-^i    70    «-
^aijj Moj srček.
Spisal Fran  Govekar
vo vam, otroci, dvoje slik mojega srčka  — inoje Vere!
Rad jo imam, kakor imajo radi vas dobri vaši starŠi, pa saj je moja Vera pridna in ljubka prav kakor vaša najpridnejša in najljubkejŠa sestrica.
Dve lcti Se nima popolnoma — hodi že, a trdo in počasi — govori pa le: »Papa« in »Mama« ter še par Čudnih besedic, katerih ne ra-zume razcn mene in Verine  mamicc nihče drugi, katcre   pa izgovarja samo
takrat, kadar je lačna ali pa — ali pa" — (naj vam povem to natihem na uho!) — kadar se ji kam mudi, a kamor brez pomoči in bre2 sprcm-stva še ne zna . . .
In vidite, prva slika vam kaže mojega srčka — zjutraj. Jedva pokuka solnce v spalnico, kjer spančka Vera v svoji z mrežo obdani po-steljci, že prihaja moj srčck nemiren. Premetava se na desno in levo stran, pomeče raz sebe vso odejo, dvigne svoje male, debele nožice v zrak ter se začne pogovarjati s seboj. A to ne traja dolgo. Mipoma sede pokonci, se ozre na mamičino postelj terkliče smehljaje: »Mama — mam-maa — mam-maaa!* tako dolgo, da se ji oglasi ma-mica. In vstati moramamica, dasi bi še silno rada spala, pa hiteti vkuhinjo po stekle-ničico bele kave za svojega srČka —- -/.a.svojo Vcro. O, kako se svctijo oči moji Veri, kadar vidi oddaleč tisto steklenico s Usto imenitno pripravo, kateri pravijo otroci >cucelj«! — Obrazek se ji za-sveti, v ličecih se ji napravita dve jamici, in usteca se ji razžirijo v pričako-vanju najsladkejšega užitka!
Toda, evo otroci, poglejte jo sami —  mojo Vero. kako srečen obrazek ima, ko se ji bliža stekleničica s »cucljeml«
->¦    71     <-^
Ko pa se je rnoj srček napil, dobi še nekaj piškotov, potem pa jo nia-mica obleče, ji umije nosek, lica in roke ter jo privede v sobo k meni, da mi da poljubček in ročico.
»Papa —- pap-aiil« mi kliČe v obraz ter se smehlja s svojimi oČki in z vscni, kakor jabolko rdcčim obrazknm. In kar nagledati se ne more svojega papačka. S prstki mi potrka po kolcnu, kar pomeni, da hoče sesti v moje naročje. In ubraniti sc ji ni mogoče. Dvigncm jo k sebi, Vera pa se mi oklene z roČicami okolo vratu, pritisne svoj obrazek k mojim licem in se smehlja — smehlja tako srečno in veselo, da sta srečna in vescla tudi papa in mama, ker imata tako pridno in ljubeznivo detc.
Pridna pa je moja Vera ves dan. Iz kota v kot pre-naša svoje punČke, svoj vo-ziČek^ žogoT knjigo s podo-bicami domačih živali in z razno drobnjavo, katero jc nabrala po sobah sama. Se-daj pa sedaj priteČe v ku-hinjo, da dobi olupljeno ja-bolko, kosec cukrČka, velik piškot in krožnik mlečne kaše ali zdroba . . . In ma-, mica ji daje vsega, vscga in Še več» kakor hoče!
Po kosilu pa oblečejo Vero v 5ncžcnobel plašček, ji privežejona glavo belo če-pico s svetlomodro pentljo .vrhu čela in na roke ji na-taknejo rokavice.
In moj srček da mamici in papaČku poljubček in ro-Čico ter zakliče obema ve-selo: >Pa, pa!«
>Z Bogom, dušicaU ji pravi mamica.
In Vera gre ob roki Ivankc, našc služkinjc, na \/.-
prehod. Po drcvoredu se igra s peslcom, teka za psički  in za otroci, se smeje vsakomur, ga ogovarja ter mu podaja svojo ročico, kličoč mu:  >Pa, pa!<  Silno ima dela — neprestano bega   od  klopi   do   klopi —   poseda   tuintam,   da ji žare lica od vesele razburjenosti ter se ji svetijo oči od radosti. I         Ivanka pa ji daje polagoma piškotov, kosce pornaranče in kruha        . a
fese tekne Veri izvrstno — lakoto ima uprav nenasitno.
->    72    *<-
Toda še preden se zmrači, je moj srček — moj Verček sila utrujen in izmučen. Nožice mu omagajo — nič več ne more hoditi. Ivanka jo mora nesti domov. Svojo glavico nasloni Vera na Ivankino glavo, se oklene z ročicami njenega vratu ter — zadremlje. Domov prišedši spi že trdno.
Toda — oj nesreče! — zbuditi jo je vendarle treba, da jo slečemo in spravimo v postelj.
In evo, otroci, gtejte drugo podobico — taka-le je moja Vera zvečer, ko se je prebudila!
Sitna je in nevoljna, da smo ji skalili najlepše spančkanje, zato pa plaka na ves glas neutolažno. In nič ne pomaga, nič je ne uteši več — sleči jo mora mamica in spraviti spat.
Moj srček, moj angelček pa poda papačku še zadnjič svojo ročico in rahel poljubček.
>Pa! Pa!< dahnejo jedva slišno njene ustnice, in že jo zakoplje mamica v mehko posteljco, k-jer zaspančka isti liip.
In pripeti se večkrat, dragi otroci, da stojita ob njeni posteljci še dolgo papa in mama, zroča srečna in vesela svojo zdravo, krepko in pridno punčko, na svojega srčka, na svojo Vcro. Dušo pa jima hkrati polni vroča molitcv k Stvarniku, ki jima je podaril toli lepo hčerko.
Naj bi vendar ohranil dobri Bogec vedno zdravo, krcpko in pridno mojo Verico, mojo zlato hčerkol