ANGELAPOZDERAC-MLAKARJEVA JE RAZSTAVILA
Tapiserije
V sedemdeseta leta segajo za-čeiki v Cazinu živeče Radovlji-čanke Angelo Pozderac-Mlakar-jeve, Ui se nam predslavlja z za-nimivim izborom svojega boga-tcga in raznolikega likovnega usivarjanja. Po poklicu knjižni-čarka se jc po upokojilvi lela iy7f> povsem posvetila snovanju tapiserij, za katere je že prejela javnu priznanje (prva nagrada v Bihaču !eta 19^77) in v zadnjem času tudi makrameja Plod njenih umctniških prizadevanj je bila ludi samostojna razslava leta IM78 v Cazinu. Razstavljeni uni-kati kažejo vse značilnosti so-dobne tapiserije, izžarevajo pre-prostosi in jasnost likovnega izra-žanja, ki je izrazito figuralen. Univer zalnim tcmam, kot so žena, cvet. drevo, dodaja Pozder-čevasimboliko, kiodscvanjen in-tinini doživljajski svet. Pretres-Ijiva življenjska izkušnja nckda-
nje laboriščnice je neizhrisna, zato spomine na to obdobje več-krat vtke v tkanino kol opomin. Zastrašujoča je mračna siva ba-raka z zamreženimi okni. proti kateri stopajo tovarišice iz tabo-rišča.
Povsem drugačno sporoiilo nosijo iirično uhrani motivj u narave: simho-lično prcpletujnča se bela cvetova (Šcpeianjc). samotni bot z ukleščeni-mi, ftiihziraninij vcjami. vtharnik. ki \va skaloviicm obronku kliuhujc močnim vetrovom. Elcgantni obris laboda. ki se pne kvišku kot mitoloiki, iz ognja rojevajoči se ptič feniks, spominja na slikarsko tradidjo daljnega vzhoda. Drcvo življenja jc svoje krče^ito ra-zvejanc korcninc zanU> elnbnko v /emljn Odtujenosl mcslncg;i okolja. t)samljenosl posameznika sr /r.cati \ kompoziciji Strehc. Toplota matLTiitla pa domiseluo sugerira loplinu wci-iobc in /ivljcii|a na lapiscnji. ki mtsi naslov Baklja.
MARJANA LIPOGLAVŠEK