63 mikologu, entomologu, fitopatologu in še kaj, Scopoliju našega časa, Gabrijelu Seljaku in če je knjiga prestala njegov kritični pretres, ima zagotovo svojo vrednost. Lahko pa knjigo ocenim po formalni plati in tu avtorja lahko samo pohvalim. Vsak botanik, ki uporablja podatk e drugih, s i že li, da so ti čim bo l j natančni in prev er l j i vi – in v tej kn j i gi j e tem u vsekakor zadovoljeno. Z obema avtorjema sem se občasno, bolj ko ne zelo poredko, srečeval in kdaj sta me prosila za kak nasvet. Glede monografije sem jima svetoval, da naj bo to knjižna objava, za katero naj poskušata pridobiti denarno podporo občine in še koga. Potem pa je nekega dne stopil v mojo pisarno Ivan Kavčič. Nisem se ga takoj spomnil in nekako v zadregi mi je pokazal svojo knjigo. Rekel je, če jo želim imeti, jo dobim za 50 evrov. Toliko pač so bili približno stroški njenega natisa. Sam je besedilo računalniško pripravil za natis, poiskal manjšo tiskarno in se odločil za majhno število izvodov. Za pridobitev CIP-a bi jih moral natisniti več, a se je bal, da jih potem z ženo ne bosta mogla prodati. Knjigo je oddal v nekaj knjižnic, dva izvoda tudi v knjižnico Gozdarskega inštituta Slovenije. S pisanjem ocene sem odlašal. Mislil sem, da bo to storil kdo bolj poklican od mene. Pred časom sem izvedel, da je Ivan Kavčič žal že pokojni. Morda je ravnal prav, da se ni odločil za nam skoraj vsem znano, nehvaležno, včasih celo ponižujoče prosjačenje za denarno podporo svojega (našega) raziskovalnega dela. Tako je izid knjige dočakal, a ne kaj dosti več kot to (na primer javnega priznanja). Čeprav je bila glavna določevalka njegova žena Zora, pa je gotovo, da sta bila usklajen in uspešen raziskovalni par, in menim, da se moramo poklicni botaniki in mikologi pokloniti njunemu življenjskemu delu in jima (Ivanu žal le posmrtno) izreči svoje iskreno priznanje. i gor Dakskobler Pogovor z Antunom Alegrom, predsednikom Hrvaškega botaničnega društva, ob društveni desetletnici Antun Alegro je eden od opaznejših hrvaških botanikov mlajše generacije. Po šolanju v rojstnem Karlovcu je pred 15 leti diplomiral s floristično diplomsko nalogo ter nadaljeval z magisterijem in doktoratom iz sistematike trav. Od diplome dalje je asistent in kasneje predavatelj na Botaničnem zavodu PMF v Zagrebu, poleg omenjenih dveh področij pa se ukvarja tudi z biogeografijo, naravovarstvom, vegetacijo in mahovi. Skorajda ni področja botanike, ki se ga s svojim delom ne bi kritično dotaknil. Z njim smo se pogovarjali ob deseti obletnici Hrvaškega botaničnega društva, katerega trenutni predsednik je. Hladnikia 31: 61-66 (2013) 64 Kako bi na kratko predstavil Hrvaško botanično društvo (HBoD)? Društvo bi lahko najbolje predstavilo nekaj uvodnih stavkov društvenega statuta: HBoD združuje člane, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarjajo s katerim od področij botanike. Delovanje društva je usmerjeno v vzpodbujanje in razvoj botanike na poljudnem, strokovnem in znanstvenem nivoju. Prizadeva si za zaščito flore, vegetacije in rastišč ter celotne biotske pestrosti Hrvaške . HBoD je bilo ustanovljeno pred desetimi leti z namenom združevanja predvsem hrvaških botanikov, ob tem pa so dobrodošli tudi člani, ki živijo zunaj Hrvaške. V društvu delujejo štiri sekcije: Sekcija za botanične vrtove in arboretume, Algološka sekcija, Dendrološka sekcija in Sekcija za nomenklaturo in taksonomijo. Doslej je društvo organiziralo tri Hrvaške botanične simpozije, četrtega organiziramo letos, tako da bi izkoristil priložnost in nanj prisrčno povabil tudi kolege iz Slovenije. Zadnji dve leti smo organizirali tudi Teden botaničnih vrtov in arboretumov Hrvaške, v okviru katerega je bilo veliko dogodkov po vsej državi. Ti so bili dobro obiskani in je tako akcija izredno pomembna za popularizacijo botanike. Še posebej vesel sem, da nam uspeva vsak drugi teden v šolskem letu prirejati redna strokovna predavanja, ki so postala mesta rednega druženja članstva. Želeli bi, da društvo ostaja dinamično, da so vsi člani redno obveščeni o dogajanjih, srečanjih, o objavah pomembnih člankov in knjig, čemur dobro služi nedavno obnovljena domača stran (http://www.hbod.hr/). Je bila pred vašim društvom na Hrvaškem že kaka formalna organizacija botanikov? Ne, do ustanovitve HBoD ni bilo nobene formalne organizacije botanikov na Hrvaškem. Kakšna je struktura članstva? Koliko je amaterskih botanikov? Članstvo je raznoliko, a največ članov je tudi poklicno povezanih z botaniko ali sorodnimi disciplinami, kot so gozdarstvo, agronomija, farmacija ipd. To so visokošolski učitelji in asistenti, ki predavajo botanične predmete na različnih fakultetah, učitelji z osnovnih in srednjih šol, muzejski kustosi, dalje zaposleni na inštitutih, zavodih za varstvo narave, v naravnih parkih in seveda študenti. Delež ljubiteljev v ožjem pomenu besede je žal razmeroma majhen, a upamo, da jih bo delovanje društva sčasoma pritegnilo več. Se ti zdi, da interes za botaniko na Hrvaškem raste? Mislim, da raste. Kot glavne razloge za to vidim v vse večjem zavedanju o nujnosti varstva narave ter o vrednosti naravne dediščine, hkrati pa večji interes za hortikulturo in vrtnarstvo. Res bi si želel, da bi bilo ljubiteljskih botanikov več, a v osiromašenem društvu s težavami z lastnim obstojem težko pričakujemo večje število članov, ki so pripravljeni in zmožni vlagati svoj čas in denar v floristično raziskovanje. Žal je interes za botaniko med študenti biologije razmeroma nizek, samo majhen delež se jih odloči za drugostopenjski študij botanike. Po eni strani lahko iščemo razloge za to v večji atraktivnosti nekaterih bolj laboratorijskih smeri, po drugi strani pa pričakovane boljše možnosti zaposlitve. Kakšna je vloga Društva v botaničnih projektih? Na razpisih za raziskovalne projekte Ministrstva za znanost društvo ne more sodelovati, se pa projektna aktivnost lahko financira iz drugih virov. Tako člani društva peljejo projekte, ki se ukvarjajo z inventarizacijo in kartiranjem flore posameznih, pogosto zavarovanih, območij, nadalje z raziskavami vegetacije in ekologije, s popularizacijo botanike in podobno. Projektna Miscellanea 65 sredstva so, poleg simboličnih članarin, edini prihodek društva. So bile kake akcije Društva posebej odmevne v javnosti? Že omenjeni Teden botaničnih vrtov in arboretumov je zelo priljubljena manifestacija, ki se odvija hkrati v vseh botaničnih vrtovih in arboretumih v državi. Organizirani so različni dogodki, od znanstvenih predavanj do botaničnih delavnic za učence in gledaliških predstav za otroke. Teden je tudi medijsko dobro pokrit, tako da gre gotovo za najbolj odmevno akcijo društva. Poleg tega je bilo širše odmevnih tudi nekaj naravovarstvenih akcij. Kako v Društvu skrbite za podmladek? Imate kake akcije/projekte namenjene popularizaciji botanike med učenci? Trudimo se v društvo pritegniti čim več zainteresiranih študentov ter jih vključiti v delo na projektih, prav ti študenti pa se praviloma odločijo tudi za diplomske naloge s področja botanike. Za učence in dijake pa doslej nismo imeli posebnih akcij, razen v okviru že omenjenega Tedna botaničnih vrtov in arboretumov. V zadnjem času se je na Hrvaškem pojavilo več opaznih botaničnih publikacij, med drugim pred nekaj leti novi, razkošni rdeči seznam, bogato ilustrirani vodnik skozi primorsko floro, ravnokar izvirni univerzitetni učbenik sistematske botanike ... Lahko pričakujemo tudi določevalni ključ? Res lahko z velikim zadovoljstvom potrdim, da je bilo v zadnjih nekaj letih izdanih več botaničnih publikacij kot v nekaj desetletjih pred tem. Globoko se zavedamo potrebe po novi flori in dogovori o njej že potekajo. Resna ovira pri tem projektu je, da so potencialni avtorji učitelji na univerzi, ki jim delo s pisanjem flore žal predstavlja predvsem veliko izgubo časa, pri obnovi habilitacij pa štejejo le znanstveni članki. Žal rešitve te težave še ne vidimo, saj pristojne inštitucije nočejo prepoznati nacionalnega pomena projekta pisanja flore. Kakšna je vloga Društva pri kartiranju hrvaške flore? Formalno društvo sicer ni vključeno v ta projekt, saj je "Flora Croatica Database" uradno pri Botaničnem zavodu Prirodoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, a večina članov društva to bazo podatkov uporablja in vanjo vnaša tudi svoje podatke. In še kako sporočilo kolegom v Botaničnem društvu Slovenije? Morda kolegi iz Botaničnega društva Slovenije niti ne vedo, da je bilo prav njihovo društvo vzor za ustanovitev HBoD in da imamo vaše društvo lahko za botrsko! Zato bi si zelo želel, da Hladnikia 31: 61-66 (2013) 66 bi intenzivneje sodelovali, da bi imeli skupne projekte, organizirali skupne ekskurzije in bi se preko takih aktivnosti člani bolje spoznavali. Botaničnemu društvu Slovenije želim uspešno delo, številčno in aktivno članstvo! Hvala, Antun, seveda si tudi mi želimo enako in se bomo trudili, da v naslednjih letih sodelujemo več. Če ne prej, se vidimo konec septembra v Splitu! n e Jc Jogan Miscellanea