Prehajam k posameznim členom 2. poglavja projekta. K čl. 8. Tu so navedene vse šole, ki spadajo po mnenju predlagatelja projekta v področje in pojmovni obseg narodne šole, tudi meščanske ali bolje imenovane strokovno*osnovne šole. V ta zakon so vne* šene tudi šole za defektno deco, ali v na« šem načrtu iz leta 1920. imenovane »soci= alnoskrbstvene« šole in slične šole. Prav tako! Zahtevamo le, da pridejo te šole, v kolikor so še dosedaj v kompetenci socials nega ministrstva, v kompetenco prosvetnega ministrstva, kamor morajo spadati sploh vse, prav vse prosvetne naprave. Nerazums ljivo in popolnoma pogrešno pa je, da so v tem členu izpuščene nadaljevalne šole. Nadaljevalne šole smatramo za sestavni del osnovnih iol ter jih imajo uvedene skoraj vse države. V mestih imamo večinoma že uvedene takozvane obrtno*nadaljevalne šo« le. Najmanj tako in še bolj pa so j>otrebne na podeželskih šolah kmetijskosnadaljeval« ne šole. Predlagajmo torej, da sc v čl. 8. vnesejo takoj še nadaljevalne šole, in sicer z besedilom: »Narodnim školama pripadajo u prvom redu osnovne i nadaljevalne škole, zatim sve one itd.« — O nadaljevalni šoli pozneje več! Čl. 9. Gledc zabavišta naj se razen leta sprejema (4) radi jasnosti določi tudi. do katerega leta (izpolnjenega 6. ali 7. leta) sme trajati obisk zabavišč, s čimer se za slučaje raznih prilik in neprilik dopolnjuje jasnost 65. člena, po katerem z izpolnjenim 6. ali 7. letom starosti nastopi osnovno*šol= ska obveznost, čije preciznost, kot bom v poznejših vrstah pokazal, ni dovršna. Čl. 10. naj sledi pred 12. ali 24. členom ter naj — ne kot sedaj — ne prekinja zapo* red sledečih določb o zabaviščih. Prav pa je, da je ta člen dovolj okviren, kajti bo v večjih krajih, dvojezičnih in obmejnih po* krajinah gotovo mnogo »izigran«, in sicer ne le po mednarodnih manjšinsko=zaščitnih pogodbah, ampak, kar je najžalostneje, kot volilni ali vladokrizni »bonbonček« tujeje* zičnim našim državljanom. Zato smo rado« vedni, kako se glasi sprememba določbe o šoli za naše neslovanske državljane! Čl. 12. Ta člen, kot ga čitamo v pro» jektu, a še bolj, kot v njegovi »križevi« poti slišimo izza pretresovanj redakcijske komj» sije, grozi postati črni, sramotilni madež na« še šolske zakonodaje v 20. stoletju. — Prvi stavek tega člena naj se v smislu "mojih iz« vajanj k čl. 8. glasi: Splošna šolska obvez« nost je 8sletni obisk osnovnih (oziroma zad« nje 4 šolska leta tem odgovarjajočih) ter 2 (do 3) letni obisk nadaljevalnih (ali tem od= govarjajočih strokovnih ali srednjih šol brez olajšav (razen v naslednji obliki predlaga* nega 14. člena). — Hočemo jasnosti glede šolske obveznosti, ki je po § 21. avstr. šol. zakona pričela s 6. in končala s 14. letom starosti, torej sicer 8 let, a to le v tem slu« čaju, če smo otroka s 6. letom, kar pa je bilo umevno redko, dobili v šolo. S 7. ictom vstopivši otrok je hodil le 7 let, z 8. letom vstopivši le 6 let itd. v šolo. Vztrajajmo to* rej na polnem 8s (osem!) letnem šolskem obs isku (torej po čl. 65. od dovršenega 7. do do* vršenega 15. leta starosti, če pa vstopi n. pr. otrok šele z 8. letom, pa do dovršenega 16. leta starosti in slično dalje). Pač vsebuje čl. 12. za 1. stavkom razna podrobna določi' la o šolski obveznosti, o olajšavah oziroma pravzaprav za učiteljstvo otežkočenjih po« uka, katere pa moramo odkloniti. Tako n. pr. razločuje redovne, zimske in produžne raz= rede, redni in delni pouk, dalje dovoljuje za razne kraje 8, 6 in celo 54etni šolski obs isk, kar je vse odločno odklanjati. Niti ome= niti nočemo, kajti sramujemo se, da po^ pravljeni projekt baje navaja celo že samo 44etni celotni, v ostalem pa le delni šolski obisk! Kam plovemo! Sprejemljive bi bile za kraje z dosedaj drugimi šolskimi razmerami nač za kratko dobo let olajšane prehodne naredbe, ki pa morajo čimprei uravnati po« Iožaj brez izjeme v vsej državi za polni 8sletni obvezni šolski obisk. MIRKO VAUDA: K novemu projektu novega šolskega zakona. (Dalje.) II. Narodne škole i trajanje nastave u njima. Uvodoma omenim k temu poglavju, da bi bilo pač umestno, naj bi že ustava v svo jih členih o iolstvu in prosveti, o vrstah narodnih šol, o šolski obveznosti, vsebovala kaj več in obširnejših določil, kakor to naj* demo v novejših ustavah nekaterih drugih držav.