega J. Cimpermana od karar-skega marmorja. Ta umotvor je bil nekaj časa razstavljen pri g. Zagorjanu in si je zaradi izborne karakteristike, katero je umetnik položil v sleharno potezo na obrazi pesnikovem, pridobil splošno priznanje.
Drobne novice. Srbski »Javor« je začel v svoji 16. in 17. številki priobčevati prevod dr. Sketovega spisa v slovstveni čitanki »Kratak pregled slovenačke književnosti.« — O dr. Vošnjakovi »Lepi Vidi« so prinesli praški »Narodni Listy« v št. 277. daljšo oceno, katero je spisal dr. Kadlec, tajnik češkega ndrodnega gledališča v Pragi. Dr Kadlec pravi, da bi bila ta drama na čast vsaki dramatiški književnosti; dialog da je točen in prirodeu, gledališka tehnika izvrstna, dejanje da se vrši naglo, z dramatiško silo. Četrti prizor 4. dejanja, takisto 4. prizor 2. dejanja in 3. prizor 3. dejanja da so prave kabinetne slike. — Gojmir Krek je priobčil v 81. številki časopisa »Siidsteirische Post« dve Funtkovi »Luči« s primernim uvodom. — Dunajski časopis ,,Oesterreichisch-ungarische Revue" je nedavno prinesel lepo življenjepisno črtico o Prešernu iz peresa L. Waldecka, čegar prevod nekaterih sonetov Prešernovih smo iz istega časopisa ponatisuil-v lanskem letniku našega lista, — Naš rojak operni pevec g. J. K. Tertnik, ki je v Lubeku nastopil že v raznih operah, dosegel je nedavno v Kielu in potem v Schwerinu kot Canio v operi »I Pagliacci« izredne uspehe. Nemški časopisi hvalijo tako njega petje kakor igro. — Naše ,,Pisateljsko podporno društvo" je dne" 9. m. m. priredilo pokojnemu Fr. Gestriuu spominski večer, pri katerem sta sodelovali vojaška godba in pevsko društvo ,,Ljubljana". Sosebno je ugajal govor g. A. Trstenjaka o Gestrinu kot pospeševalci  slovanske književne vzajemnosti.
Iz hrvaške književnosti. Nedavno smo prejeli dve novi leposlovni deli hrvaški, in sicer ,,Crtiče iz primorskoga malogradskoga života", napisao ih J. Drazenovic (cena 80 kr.), in ,,Crte i slike", spisal Ladislav Z. Ladanjski (cena 70 kr.)  O  obeh knjigah priobčimo prihodnjič še podrobnejše poročilo.
Hrvaška dramatika. Čitamo, da je hrvaški pesnik dr. A. Tresič-Pavičič spisal tragedijo v petih dejanjih pod naslovom »Ljutovid Posavski«. Tudi dr. A. Harambašič in Stepan pl. Miletič pišeta zgodovinski drami.
Dve stari slovenski pesmi. V knjižnici g. grofa Žige Attemsa v Podgori pri Gorici, katera šteje do 20.000 zvezkov, med njimi muogo starih slovenskih knjig, rokopisov, izvirnih dekretov i. t. d., važnih za slovensko zgodovino, hrani se knjiga z nastopnim naslovom; »Raccolta di composizioni e di poesie italiane, latine, fraucesi, friu-lane, tedesche, cragnoline, iuglesi, greche ed ebraiche fatte in occasione che Sua Eccel-lenza il signore signore Giovanni Filippo del S. R. J. Conte di Cobenzl, libero barone de Prosek etc cameriere della chiave d' oro, hitimo attuale consigliere di stato, con-sigliere di stato di spade ne' Paesi Bassi, vicegran = cancelliere di corte, di stato, de' Paesi Bassi e d' Italia delle 11. mm ii e r. ap. etc. fu-commissario plenipotenziario deli' augustissima Časa d' Austria al congresso di Teschen per lo stabilimento della pace tra le armi austriache, e prussiane conclusa felicemente nell di XIII. maggio MDCCLXXIX, Go-rizia, Della ces. reg. privileg. tedesca della provincia e delle scuole ed arciv. stamperia di Giacomo Tommasini. — Na strani LXXXI. te knjige je natisnjena slovenska pesem s temle nadpisom in nastopnim tekstom:
Listek.
63
„Na povikshanje liga vissoku rojeniga gospoda, gospoda Philippa Knesa lJ  Kobenzelna etc. etc k' nar vikshi shlushbi vunanyh opravil?)
Anacreon. 1.
Krajliza nasha svoli, Junake,  na katerih Svestobo, in sastopnost Se ona sna  sanesti. Letem savupa folke Letem savupa ptuje Svojih duschel teshave. Zhe Glavo modro naide, Ne shteje ona lejta. Lublanzhen me sastopish Kai jest sa enga menim, Katerga je Dobrota Vaivodne nashe Kvikshim Slushabnikam pershtela ?
V gradeh okuli tebe Na Krainskim gospoduje: On je podloshnim  bramba Reshalenim vessele Potrebnim je k'  pomozhi: Njegovga Striza Zhednost, Katerga Brabant moli, Je tu junak  poerbal: On nam je Myr pernessel, Zhe ga shesdai ne snate, KOBENZEL je s' Imenam: Njegove Shlahte Suaga8 ) Ozhetovu vesselle, In Slava 4)  Krajnske semle.
V  sibeli tvoji rojen. Na prihodnji strani omenjene knjige je zopet   slovenska pesem z naslovom: Na povikshanje tiga vissoktt   rojeniga   gospoda gospoda   Philippa Knesa Kobenzelna k' nar vikshi shlushbi vunanyh   opravil.  Oda Jlovenska. Na levi strani knjige je slovenski tekst, na desni pa italijanski z   napisom :   »Dell ode slava sulla esaltazione di sna eccellenza il signore signore Filippo conte di  Cobeuzl (Plen. Tit.) al piu alto servigio degli affari esteri
Parafrasi
deli' abate Andrea Laurin,  protonotario apostolico ecc.
I.
Nasha Cessariza Dvorjane5)  sbyra
Sveste,  in rasumne,  Katerih  rama
Trudnih dellou tesho  s'   vesselim lizem
Nesti samore. 2.
Takih Mosh modrosti savupa varnu
Svojih zartvou sdravie, savupa sebe
Inu perraschenje  mozhij   kraljeve
V svojih   Dushelah.
3.
Tvojeh  lejt mladost  (ne   katerim ternje) Ny nigdar branila vunan;ih dellou Teshku resmotanje savupat Tebi
Velki Kobenzel.
4-Sylnih sholnirjou sem,   ter kje letezhe Strele reskropiti, grosovitnu   vreme, Zhernih oblakou narasen   segnati
Ti si  samogel.
S-
Zhe med  voishakam  takusheu si snaiden Kak li bosh  v'  pokoju   saklčuen sam  v' se" Misliozh na Tvojih  Diische*l perpadke 6)
V myrnishih zhassih? 6. Prau tedai je tebe postavk  K'  vikshi, Ptujih opraukou blagodarni7) slushbi Ta  nigdar   pretrudna,   al   vmerjozha   Roka
Nashe  Terese.
*) Comes.
2) Prej so rabili boljšo besedo nego sedaj   »zunanje zadeve*.
8)  Ornamentum.     4) Gloria.
h) Gentiluomini,  o personaggi illustri di Corte.
6)   Avvenimenti.
7)   splendido.
64
Listek.
7-                                                                             8.
Zhe te sam Zessar med  priatle shteje, *)           Use letd nai druge  vessdle   de"lla,
Zhe te Bog pred sylo resbytih  turnou 2)          Ako lih nas tud' vessely,   slavenze,
Sdraviga obdershy   s' zhudeshem   ozhitnim,      My se le zhasty   vessPmo   vissoke
Kdu tje enak?                                               Nash'ga   Slavenza.8)
9-
Shrezhen gospodni   Dushelan 2) Vissoki, Slaunih 2) Ozhetou imenit odrafselk In per  tolkain de"Uih nikar   posabit
Tvojih Slavenzou 8)
D ost a vek. Ivan Filip Kobencelj se je porodil v Ljubljani leta 1741 • lz znane kraške rodovine, ki je imela posestva na Proseku, v Štanjelu, Smarijah, Ložu, Predjami, v Postojini, Planini in Ribnici. Njega strijc Karol Filip je bil minister cesarice Marije Terezije v Belgiji, in tudi naš Ivan Filip je stopil v državno službo pri finančuem sve-tovalstvu v Bruselji in bil skoro imenovan za predsednikovega namestnika (leta 1767.). Leta 1770. je prišel na Duuaj za pravega tajnega svetovalca pri c. kr. dvorni komori (v finančnem ministerstvu). Cesar Jožef mu je bil oseben prijatelj in ga je zato vzel s seboj na potovanje po Francoskem. Ko so sklepali mir v Tešnu, zbolel je avstrijski zastopnik Ludvik Kobeucelj, Ivanov bratranec, in tedaj je poslal cesar Ivana kot svojega pooblaščenca v Tesen. Tu je pokazal naš Kobencelj tako sijajne zmožnosti svojega di-plomatiškega talenta, da so ga imenovali po vrnitvi za dvornega in državnega podkan-celarja.  Te njegove zasluge in njega povišbo   opevata spredi natisnjeni  pesmi.
Ko se je papež Pij VI. na svojem potovanji na Dunaj bližal Gorici (dne* 14. sušca 1782. leta), poslal mu je cesar Jožef grofa Kobenclja naproti, da ga pozdravi v njega imeni in potem dalje spremlja  proti   Dunaju.
Ko so se začeli nemiri v Belgiji, poslali so našega Kobenclja tja, da bi deželo pomiril,  toda to se mu ni posrečilo.
Leta 1795. je vodil dogovore z Rusijo in Anglijo ter zastopal Avstrijo na kongresu  v  Rastattu.
Leta 1801. so ga poslali kot premetenega diplomata v Pariz, torej na najtežavnejše mesto. Kakor dobrega Avstrijca ga Napoleon ni mogel trpeti, in zato se je vrnil leta   1805.  na Dunaj, kjer je bolj  tiho živel do svoje   smrti leta   1810.
Bil je zadnji svojega rodu" in je ostavil po oporoki vse svoje obširno imetje Mihaelu grofu Coroniniju/ svojemu sorodniku po ženskem pokolenji. Ta pa je prodal svoja kranjska posestva knezu   Windischgratzu.                                                                  S.  R.
*) Sua Maesta 1'Imperadore, parlando di Sua Eccellenza al Conte Euido di lui padre, si degno di  esprimersi in questi termini.   »Egli e uno di miei amici.«
2) Allorche la Torre a polvere scopi6 ultimamente in aria, Sua Eccellenza che passava per il villaggio di Nussdorf, non fu punto danneggiata per una protezione evi-dente deli'   altissimo.
8) Za Slovenca so ga šteli.
,,Ljubljanski Zvon"
izhaja   po   4  pole   obsežen  v veliki osmerki   po jeden pot   na mesec v zvezkih   ter stoji
vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta  1 gld.   15  kr.
Za vse neavstrijske dežele  po  5  gld.  60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Izdajatelj Janko  Kersnik. —   Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.
Upravništvo  »Narodna Tiskarna«  Kongresni   trg   št.   12.  v Ljubljani.
Tiska  »Ndrodna Tiskarna«   v Ljubljani.