Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Isha]a v Ljubljani vsak torek, četrtek ln soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 11 K, za pol leta 7 K, za četrt leta 3'50 K, mesečno 1‘20 K; za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 80 K.
Pasa nam ftlavllka 10 v.
Reklamacije ao poitaiaa praat«. Hefianklrana plina a« a« apr« laaaaja. Rckeptsl m a* vrtu]*, laairalL ■aaatapaa paUl-naiiit (liriat 81 ma) u takrat 10 Tla., vaikral p« iipnfa
54. štey; ___________
V Ljubljani, v soboto, dne 5. junija 1909.
Leto XII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana, Šelenburgove ulice 6/II.
Volilna borba v Trstu.
Trat, začetkom junija.
Boj za občinske, oziroma deželnozborske volitve se razvija na celi črti. Na eni strani socialni demokratje, na drugi nacionalci obeh narodnosti v Trstu prirejamo vsak večer volilne shode po vseh devetih mestnih in okoličanskih volilnih okrajih. Shodi so se vršili do preteklega četrtka še precej mirno. Toda v četitek večer so se jugoslovanski socialisti podali na slovenski narodnjaški shod na Skorkljo, da bi se prepričali, kaj neki trobijo o socializmu gospod poslanec Rybar, dokt. Mandič, dokt. Wilfan in drugi enaki ptički. In konštatiralo se je, da se poslužujejo vsi ti junako-viči najnesramnejših zavijanj, farbarij in obrekovanj zoper delavsko slranko. Sodrug Milost^ jim je dokazal, da farbajo in razkrinkal je te gospode tudi pred zaslepljenimi narodnjaki. To je gospode jako zbodlo, posebno zato, ker smo poskrbeli, da bo na shodu mir, ki ga narodnjakarji nočejo za nobeno ceno.
•Edinost* poroča tako lažnjivo o teh shodih, da se mora vsakemu dostojnemu človeku studiti.
No, narodnjaki so hoteli na vsak način maščevanje za poraz, ki so ga doživeli na Škorklji, ter so nabirali ljudi, da bi nam razbili shod v ulici Belvedere naslednjega dne. Res so nekaj takih zaslepljencev opili ter jih angažirali proti nam. Že dve leti prenašamo potrpežljivo terorizem izdajalskega narodnjakarstva, že dve leti smo imeli navado, potrpeli tudi takrat, kadar se nas je dejanski napadalo, ker smatramo, da so naši napadalci navsezadnje zaslepljeni delavci, ki zaslužijo pomilovanje. Neljubo nam je, da se delavci med seboj tepejo. Toda v soboto zvečer je bila mera polna. Naš* stranka je sklicala pet shodov. V petih krajih
smo bili razdeljeni na agitaciji in narodnjaki so koncentrirali vse svoje sile proti shodu na Belve-deru, kjer je poročal sodrug Milost. Tu sem jih je privrelo okrog 200 pod dokt. Rybafavim vodstvom ter z žepi, napolnjenimi s kamni. V gostilni nas je bilo okrog 150, ter smo mirno zboroval!. Naenkrat se vsuje ploha kamenja skozi okna in vrata v gostilno na naše so-druge in delavce, mej tem ko se čujejo od zunaj kriki »Živio Mandiči* »Živio Rybaf!* Mera je bila polna. Zborujoči delavci udarijo iz gostilne in po hudem boju zaženejo narodnjake v beg. Po bitki se je štelo okrog 40 ranjenih, večinoma narodnjakov. Dva smrtno ranjena sta ležala na tleh. Naši sodrugi so jim umili ranjene glave in ko sta bila prenešena v bolnišnico, se je konštatiralo, da imata razbite črepinje.
Edo je kriv temu? Ni morda Rybaf, ki jih je privedel na shod, da bi nas s kamenjem terorizirali? Je-li ne traja tak divjaški sistem narodnjakarstva že Čezdve leti?
Ia sedaj tarnajo o »barabskem* nastopu socialistov, ko smo jim pokazali, da se znajo tudi oni, če hočejo bojevati ž njih lastnim orožjem 1 Prokleto dobro vemo, da ima pravico le kdor ima moč!
Lekcija je pa bila dobra, ker so se narodnjaki naslednji dan na shodu v Rojanu obnašali dostoj-nejše, ter niso imeli več korajže, dejansko napadati jugoslovanskih socialno-demokratičnih delavcev. To, kar piše »Slovenski Narod* o razbitem shodu v Rojanu, je navadna farbarija in laž ter volilni manever razdraženih hejslovanov.
Toda žalostni manevri so to. V Križu, kjer poroča »Edinost*, da je imel dokt. Rybar shod — ni bilo shoda. To pa, ker so mu Križani pokazali cesto nazaj v Trst. Ravno tako se je vršilo na Greti. Elino še, kar drži po koncu to frazarsko narodnjakarstvo, je — laž.
Najbolj besni so pa narodnjaki zato, ker kandidiramo tudi v mestu dva Slovenca skupaj z ita-
lijanskimi sodrugi. Vedno so kričali, da imo izdajalci naroda in Slovenstva, sedaj pa bodo ravno »izdajalski* socialisti spravili prva dva slovenska zastopnika, »voljena ▼ meitn, v tržaški deželni ibor!!!
Petdeset let se bojujejo narodnjakarji v mestu, da bi dosegli kak vspeh. Ali zastonj!
Prvi vspeh za slovenski narod izvojujejo ravno slovenski »breznarodni* socialni demokratje. Nacionalci obeh narodnosti so iz sebe in vpijejo, kakor da bi jih kdo drl. Italijanski nacionalci napadajo italijanske sodruge, ker nastopajo skupno z nami, slovenski nacionalci pa napadajo nas, češ, da je to skupno internacionalno postopanje — pesek v oči. Toda dejstvo, da bosta prva dva Slovenca, izvoljena v mestu, slovenska socialna demokrata, se ne da izbrisati na noben način. Odtod pa narodnjakarsli strup, ki puhti iz vse lažirodoljubne slovenske nacionalne žurnaUstike.
Mi pa gremo naprej!
Zbor srbskih socialistov.
Belgrad, 30. maja.
Srbska socialno-demokratična stranka je sklicala za binkoštne praznike, ki se letos vjemajo s katoliškimi, svoj VII. redni zbor. Veliki politični dogodki, v katerih je igrala Srbija tako važno vlogo, kakor že ne izza časa turških bojev in v katerih je zlasti naša bratska stranka v Belemgradu vršila veleresno, deloma celo odločilno nalogo, so povzdignili tudi zanimanje za njen letošnji zbor. To se izraža tudi v zunanjih delegacijah; posebno številno so zastopani socialisti iz Avstrije. Prišli so za socialno-demokratično zvezo v avstrijskem parlamentu, potem za nemško, za češko in za jugoslovansko stranko sodrugi dr. Ren n er, NSmec, dr. S o uk up in Etbin Kristan. Nadalje zastopajo sodrug Buchinger Ogrsko, Kirkov Bolgarsko in Dušan C e kič srbsko sekcijo turške so-cialno-demokratične stranke.
PODUSTEK.
Poglavje o ženi!
Opoldne pridem z dela domov. Gladen sem kot volk in komaj čakam, da podprem svoja preperela rebra. Toda danes se mi žena tako prijazno nasmehlja, tako odkritosrčno, kakor se prav malokdaj dogaja v delavskih družinah, ki jih mori skrb za življenje.
»Počakaj,* pravi, »to moraš brati, to je pa res, kar piše tukaj tale časopis!*
Zavrnem jo prav uljudno, da take sile menda vendar ni, saj bom po kosilu bral. Toda žena ni mogla strpeti, nego je pričela kar sama odstavkoma Citati, jaz sem pa moral obedovati in pohlevno poslušati. Vprašal sem jo tudi, zakaj ne Cita vsega članka. »Glej, predolg je,* pravi, »izbiram samo tiste odstavke, ki se tičejo posebno tebe.* »Ah tako!* si mislim..
Citala je pa naslednje odstavke:
»Ne maramo trditi, da je izgovor na ženo vedno resničen, dostikrat je seveda le izgovor. Dob6 se pa tudi žene, ki mislijo, da stori mož zločin, če pripada organizaciji in opravlja tam svoje dolžnosti, Toda vprašajmo, kdo je kriv, da ve žena le malo ali pa nič o organizaciji in o delavskem boju sploh. Povejmo kar naravnost: večinoma je krivec mož, ker žene ne pouči o organi-zaciji in nje namenih. Mož si domišlja, da je pre-vzviien, in ne mara govoriti z ženo o takih stvareh.
In če ga kdaj vpraša, kaj je delal zopet v organizaciji, jo kratkomalo zavrne: »Molči, no, molči, prismoda, ti tega ne razumeš.* Žena ni spričo teh modrih besedi postala nič modrejša, pač pa bo sovražila organizacijo še bolj. Seveda se nekaterih žen& ne da poučiti, povsem gotovo pa je, da je večina žena sovražna organizaciji pač le zaraditega, ker jih možje ne pouče o njej, in ker marsikakšno neumnost, ki jo napravijo, popivanje in še kaj, zvračajo na organizacijo, češ, da so imeli v njej opravka.*
Ali razumeš? Ti tudi meni nikoli ničesar ne poveš; če te ni domov vso noč, se pa tako izgovarjaš. Pa še nekaj, če te kaj vprašam, kar shruješ nad mano; glej to ni prav! Kako naj potem razumem tvoje ravnanje? Kako naj razumem vašo organizacijo in demokracijo? Toda poslušaj še naprej:
»Več mož nego utegnemo misliti, se izgovarja, če ne pridejo pravočasno domov, na organizacijo. Ce ga vpraša žena, kje je bil tako dolgo, pa pravi: seja, shod je trajal doslej. Res, čudo bi bilo, če žena ne bi brala levitov le možu nego se spravila tudi nad organizacijo! Ce mož zapravi mnogo de-narja, je zopet kriva organizacija. I seveda se potem jezi nepoučena žena na organizacijo in odvrača moža od nje. Mož pa ima tako tudi prav poceni izgovor, češ, da žena tega ne mara, in pod to pretvezo opravlja prav malomarno svojo dolžnost kot delavec. Prav to velja za marsikaterega mla-j dega delavca, ki ga iz enakih razlogov odvračajo
od organizacije nerazumni očetje in nepoučene matere.*
No saj veš; večkrat sem te že kaj vprašala, pa mi daješ tako kratke odgovore ali pa še kar molčiš. Kratkomalo, od tebe se ne da izvedeti nič. Ne branim ti organizacije. Pa povej mi le, kod hodiš.
Rekel nisem nič, ali hotel sem nekaj povedati, toda kaj?
Poslušaj, kaj piše tukaj dalje, pravi žena:
»Organizacija izobrazuje svoje člane, stremi za tem, da izboljša življenske pogoje svojim tovarišem. Delavski boj sploh hoče priboriti delavcu pravice, ga osvoboditi gospodarske odvisnosti. Možu dolžnost je, da ženi razloži vse to; ne sme pa organizacije in delavskega boja zlorabljati kot izgovor, če ga premaga tupalam kakršnakoli strast. Po seji ali shodu pojdi delavec domov, ne pa drugam, pojasni ženi, staršem organizacijo in delavski boj. Če gre, pošlji ženo ali starte na shod, ali jih vzemi s seboj. Ce mož le hoče, pa gre tu-patam. Ako bo mož ravnal tako, potem marsikatera žena ne bo več nasprotnica, nego pripadnica organizacije, sobojevnica v delavskem boju.*
»Pač ni enako, kako sodi žena o organizaciji. Marsikatera stavka je že bila izgubljena, ker žene doma niso dale miru svojim možem. Marsikateri mož ima neprijetno rodovinsko Življenje, ker ne zna svoje družice prav poučiti o organizaciji, Ce pa reče ženi »prismoda*, seve, ni nič opravil. Mož si mora pridobiti najprej zaupanje svoje fene,
Zbor se je sešel ob 9. uri dopoldne v dvorani •Boulevard* ter šteje 98 delegatov, ki imajo 101 mandat in zastopajo 34 strankinih organizacij. Belgrad je, kar je naravno, relativno najmočnejše zastopan; vendar se nam predstavljajo delegati iz vseh krajev dežele, kar ni malenkost, če se pomisli, da ima Srbija komaj par sto kilometrov železnic. Dela se zelo točno. Nekoliko minut po devetih otvori sodrug dr. Nedeljko Košanin, profesor na belgrajskem vseučilišču in ravnatelj botaničnega vrta, zbor v imenu izvrševalnega odbora in pozdravi s toplimi besedami zunanje goste. Potem se voli predsedništvo, sestavita komisiji za verifikacijo mandatov in za pregledovanje predlogov in nato prekine predsednik sodrug Dragiša Lap če vi 6 zborovanje ter naznani, da se vrši na gledališkem trgu
Ijndaki tabor.
Vreme je deževno, oster veter piše, vendar se zbirajo velike gruče ljudstva pred spomenikom kneza Mihajla, kjer vihra velika rdeča zastava in kmalu je na velikanskem trgu na tisoče ljudi. Ni še davno, ko so se tukaj slišale eksaltirane deklamacije Gjorgja in drugih takih junakov ...
Z gromovitim glasom pozdravlja sodrug L a p-čevič, nenavadno simpatičen mož krepke postave, dolge brade, temperamenten in razumen, zborovalce in goste, naglaša pomen letošnjega kongresa in izraža zunanjim strankam toplo zahvalo za simpatije, ki so jih izkazovale srbskemu proletariatu v težkih dneh. Potem povabi zunanje delegate, naj povzamejo besedo.
Prvi govori
Cekič iz Skoplja, mlad mož, po poklicu hotelir. Priprostega vedenja je, a energija mu odseva iz oči. Omenja, da vodi gospodarski razvoj mnogojezično delavstvo v osmanskem cesarstvu po enakih zakonih v socializem kakor delavce vsega sveta. In zastopa najmlajšega člana v obitelji razredno - zavednega delavstva. Organizirani proletarci na Turškem ne trpe samo pod težkim gospodarskim pritiskom, ampak tudi zaradi šovinistične agitacije različnih grških, bolgarskih in srbskih «komitetov>, ki šču-jejo enega proti drugemu in silijo delavce na energičen odpor. Tudi med delavstvom na Turškem napreduje spoznavanje razrednega položaja in mnoga znamenja kažejo, da vstopi v doglednem času tudi otomanski proletariat kot močna četa v vrste svetovne socialistične armade. (Živahno odobravanje.)
Potein nastopi
KllkČV iz Sofije.
Med črne lase se mu mešajo že posamezne bele niti, ampak njegovi nenavadni ognjevitosti se ne poznajo leta. Kakor goreča reka mu teko besede, ki morajo vneti vsakega poslušalca.
•Posebna čast mi je — pravi — da morem srbskim bratom izročiti pozdrave bolgarskega revolucionarnega proletariata. Bolgarska in srbska buržoazija je med nami napravila meje in jih varuje ter postavlja straže ob njih. Toda mi proletarci ne poznamo teh mej in nimamo volje, da bi
zaraditega ji ne sme lagati, ne je žaliti, zakaj laž pride na svetlo in žena ne zaupa svojemu možu aič več. Zaradi organizacije vendar nikomur ni treba zanemarjati družine; par ur, ki jih mož žrtvuje za organizacijo, ne bi razburjale žene. Odvaditi se pa seveda treba lagati svoji ženi, da mora kdo noč in dan delati za organizacijo. In če je ponesrečil, popival vso noč, naj bo tudi toliko pogumen, pa naj to prizna; nikakor pa naj ne podtika tega organizaciji.*
•Zena opravlja vzgojo otrok. Vedno kričimo, da je naša mladina naša bodočnost Vsak razumen mož želi in mora želeti, da se vzgoje naši potomci t duhu delavskega boja. Kajne, zaraditega tudi žena, ki je vzgojiteljica otrok, ne sme biti prepojena s sovraštvom do organizacije, ker se to sicer prenese na otroke. In 2e samo zaradi tega je nujno potrebno, da je žena z nami in ne proti nam.»
Ali ri sliial; po tem bi se morali ravnati možje, je-li dal Preberi to potem še sami Ne vem, kako je to, zmeraj tičiš v papirju, kaj takega pa ne vidiš! To, to beril
«Bom še pregledal,* sem rekel, sicer nisem spravil več besedice iz ust.
Po obedu sem šel na svoj stol v kot in se zamislil. Naravnost v zadrego me je spravila žena s to svojo pridigo, ki mi je bila nekaj čisto novega, zakaj doslej sem vedno mislil, da žene nimajo amiila m take stvari, Priznati sem si noral;
jih respektirali. Kajti mi vemo, da naša moč ni v tisti samostalnosti, ki jo pridiga buržoazija, temveč v naši edinosti. Kaj naj bi ločilo nas socialne demokrate, ki imamo skupen cilj v osvoboditvi proletarcev vsega sveta? Mi nimamo nič opraviti z delitvijo proletariata in interesi bur-žoazije niso naši interesi. Naša naloga je, braniti se izkoriščanja ter učiti in organizirati delavce, da bodo sposobni za boj proti vsakemu izkoriščanju in proti vsakemu nasilstvu. Mi v Bolgariji, vi v Srbiji, in tako proletarci celega Sveta. V tem nas ne zmoti naša bužoazija, ne naši carji in kralji. (Viharno odobravanje.) Živio balkanski proletariat, živelo razredno zavedno delavstvo, živila velika, mednarodna, revolucionarna socialna demokracija 1> (Velik, dolgotrajen aplavz.)	Dalje	prih.
Kdo le delavec?
Vsakdo izgovarja dandanes besedo »delavci* kot nekaj navadnega in vsakdanjega, ne da bi pri tem mislil, kaj pomeni ta beseda. Tudi borzni špe-kulantje in druge zajedalke v človeški družbi priznajo sami sebe za delavce, ako se pridobitev njih premoženja kritizira javno. Potrkajo se ponosno po svojih prsih in pravijo: Glejte, to smo zaslužili s trudapolnim delom. V resnici je pa beseda delavec na jeziku takih ljudi prazna fraza, o kateri še ne vedo, kaj pomeni.
Delavec 1 — Pomeni prekletstvo, gorje in slavo. Prokletstvo in gorje je, če mora človek delati za tako nizko plačo, da komaj skromno preživi sebe ali svoje svojce, vrednost svojega ustvarjenega dela pa mora prepuščati drugim za uživanje. Beseda delavec pomeni slavo, ker uči: Človek, ki dela, ustvarja in proizvaja nove vrednosti, on izvršuje najvišji poklic v človeški družbi, ker dela in živi za človeštvo.
Delati — kaj pomeni delati ? Ali dela tisti, ki na bojnih poljanah preliva svojo kri in drugih za vero, dom in cesarja? Ne — on ne dela, se nam zatrjuje od vseh strani. Mar dela tisti, ki na borzi s krvavo zasluženimi prihranki drugih bogati samega sebe P Ali delajo tisti, katerim ne bijejo srca za svojega bližnjega, ki narode hranijo s čudeži in prazno vero po znanem izreku: Svet hoče biti opeharjen, torej ga opeharimo? Tudi ti ljudje ne delajo, vseeno pa uživajo sadove proizvajajočega ljudskega dela, ker se proizvajajoče ljudstvo ne zaveda svoje moči in ponižno do danes nosi tlačansko breme. f
Delati pomeni proizvajati družabne vrednosti, ali posvetiti se delu, od katerega vživajo tudi drugi koristi.
Ako se papež v Rimu pusti plačati za svoje ekskomunikacije, odpustke in proglašanje svetnikov s Petrovim vinarjem, tedsg to ni plačilo za delo, ampak je darilo vernikov, ki je pa previsoko v primeri s trudom, katerega je imel papež pri po-deljenju blagoslova. Za par čevljev mora vsakdo
—	katolik, protestabt, žid ali pravoslaven plačati enako ceno. Nasprotno pa ima maša za katolika
•Janez, tudi ti si sam kriv, da tvoja žena ne pozna krivic, ki se gode delavstvu, da ne pozna vrednosti organizacije, da ne ve mnogo ne o enem, ne o drugem; zakaj doslej ji nisi znal, pa tudi ji ne hotel pojasniti njenih vprašanj, ki so se tikala socialnega boja, ki si sam zanj tako vnet. Kriv sil Tepec sil Poglej, žena ti je morala povedati, kaj treba, če hočeš razvoja delavskemu socialnemu delu in ti, ki se šteješ za tako pametnega, tega nisi vedel!? Velik krivec si7'ker'smatraš ženo za manjvredno; še okoli še hvališ, da mora žena parirati, če ne dobi batine. Ti si pravzaprav lopov: iena je tvoja enakovredna družica, ne pa tvoja sužnja, ki naj ustreza le tvoji pohotnosti in tvojim muluunl Tako, tako jel Ako ne veš vzgojevalnih predpisov, pa pojasnjuj poskusoma, polagoma, pa bo š!o.»
Oprostite mi, natančno ne morem navesti vsega, kar sva se z ženo sicer docela prijazno raz-govarjala o tem vprašanju, ker bi se osmešil pred vami. Sklepajte iz tehle vrstic tukaj zgoraj kakor hočete. Razočaran sem bil sam najbolj in da bi to vam sedaj pripovedovali? Nel
Prebudil sem se iz sna in uvidel resnico. Toda — star sem že, stari Ne vem, kako bo šlo z mojim poboljšanjem. A poizkusil bom in bom poročal o uspehu.
Ne zamerite mi torej 1	L.	J.
neprecenljive vrednosti, ko nima za drugovernike nobene. Iz te primere lahko spoznamo, da je vrednostna cenitev dela, ki služi, da se ljudstvo zasužnji duševno in gospodarsko, le subjektivna, da to, kar danes še napačno imenujemo delati, morda že čez sto let ne bo več delo, ker bo družba produkt tega dela smatrala ničvrednim. V trenotku, ko ne bo vernikov, bodo duhovniki vseh ver zaprli svoje delavnice, ker ne bo ljudi na svetu, ki bi plačevali za molitev, blagoslove, čitanje maš, izganjanje hudobnega duha i. t. d., ker take opravke ne bodo smatrali za delo.
Torej imamo dvojno delo: delo, ki ustvarja nekaj, kar ima le subjektivno vrednost in delo, katero lahko imenujemo pametno delo, ker proizvaja pravo vrednost. Vsled tega imamo rešiti dvojno nalogo: pomagati pravemu delu do priznanja in veljave, z druge strani pa odstraniti delo, katerega vrednost je le v domišljiji.
Iz navedenega zaključujemo: Delavec je tisti, ki proizvaja družabne vrednosti — po domače — človek, ki izvršuje za soljudi koristonosne opravke, ki jim olajšujejo življenske razmere.
Ko smo povedali, kaj pomeni «delavec», nam še preostaja, da jih ločimo po njih delu v duševne in ročne delavce. Med tem, ko prvi večinoma delajo z možgani, drugi pa z rokami, izrečemo s tem, da nimamo čistega duševnega ali ročnega dela. Kdor dela z rokami, mora rabiti pri delu tudi svoje možgane. Naobratno pa tisti, ki večinoma dela z možgani, rabi tudi pri delu roke.
Iz navedenega zopet sledi, da so koristi duševnih in ročnih delavcev enake, da je njih edini nasprotnik kapitalizem, ki izčrpava njih duševno in telesno moč.
Tako nam veda in znanost potiskata pepro v roke, da lahko razglašamo javno, da se delavcem, ki producirajo vso vrednost na svetu, godi krivica, da so delavci v pravem, ako zahtevajo, da se odstrani današnja mezdna sužnost, da se zruši današnji gospodarski zistem, zruši v nič malika — kapitalizem..
Politični odsevi.
* Državni zbor je imel v četrtek prvo sejo po binkoštnih počitnicah. Na dnevnem redu je znani nujni predlog drja. Šušteršiča radi ogrske agrarne banke za Bosno. O tem predlogu je vložil tudi češki radikalec Kalina nujen predlog, ter se razpravlja sočasno o obeh. Kakor je znano, se je aneksijski odsek bavil z rečjo, a krščanski so-cialci, ki so hoteli za vsako ceno rešiti Bienerthovo vlado, so pomagali ostalim nemškim strankam, od-goditi razpravo v zbornici na ta način, da bi se o sklepu odseka razpravljalo šele tedaj, kadar pride aneksijski zakon na vrsto. Z nujnim predlogom je pa zbornica prisiljena, da se bavi z zadevo. Položaj je za vlado vsekakor kritičen. Da bodo stranke, ki so v slovanski enoti in ž njimi socialni demo-kratje, glasovali za nujnost in za predlog, je naravno. Slišati pa je, da bodo tudi nekatere druge stranke glasovale za nujnost, ker bi jim bilo pač naravnost nemogoče, zagovarjati nasprotno glasovanje. Drugo vprašanje je, kakšno bo razmerje pri glasovaoju o predlogu, kjer ni treba dve* tretjinske večine in je torej lahko mogoče, da dobi predlog enostavno večino že zato, ker ima poljska ljudska stranka precej opozicionalno nagnenje in je verjetno, da bodo tudi Rusini, ki niso v slovanski enoti, glasovali za predlog. Ce se to zgodi, tedaj ima vlada gotovo nezaupnico.
* Ceiar Viljemova ladja <Hohemollern> od-
plove 15. junija z nemškim cesarjem iz Danziga, da se snide nemški cesar z ruskim carjem. Pri Petrovem dvoru je zasidrana jahta ruskega carja, da odpelje carja proti fiaskim šerom. Nadaljne dispozicije za potovanje ruskega carja so: 20. junija obišče Švedsko, ?. julija bo prisostoval v Poltavi 200 letnici zmage Petra Velikega, potem obišče a carico Angleško in Francosko, ne v6 se še, ako tudi Ita-lijo in Grško. To potovanje bo odvisno od cariči-nega zdravja.
* Poljedelski mililiter Bril je predložil v državnem zboru načrt zakona za prodajo živine. To se pravi: Vlada kupčuje z agrarci, da bi jih pri* dobila za pooblastilni zakon, ki bi ji dovolil skl** niti trgovinske pogodbe z balkanskimi državami«
* Laiki kralj bo angleškemu vrnil obisk avgusta meseca; prav tako nemškemu. Ni izključeno, da se sestane tudi s Fallierom.
* Poslaniki io ogorčeni. Ruski poslanik S‘‘ novjev, francoski poslanik Gonstans in laški Id** periali namreč odločno demontirajo vesti turških listov, češ, da jih je Abdul Hamid podkupoval.
Zahtevajte MT
Evaeh gostilnah, varnah la v brivnicah MT
Strokovni pregled.
o Sefa strokovne komisije se vrši v torek, 8. junija ob 8. uri zvečer. Ker je dnevni red zelo važen, prosim vse delegate, naj se zanesljivo udeleže seje.	Aston	Kristan
strokovni tajnik.
o Talarji, pozori Jutri, v nedeljo se vrši važno zborovanje tesarjev v Ljubljani pri Levu, na Marije Terezije cesti. Pridite vsil
o Koniumentje Šlike in okolice! V pondeljek 7. t. m. zvečer se vrši pri Vodniku shod konsu-mentov. Pridite vsi brez razlike stanu, da se pogovorimo o otvoritvi prodajalne kons. društva ▼ Šiški. Vsakdo agitiraj za ta shodi
o V Gutaringu na Koroškem se je minoli teden postavila nova podružnica Unije rudarjev v Avstriji. V imenu Unije je Todil ustanovno zborovanje sodr. Zwanzger iz Leobna na Štajerskem. Le tako naprej!
, Domače vesti..
— Neki narodnjakarčkl, katerim se mora človek čuditi, da še niso začeli prodajati slame in žaganja, so iznašli novo geslo proti socialni demokraciji. Namreč to: V državnem zboru sedi 90 so-eialn li demokratov (enega n?m menda oni darujejo) in vendar gre Bienerthovi vladi vse gladko izpod rok. Bog jim odpusti to novo oslarijo; saj ri niso sami dali tako imenitne pameti 1 Ampak stvar je ta, da jočejo pajaci »voditi javno mnenje*. In to vendar ne gre ob takem grozovitem pomanjkanju razsodnosti, logike in najnavadnejše pameti. Prvič bi bilo treba, da bi nam modrijani iz Ju-trove dežele povedali, kaj gre pravzaprav Bienerthovi vladi tako gladko izpod rok? Vse narodnja-kar«ko časopisje napoveduje dannadan, da bo kar čez noč Bienerthovo vlado stana vzela; tega se pa vendar ne more misliti o vladi, ki ima baje tako srečo, kakor trdijo najnovejši koDfugionisti. Resnica je, da se je moralo prvo čitanje finančnega načrta — in za tega gre v prvi vrsti — odložiti, da dela Bienerth kisel obraz, da je Bilinski v proračunskem odseku retiriral, in da vlada še danes ne ve, kako ji pojde z	njenim načrtom.	Razprava
0 novih daykih se je	odložila; ali	bi	se bilo	to
zgodilo, če ne bi bili socialni demokratje nastopili
1 svojo odločno opozicijo, ki je več vredna, kakor vsaka meščanska lažiopozicija, ker nobene ne more nastop množice izven parlamenta tako podpirati kakor socialno-demokratično. Po celi državi, na stoterih shodih je socialna demokracija protestirala proti novim davkom, ko so narodnjakarčki še ■ prstom v ustih spali. In politični otročički še danes ne bi vedeli, da ima Bienerthova vlada sploh kak finančni načrt, če ne bi bili socialni demokratje raznesli tega po	vseh krajih.	Zdaj bi se	pa
radi igrali petelina na	gnoju 1
— Slovanska enota obsega v državnem zboru Vse Jugoslovane, vse meščanske Cehe in stare Rutine. V svojih časopisih se je stokrat pobahala, da je najmočnejša skupina v parlamentu. Po številu iteje vsekakor več poslancev kakor marsikatera druga stranka. Kako pa, da narodnjakovci ne primejo te žlahtne družbe, če gre Bienerthu res vse tako po loju, kakor pojo revčki na dubu, ki se imenujejo zizibambule P Slovanska enota se je ustanovila, da zruši Bienerthovo vlado. Zakaj ni storila tega? Skrivnost je velika, ampak mi smo jo uganili: Zato ker nima učeojakoviča Škerla med seboj. Konfucije je lahko povsod na svetu. Ampak do vrhunca se lahko povzpne le tam, kjer so zizibambule.
— Prti sociiliitični podžupan na Kranjskem. Pri županskih volitvah v Idriji dne 3. junija je izvoljen z 22 glasovi za župana g, losip Šepetavec, za podinpana z 21 glasovisodrug Ivan Kokalj, rudar v Idriji. Za svetovalce sodrug Ivan Štraus z 20 glasovi, gg. Tukač, Ipavec in Sun tar z 19 glasovi, g. Drag. Lapajne pa s 14 glasovi.
— Elektro-Radlograt «Ideal» je v soboto kazal •like z nemškimi napisi in ljubimsko pismo v navzočnosti Malovrha in Ribnikarja in so nekateri izkušali z žvižganjem demonstrirati. Menili smo, da hode urednik «Slov. Naroda* Malovrh, tudi to ob* javil t listu — narodno izzivanje. — A zmotili amo se. O tem se ni bralo ničesar. Vemo zakaj, pač pa se je prav hvalilo to podjetje.
— Dajte tudi svojim! Narodna tiskarna naj •vojim uslužbencem, vlagateljicam in slugam plača Cezurno delo, ki ob sobotah in pred prazniki, če je cNarod* uplenjen, delajo večkrat do 8. ure Zvečer brezplačno, in stori naj se saj nekaj socialnega, dobrega. Menda so zato dali N. D. 0.200 K, da ne provzroče stavke med uslužbenci Narodne tiskarne. Spominjamo se le tiskarske rezistence. Narodna tiskarna ni mogla narediti druzega, kakor da ni več dala stavcem za novo leto «trinkgelda».
-r* Ponesretill ee je v Gorici minolo sredo A. Mažgon. Padel je v neki gostilni, ker je bil kratkoviden, tako nesrečno po stopnicah, da si je prebil lobanjo. Pokojnik je bil znan kot časnikar, ta je bil svoječasno sourednik «Triester Zeitung* ter sodeloval pri raznih drugih listih.
— Pred obal ovoje matere ie je ustrelil v Mariboru radi družinskih prepirov 49 let stari go-■tUničar Gustav Scbneider. Bil je takoj mrtev. Tudi ■H njegova brata ita ae sama usmrtila.
Raznoterosti.
t Francoika žaltava na gaojliču. V Reimsu na Francoskem je nataknil neki Grimpert francosko narodno trobojnico na gnojišču pred svojim dvoriščem, ko je ravno korakala mimo kompanija vojakov. Poveljujoči poročnik Passon jo je dal odstraniti, nakar je Grimpert častnika ozmerjal. Proti Grimpertu se je uvedlo kazensko postopanje; pri sobotni razpravi je bil oproščen z motivacijo, da častoik nima policijske oblasti, da torej Grimpert ni žalil javnega organa t izvrševanju službe.
t Poneirečena Zeppelinova vožnja. Zeppelin se je v noči od sobote na nedeljo podal na daljši zlet v smeri proti Berlinu. Berlina pa ni dosegel, ker je pošel bencin, dve uri pred Berlinom se je obrnil zopet proti svojemu zletišču ob Bodenskem jezeru, ki ga pa tudi ni dosegel. Tik pred ciljem je močan sunek vetra butil balon s tako silo v vejevje drevesa, da vsled velik:h poškodb več dni ne more kvišku. Vzlic te nezgode pomenja ta dolgi zlet velik vspeh; največ, kar je bival doslej neprenehoma v zraku, je 13 ur, sedaj pa je bival v zraku nepretrgoma 39 uf' Vsi udeleženci vožnje so nepoškodovani
t Kuga v Peterburgu. V Peterburgu so zasledili tri slučaje sibirske kuge.	N
t Samomor poslanca. V Peterburgu se je usmrtil poslanec dume Pergament, eden kadetskih voditeljev in najboljši govoruik v gosu-darstveni dumi. Justični minister je dan poprej predlagal, da ga duma izroči sodišču, ker je pomagal neki Olgi Stein pri njenem begu iz Rusije.
t Is ječe v parlament. 1. junija je Karl Liebknecht dokončal eno in polletno kazen, ki mu jo je prisodilo državno sodišče zaradi «veleizdaje», kojo da je zagrešil s svojo brošuro: Militarizem in antimilitarizem. Dva dobra meseca brošura niti zaplenjena ni bila, potem se je pa sodišče izpozabilo do take podle justične persekucije. Najboljši odgovor bo pač ta, da ga bo berlinsko delavstvo v 14 dneh poslalo kot svojega zaupnika v pruski deželni zbor.
f Trojni umor v Galiciji. V vasi Lopušna v Galiciji je našel nočni čuvaj, ko se je vračal iz službe, celo svojo družino, mater, ženo in otroka z razklanimi glavami v sobi. Sumi se, da jih je umoril kmet Lucysin, s katerim se je čuvaj tožaril radi dveh njiv.
Naročajte in širite naš list! Zadnje vesti.
Driavni zbor.
Poraz vlade. Škandali. Obstrukcija vladnih strank. Seja zaključena; prihodnja se skliče pismeno 1
Dunaj, 4. junija. Na včeiarajžnji seji državnega zbora je za Šušteršičem govoril nemški nacionalec dr. S y 1 v e s t e r, ki je dejal, da mora v stvarnem oziru popolnoma pritrditi Šušteršiču, misli pa, da govornik ne' bi bil nastopil s tako odločnostjo, če bi člani njegove stranke sedeli na '| vladnih klopeh. Potem je poslanec Biankini pripovedoval sledeče slučaje: Aprila meseca so se v derventskem okraju z oboroženo roko uničili nasedi ubogih kmetov in namesto žita se je na vladne stroške posejal želod. Nekemu kmetu se je dne 20. aprila od vladnih organov demoliralo stanovanje in vzelo vse premoženje. V finančnem mini' strstvu, kjer sem predstavil deputacijo derventskih kmetov, je to barbarstvo naprilo mučen vtisk, pa se je telegrafiralo po natančno poročilo. Derventski birokrati so pa odgovorili, da se godi vse po postavi. Pred par dnevi je šlo nekoliko kmetov v Dervent prosit, da bi smeli vsaj tam sejati koruzo, kjer še ni posejan želod. Okrajni pristav jih je pa ozmerjal in voditelje obrcal (!)
Krščanski socialec M a y r je govoril farizejsko; njegova stranka bo glasovala za nujnost, ampak pomagala ne bo, da bi se podrla Bienerthova vlada, ki se je po krščansko socialni trditvi prva v Avstriji brigala za te razmere. (!)
Socialni demokrat Modraček je ostro kriti ziral avstrijsko gospodarstvo v Bosni. O njegovem govoru poročamo natančneje t prihodnji številki.
Potem je govoril Mladočeh dr. Krama F, ki je dejal, da se je z avstrijsko nemško zvezo vstva ril blok od severnega do jadranskega morja in da ne morejo Slovani v zunanji politiki igrati nobene vloge več. Slovanom je treba notranje zdru žitve. (Rusin Staruch: Tukaj pa glasujete vedno s Poljaki proti nam.) Kjer vstvarijo Nemci industrijski centrum, nastane tudi germanizadjsko središče. Govornik pravi, da ne išče nobenih zvez z Rusijo.
Poslanec Daszjnski kritizira ravnanja vladnih strank v bosanskem vpraUnju in polemizira potem s poslancem KramaFem. Tudi o njegovem govoru poročamo obširneje zlasti zato, ker je njegova kritika peterburtkega romanja zanimiva tudi za naše hejslovane.
Dunaj, 4. junija. Na današnji seji se je na daljevala razprava o nujnosti Suiteršičevega in Kalinovega predloga. Češki klerikalec Š rame k je polemiziral s Kramafem in je potem poskusil svojo srečo proti socialnim demokratom, a brez vspeha. Znani krščanski socialec Bieloklavek je kakor
včeraj Mavr zagovarjal Bienertha. Govoril je tudi dr. Krek, ki je ostro napadal madžarski zistem.
Pri glasovanju se je nujnost Šušteršiče* v ega predloga soglasno sprejela, za nujnost Kalinovega predloga, ki se v stvari vjema s Su-šteršičevem, je pa glasovalo 201 poslanec proti 194. Za nujnost tega predloga so glasovali socialni demokratje, Čehi, Jugoslovani, Rusini in nemška svobodomisleca dr. Ofner in baron Hock.
Glasovanje o nujnosti seveda še ni absolutno odločilno, kajti vprašanje je, kakšno bo razmerje, kadar se bo glasovalo o predlogu samem. Toda izid za Kalinov predlog je vsekakor pomemben. Dočim je Šušteršičev predlog tak, da so lahko za nujnost glasovale tudi tiste stranke, ki nameravajo glasovati proti predlogu, je Kalinova resolucija tako ostra, da je tistemu, ki glasuje za njeno nujnost, logično nemogoče, glasovati proti resoluciji, tembolj bi se vladne stranke lahko postavile na stališče, da vsebuje Šušteršičev predlog vse, kar je v Kalinovem stvarnega, da torej drugi predlog poleg prvega ni nujen. To glasovanje je pokazalo, da je položaj za vlado resen in to so takoj spoznale vladne stranke, ki so takoj izlile vso svojo jezo zlasti nad poslancema Ofnerjem in Hockom. Vrišč je bil tako velik, da je moral predsednik prekiniti sejo, ki se je potem nadaljevala ob pol 3. popoldne.
Dunaj, 4. junija. Na popoldnevni seji je Šušteršič utemeljeval meritorno svoj predlog. Dejal je, da so ga provzročili samo stvarni nagibi. Polemiziral je proti Redlichovemu posredovalnemu predlogu, ki ni nič druzega kakor igra z besedami. Potem je govoril ministrski predsednik Bienerth, ki se je skliceval na svoj govor v aneksijskem odseku in dejal, če doslej ni dosegel popoln vspeh v zadevi bosenskih kmetov, vendar se upa, da se doseže. (Lepa vlada, ki živi od praznega upanja!) Potem je zagovarjal zvezo z Nemčijo in obljuboval, da bo vlada posvečevala bosenski agrarni banki največjo pažnjo.
Na to je govoril R e d 1 i c h, ki je napovedal, da bo glasoval proti Sušteršičevemu predlogu.
Predsednik je hotel «zaradi proračunskega odseka* prekiniti sejo. Mladočeh Cech predlaga, da se nadaljuje seja do rešitve Sušteršičevega predloga in glasovanje po imenih. Vse stranke so se ves čas trudile, da bi zbobnale čim več svojih članov. Toda opozicija je še vedno v večini. Hock in Ofner glasujeta zopet z opozicijo. Z 221 proti 200 glasom ae sklene nadaljevanje seje. Laginja predlaga konec debate. Wolf predlaga glasovanje po imenik. Zdaj se zgodi škandal. Poslanec Berut ni navzoč, vendar glasuje nekdo zanj z «ne». Zapisnikar Ko tla i protestira in pravi, da je to švindl. Na tu planejo vladne stranke, ki so komaj čakale na primerno priliko, po konci in napravijo grozovit kraval, tako da se mora seja prekiniti. Pavza traja 20 minut Nemško-meščanske stranke s krščanskimi soci-alci obstruirajo na ta način, da kriče, da se navidezno vzajemno zmerjajo in po desetih minutah prekine predsednik zopet sejo. Skliče se seja načelnikov, katere se udeleže samo opozicionalne stranke. Ob četrt 9. se začne zopet seja in v la d n e stranke začno zopet kravalirati. Po 6 minutah zaključi predsednik Pattai sejo in naznani, da skliče prihodnjo pismeno.
Na koncu seje je poslanec Breiter vložil nujni predlog, ki zahteva, da aneksijski odsek preišče zadevo odškodnine, ki jo je Avstrija plačala Turčiji.
Vlada se je torej za hip rešila z obstrukcijo svojih strank. Koliko more biti vredna taka rešitev P Delavni program parlamenta. Dunaj, 4. junija. Glede na prihodnje delo državnega zbora se poroča, da bo pred počitnicami tudi proračnn rešen, o katerem hočejo nemški liberalci pi odlagati na seji načelnikov, da naj se opravi z eno samo debato. Taka metoda bi bila zelo neumestna, ker je nemogoče, da bi se v sami generalni debati resno opravila politična in financialna stran proračuna. Specialna dabata je stvarno veliko bolj važna kakor generalna. — Tudi pooblastilni zakon za trgovinske pogodbe se ima za gotovo rešiti v sedanjem zasedanju. O finančnem načrtu se poroča, da se bo prvo čitanje, ki se je že pričelo, izvršilo, potem se odkažejo davčne predloge odseku, kjer je skoraj s popolno gotovostjo pričakovati, da bodo pokopane.
Anorjova pivovarna. V krogih, o katerih je soditi, da morajo biti dobro poučeni, se z vso od* ločnostjo trdi, da je pogodba za prodajo Anerjeve pivovarn« Puntigamski že gotova, pa se čudijo, da more «Slov. Narod* tajiti stvar, ki bo v kratkih dneh popolnoma javna. Za danes samo registriramo to. Radovedni smo, če more «Siov. Narod* demontirati tudi to vest.
FInsM zbor. Helsingfors, 4. junija. Novi deželni zbor fiaski se je včeraj alovesno otvoril.
Jnžnoairlčanska natava. Kapstadt, 4. junija. Včeraj se je tukaj otvoril parlament, ki ima sklepati o spremembi ustave. — V transvalskem in v oranjskem parlamentu se je sprejela reiorma ustave.
Polletja streljala na stavkajoče. Filadelfija, 4. junija. Vsled stavke tramvajskih uslužbencev so bili nemiri na ulici. Policija je streljala na atavkujoče in je ranila 100 demonstrantov.
1
B
1
i
Krasno
pomladansko zalogo modnega blaga za gospode in dame priporoča:
Ljubljana
Mestni trg štev. 19.
104—G6
BliinBMiBiiaiaiaBliEdiiliBlliiBiiinglE
|::	Našim	rodbinam	priporočamo
Kolinsko ciKorijo!
Ceniki zastonj in poštnine prosto I
i;
Pozor!
Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko «Union»,ker te ure so najbolj trpežne in natančne. Dobe se pri:
Fr. Čudnu
urarja in trgovcu
v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn «Union» v Bielu in Genovi. 40—11
Modna trgovina.
P. MAGDIČ
Ljubljana nasproti glavni pošti
priporoča:
35—G
vse modne in nakitne predmete, potrebščine za krojače in šivilje, damsko perilo, bluze, hišne halje, spodnja krila, narodne vezenine, ::	zastave, trakove in znake.	::
Klobuke za dame in deklice. Potrebščine za modistinje. Popravljanje damskih klobukov.
I
Posebni oddelek : za gospode ;
Vse vrste klobukov za gospode in otroke, tkano barvasto in belo perilo, kravate, rokavice in vse športne in toaletne predmete.
Globoko izpod cene
prodajam zaradi pomanjkanja prostora ravno došla spomlaJno in letne obleke, površnike, dežne plašče za gospode in dečke. Najmodernejša konfekcija za damo in deklice
Konfekcijska trgovina v Ljubljani S
= Pred škofijo štev. 19.
52-33
k. tm
Restavracija
Janini ion“
ss priporoča.
Točijo se pristna vina in sveža pivo. Dobra kuhinja.
Na razpolago je velik senčnat vrt in arena za veselice, shode itd.
Pri veselicah se toči brez povišanja.cen.
Z odličnim spoštovanjem
4—o
Emil Kržišnik
restavrater.
Svoji k svojim!
Lud. Černe
zlatar in trgovec z urami
ter zapriseženi sodnijski cenilec Ljubljana., Wolfove ulice 8.
Izborna zaloga briljantnega blaga, zlatnine, srebrnine in raznih ur.
Častna delavnica ***+ @
za popravila in nova del a.
Cene najnižje. Solidna postrelila.
Ustanovljena 1847.	52-24	Ustanovljena	1847.
Sovama pohištva J. J. Naglas
Turjaški trg št. 7 c: LJUBLJANA :: Turjaški trg št. 7
XQjvTeeja zaloga pohiitva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na zaneti, žimnati modroci, otroški yozički i. t. d.
Najnižje oone.	Najsolidnej.e blaeo.
*
❖ ♦ *
i
to to to to to to
v Dobravljah, Goriško. fogistroVana zadruga z omejeno zaVezo. Ustanovljena I. 1908.
Vino se pošilja od 56 litrov naprej i po jako zmernih cenah. ■
Podpisano se tem potom zahvaljuje dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu konsumnemu društvu v Ljubljani, delavskemu konsumu v Idriji, zasebnikom v Mirnu in drugod.
To priliko pa uporabi, da priporoča veliko množino še neprodanega vipavskega naravnega vina iz lastnih kleti združenih kmetov iz Dobravelj, Skrilj, Brji, Šmarji, Rihenberga, Karanja in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod.
36	Zadružno	vodstvo.
Trgovina s špecerijskim blagom.
3—2
1—1.. ■ ■■ !.. —     ...■■■■ I..I  ■■ ■■■ I »■—I "
A. Šarabon: Ljubljana
Trgovina z moko in deželnimi pridelki.
i*
priporoča stfojo noVo urejeno
Velika pražarna za kavo. mlin za dišave z električnim obratom.
Zaloga brinja in sliv za žganjekuho.
Največja zaloga, naročevanje oacir?
Čopičev ra pleskarje, sobne slikarje, zidarje, mizarje.
Lekov, pristnih angleških za vozove.
Emajlne prevleke, pristne, v posodicah po »/«.'/« Vi in 1 kg.	104—50
Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voičlla, Stedllnoga, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevleke.
Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva.
Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu.
mT,T° Adolf Hauptmann v Ljubljani 75“
I. kranjska tovorna oljnatih barv, firnežev, lakov ln steklarskega kleja.
enejia tvrdka a,« nakupovanje I
Maščobo za usnje.
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv n tubah, g. dr. Schonfeida.
Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega.
Gipsa, alabasterskega in štukaturnega.
Karbollneja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, Suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih.
Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših.
Iidajatalj ii Mf«t9mi svfdulk fua !»vlle
Tilka It, Fi, Laaiprit f Kranj««