naš tednik
Številka 3. Letnik 44. Cena 10,— šil. (25,— SLT) petek, 24. januarja 1992
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Predsedstvo NSKS:
VČERAJ ZVEČER:
Peterle prejel Tischlerjevo nagrado
Včeraj, v četrtek zvečer, je bila podelitev XIII. Ti-schlerjeve nagrade. Prejel jo je predsednik slovenske vlade Lojze Peterle; podelila pa sta mu jo predsednik NSKS dr. Matevž Grilc in predsednik KKZ dr. Janko Zer-zer. Nagrajena pa je bila tudi Katja Gasser iz Bilčovsa, letošnja zmagovalka govorniškega natečaja.
Zmagovalka govorniškega natečaja:
Katja Gasser
Republika Slovenija ima pravico in dolžnost do formalne ingerence
Dr. Matevž Grilc: „Prej naj se stališča uskladijo z manjšino!“
Mednarodno priznana samostojna Slovenija je ob obisku avstrijskega zunanjega ministra Mocka (preteklo soboto) poudarila, da želi biti zaščitnica koroških Slovencev. NSKS je na ponedeljkovi seji predsedstva podčrtal, da mora Slovenija v tej zadevi tudi kot samostojna država imeti pravico in dolžnost do formalne ingerence. V sredo
pa je predsednik dr. Grilc na sprejemu predsednika Republike Slovenije Milana Kučana za zamejske Slovence poudaril, da je treba v vprašanjih, ki se tičejo koroških Slovencev, prej uskladiti stališča z manjšino samo.
Dejansko je tako, da bosta Republika Slovenija in Avstrija podpisali še nekaj bilateralnih pogodb. S tem, da ne obstaja več
Jugoslavija, bo treba pogodbeno na novo urediti vrsto vprašanj, ki so bila predmet bilateralnih pogodb med Avstrijo in SFRJ. Tako npr. vprašanje maloobmejnega prometa oz. mejnih izkaznic za prebivalce carinsko-mejnih okrajev, predvsem pa seveda pravico zaščite koroških Slovencev, kot jo je po državni pogodbi imela nekdanja Jugoslavija.
IW p»
Novi glavni urednik Kleine Zeitung pri NSKS in NT
Novi glavni urednik Kleine Zeitung Reinhold Dottolo in njegov predhodnik Heinz Stritzl sta prejšnji torek obiskala NSKS in Naš tednik, kjer so ju pozdravili dr. Matevž Grilc, mag. Janko Kulmesch, mag. Marjan Pipp in Silvo Kumer.
Pogovor o aktualnih vprašanjih koroških Slovencev je bil I odprt in konstruktiven.
5

Slovenski zunanji minister Rupel je na skupni tiskovni konferenci s svojim avstrijskim kolegom Mockom opozoril na to zadevo s tem, da je izjavil: „Slovenija ima svoje mesto v avstrijski državni pogodbi.“ Da pri tem ne gre v prvi vrsti za vsebino člena 7, temveč za slovensko državo kot zaščitnico Slovencev v Avstriji, je jasno. Člena 7 oz. v njem zajamčenih pravic v Avstriji (vsaj trenutno) nihče ne osporava — niti Haider ne, ki je celo izjavil, da naj postanejo del avstrijske ustave.
Moti pa avstrijske ter zlasti koroške politike to, da naj bi postala Slovenija zaščitnica koroških Slovencev. O tem nazorno priča vik in krik, ki so ga po Ruplovi izjavi zagnali vsi koroški politiki skupno s „Kronen-Zei-tung“.
Zunanji minister Mock sam je dejal, da Slovenija ni avtomatično naslednica glede meddržavnih sporazumov med Avstrijo in bivšo Jugoslavijo. Hkrati pa je povedal, da bodo v naslednjih tednih avstrijski in slovenski strokovnjaki izdelali stališče o tem, katere pogodbe med bivšo SFRJ in Avstrijo lahko Slovenija prevzame, katere je treba predelati in katere na novo formulirati.
STRAN q petek,
^ 24. januarja 1992
TEDNIKOV KOMENTAR Občni zbor Zveze
Odnosi med Celovcem in t. i. terenom so stalen predmet kritičnih razprav. Drži sicer, da predstavlja tudi Celovec del terena, saj ni samo glavno mesto vseh Korošcev, temveč zlasti še domači kraj številnih koroških Slovencev. Število Slovencev, ki so si izbrali koroško metropolo kot stalno bivališče, stalno na-
Piše Janko Kulmesch
bi moral biti vsem v svarilo. Kritika, izrečena zlasti od delegatov s podeželja, je bila nedvoumna. Tako sta npr. šmihel-ski podžupan Jože Partl in Mel-hior Verdel, predsednik kulturnega društva SRD „Borovlje“, brez olepšavanja poudarila, da se ljudje na podeželju pogostokrat prijemajo za glavo, ko vidi-
0 UPRAVIČENEM NEZADOVOLJSTVU PODEŽELJA S CELOVCEM
rašča, narašča število dvojezičnih šolarjev, prav tako pa tudi slovenskih ustanov.
Toda dejstvo, da imajo domala vse naše osrednje ustanove svoj sedež v Celovcu in da je to hkrati sedež slovenskih poklicnih in nepoklicnih funkcionarjev, povzroča pri naših ljudeh na podeželju precejšnjo averzijo. Očitki na račun celovških „poklicnih Slovencev", da „rešujejo narod v celovških kavarnah“, ali da „od samega filozofiranja ne poznajo resničnih potreb podeželja", niso redki. Nekje spadajo k stalnemu repertoarju poaeželskih rojakov/ rojakinj, v neki meri pa so tudi upravičeni.
Nedvomno ima včasih Slovenec „na centrali“ občutek, da „kakor se obrne, vedno ima zadnjico zadaj". Odloči lahko tako ali drugače, vedno se bo našel kdo, ki mu odločitev ni po volji. To velja za vsako stvar, ne glede na to, ali človek dela v politiki, gospodarstvu, kulturi ali pri Našem tedniku.
Vendar: bilo bi usodno, če bi se „na centralah" zadovoljili z ugotavljanjem: „Kaj hočeš, to pač spada k dnevnemu kruhu nastavljencev pri narodnih ustanovah." Ljudje se namreč dobro zavedajo, da naj bi ustanove „v službi naroda“ narodu zares tudi služile. Imajo dober čut za to, katera ustanova in kateri funkcionarji se svoje naloge dejansko zavedajo in kdo ne. Skratka: pojem transparen-ca zanje ni tujka, zato pričakujejo zanje razumljive odločitve, ki jih je predvsem treba iskati in najti skupno s tistimi, katerim so tudi namenjene.
Sobotni občni zbor ZSO nam
jo, kako jih „narodni voditelji skušajo izrabljati za svoje osebne interese" (Partl) ter da „prizadetih ljudi na podeželju nihče ni vprašal, kakšno vodstvo si želijo" (Verdel). Podčrtano je bilo tudi dejstvo, da razni funkcionarji ne najdejo poti do ljudi, da pa zato tembolj prevladujeta samovoljnost in avtoritarnost.
Takih in podobnih kritičnih izjav na račun osrednjih organizacij nismo slišali samo na občnem zboru ZSO. Nezadovoljstvo naših rojakinj/rojakov z osrednjimi ustanovami oz. njihovimi strukturami je tako veliko, da ne prideš mimo ugotovitve: osrednje organizacije so naravnost v eksistenčni krizi. Lahko so posamezne organizacije še tako prizadevne, lahko je posamezni tajnik še tako vesten in prepričan, daje njegovo delo pametno in koristno za narod — če svojega dela ne usklajuje z ljudmi na terenu, ga narod ne razume.
Ravno zaradi tega in zaradi nepreslišnega nazadovoljstva naših ljudi s celovškimi centralami pa so tudi merodajne besede, ki jih je predsednik boroveljskega društva Verdel povedal na sobotnem občnem zboru: „Na južnem Koroškem je tisoče Slovencev, ki bi radi glasovali, kateri ljudje naj jih zastopajo.“
Zato: treba je najti nov model zastopstva koroških Slovencev. V nasprotnem primeru bo ostalo nezadovoljstvo terena s Celovcem to, kar je bilo že doslej — namreč stara pesem, ki se sicer vedno ponavlja, o rešitvi problema pa ni ne duha ne sluha.
slovenskih organizacij:
Ravn:elj Kukoviča podlegel novemu predsednikidr. Marjanu Sturmu
Bivši predsednik Wieser je hotel kandidirati za tajnika
Vest v zadnjem Našem tedniku, ali
„Bo dr. Sturm novi predsednik ZSO?“, se je izkazala kot pravilna. Na sobotnem občnem zboru Zveze slovenskih organizacij so delegati izvolili dr. Marjana Sturma za naslednika dipl. inž. Feliksa Wie-serja. Podprli so ga v prvi vrsti pripadniki zeleno-alternativnega gibanja.
Novi predsednik ZSO dr. Sturm
Wieser, ki je predsedoval ZSO od leta 1982 dalje, se je kratko pred občnim zborom odločil, da ne bo kandidiral za predsednika, temveč za tajnika. Na njegovi listi se je za predsedniško mesto potegoval ravnatelj Franc Kukoviča, ki pa je sorazmerno jasno podlegel Sturmu (za Sturma je glasovalo 72 kandidatov, za Kukoviča 45, štirje glasovi so bili neveljavni).
Ker Kukoviča ni bil izvoljen, so vsi ostali kandidati na njegovi listi za izvirni odbor (poleg Wieserja so bili to še Joško Hudi, bilčovški podžupan Hanzi Ogris ml. in dipl. inž. Franc Koncilija) preklicali svojo kandidaturo. Tako so bili izvoljeni v izvršni odbor kandidati, ki jih je predlagal Sturm: nova podpredsednika ZSO sta Sonja Wakounig in dr. Franci Zwitter ml., za tajnika je bil izvoljen dr. Mirko Wakounig, blagajničarka pa je postala predsednica SRD „Bilčovs“ mag. Geli Schellander.
I Wieser: „Kot tajnik I sem želel rešiti fi-| nančne probleme ZSO“
Da je bil dosedanji predsednik Wieser pripravljen kandidirati sedaj spet za tajnika, je utemeljil takole: „Želel sem rešiti finančne probleme ZSO.“
Sicer pa se je že v predsedniškem poročilu precej jasno opredelil nasproti svojemu dosedanjemu tajniku. Kritiziral je „manjkajoče usklajevanje stališč znotraj organizacije ter nefunk-cioniranje pi-
sarne“, ugotovil je, da je bilo obnašanje pri volitvah „nespretno" (očitno je pri tem imel v mislih kandidaturo Sturma za alternativno listo „Drugačna Koroška“), hkrati pa je izpostavil, da je ustanovitev Delovne skupnosti slovenskih socialnih demokratov „izredno pomembna prelomnica". Izpostavil je nefleksibilnost ZSO („Dve leti po sprejetju šolskega zakona smo delali tako, kot če bi se nič ne spremenilo“) ter da niti ni več mreže krajevnih odborov niti ne odziva terena na razpravo o novem programu. Zavzel se je za pragmatično, ne pa dogmatično politiko. Ugotovil je še, da je „dialog z NSKS popolnoma zamrl“ in da v tej zadevi „tudi z naše strani ni bilo vse narejeno“.
I
99
Odkar se je dv. sv. Inzko v Nedelji zavzel za ZSO, bo ZSO brala samo se Nedeljo.
Neka delegatka občnega zbora
Sturm: „Ni bilo pametno odlašati z vstopom v sosvet“
Dr. Sturm je v svojem tajniškem poročilu prav tako samokritično ocenil delo ZSO. Glede sosveta je dejal, da je „ZSO vstopila vanj pod pritiskom“, da je sosvet „edini forum, kjer so vse komponente enakopravno zastopane“ in da „ZSO ni bila pametna, ker je odlašala z vstopom". Kritiziral je Slovenijo, ker baje „obiskuje samo —eno stran“ in je — kot že prej Wieser — zelo pohvalil dr. Valentina Inzka, ki se je v „Nedelji" zavzel za ZSO. Dr. Inzko bi se moral tudi udeležiti občnega zbora, pa se je opravičil. Na Wieserjev očitek, da pi-
sarna ni funkcionirala, pa je odgovoril: „Edina dva, ki sta delala, sta bila Kukoviča in Sturm.“
I
Dular: „Zakaj potrebujejo Slovenci program o multikulturnosti?“
Za bodoče delovanje je Sturm podčrtal multikulturnost in potrebo po še bolj odprtem sodelovanju z večinskim narodom (v tej zvezi je omenil vprašanje osebnega članstva in vključevanja nemških demokratov v naše strukture), nadalje skupno preučevanje koroške zgodovine ter da ima v mislih nemško-sloven-ski koordinacijski odbor, podobnega odboru krške škofije. V zvezi z napredki, ki jih je narodna skupnost dosegla v preteklih letih, pa je priznal tudi zasluge Karla Smolleja.
Minister Dular je v zvezi s Sturmovo multikulturnostjo dejal: „Multikulturnost je za koroške Slovence realnost. Zakaj je potem potreben program?“ Dular dalje: „Multikulturnost ni iluzija, če se učijo obeh jezikov vsi otroci. Dokler pa so to pri večinskem narodu le redki, je težko postaviti program.“
Slovenski minister je odgovoril tudi na diskusijski prispevek Marka Wieserja, ki se boji, da bo v Sloveniji prišlo do ponemčevanja. Dular: „Ta strah ni neutemeljen. Mi to sami premišljujemo in tega premišljevanja ne bo nikoli konec." Odločno je zavrnil očitek, da uradna Slovenija obiskuje samo eno stran. „Če nas kdo povabi, pridemo. Če nas kdo večkrat povabi, večkrat pridemo," tako Dular.
Janko Kulmesch
Sporočilo ministra Janeza Dolarja ob priznanju Republike Slovenije
Dragi rojaki!
Ob priznanju Republike Slovenije kot neodvisne države tudi s strani Avstrije se vam najlepše zahvaljujem za simpatije, s katerimi ste v zadnjih dveh letih spremljali naše osamosvojitveno prizadevanje in pri njem posredno ali neposredno tudi sami sodelovali, posebno z informiranjem avstrijske javnosti in oblasti z našimi resničnimi razmerami in nameni ter z izrecnimi predlogi avstrijski vladi, naj nas prizna kot neodvisno državo. Želim vam, da bi doseženo mednarodno priznanje Republike Slovenije tudi vi doživljali kot skupni uspeh celotnega slovenskega naroda, tudi koroških Slovencev, ter da bi vas ta uspeh navdajal z zadoščenjem in vas hkrati spodbujal k še zav-zetejšemu delu za ohranitev in razvoj slovenstva na avstrijskem Koroškem.
Prisrčen pozdrav!
Dr. Janez Dular Minister za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji
Ustanovni občni zbor DS „Avstrijske narodnosti v SPQ“:
„Slovenski socialdemokrati ne morejo kandidirati za druge liste!"
96
Ambrozy: „Integracija v stranke bo igrala odločilno
vlogo pri naslednjih deželno-zborskih volitvah!“
„Člani Delovne skupnosti (DS) „Avstrijske narodnosti v SPÖ“ ne morejo kandidirati pri volitvah za druge stranke ali liste.“ Tako je zapisano v pravilih DS; to pa je tudi podčrtal predsednik koroških socialistov Peter Ambrozy na ustanovnem občnem zboru slovenskih socialnih demokratov pretekli petek v Celovcu.
Ambrozy dobesedno: „DS .Avstrijske narodnosti v SP0‘ je socialnodemokratska organizacija.
Kdor ima zaradi tega probleme, ne more računati z našo podporo.“ Posebej pomembna naloga DS je, da pri različnih volitvah pomaga SPÖ, „da postane še močnejša stranka“.
V tej zvezi je predsednik koroških socialdemokratov povedal, da se je stranka odločila za ustanovitev DS zato, ker bi v nasprotnem primeru „prepustili manjšinsko politiko nacionalnim organizacijam". To so zanj predvsem
tudi NSKS, EL in ZSO. Namesto njih naj bi manjšinsko politiko vzele v svoje roke stranke. Za Ambrozyja je politika več „kot samo zavzemati se za narodno skupnost“. Manjšinsko vprašanje je potrebno videti v sklopu celotne politike; manjšinska politika naj bi bila integrativna, ne pa izpostavljanje „narodnih organizacij“.
„Namesto slovenskih narodnih organizacij morajo manjšinsko politiko vzeti v roke stranke!“
Ta koncept integracije v stran-
ke pa „bo igral odločilno vlogo najkasneje pri deželnozborskih volitvah“ (Ambrozy). Namestnik deželnega glavarja je jasno zavrnil zahtevo po spremembi koroškega volilnega reda oz. zahtevo po manjšinskem mandatu v Deželnem zboru. Njegova alternativa: vsaka večinska stranka naj bi na svoji listi ponudila narodni skupnosti posebno mesto. Ambrozy je zavrnil tudi predlog, naj bi Dežela sklenila zakon, ki bi obvezoval občine, da ustanovijo dvojezične otroške vrtce.
V zvezi z Glasbeno šolo je Ambrozy predlagal, da bi dvojezična Glasbena šola predstavljala deveti okraj znotraj uradne Koroške glasbene šole. Ambrozy je prepričan, da bo slovenska Glasbena šola — „sedaj, ko ni denarja" — pripravljena sprejeti njegov predlog. Glede celodnevnega slovenskega radijskega programa in razširitve slovenskih televizijskih oddaj
pa je podprl predlog o „Radiu Alpe-Jadran“, ki naj bi bil večjezičen.
Tomaž Ogris — bil je izvoljen za prvega predsednika DS „Avstrijske narodnosti v SPÖ“ — je v svojem poročilu v glavnem predstavil pravila DS, poudaril njeno neodvisnost nasproti slovenskim ustanovam tako na Koroškem kot v Sloveniji ter razložil njene odnose do stranke same.
Označil jih je kot „prijateljske in poštene", kar pa „ne pomeni, da moramo znotraj stranke vedno in z vsem soglašati“. Spodbudno zanj je bilo, da je „povezovanje slovenskih socialdemokratov znotraj stranke sploh zaželeno, ker ga nosijo ljudje, na katere se stranka zanese".
Izid volitev prvega odbora (na občnem zboru je bilo prisotnih 45 članov DS) je naslednji: predsednik Tomaž Ogris; podpredsednica Ana Blatnik; zapisničar-ka Christiane Ogris (namestnik Ivan P. Lukan); blagajnik Franc Kropivnik (namestnik Franc Walter); nadaljnji odborniki so: Engelbert Ojster, Alois Lach, Horst Ogris; inž. Fridl Kapun in inž. Štefan Orasche. Pregledniki so dr. Zdravko Velik, Hanzi Ogris in Ludvik Ogris.
-Kuj-
Politika
Hannes Tretter, asistenčni profesor na dunajski pravni fakulteti
Kann Slowenien als einer der Rechtsnachfoloer Jugoslawiens in den österreichischen Staatsvertrag eintreten?
So wie die Kommentare zur Frage, wer der ehemaligen Sowjetunion als Signatarstaat in den österreichischen Staatsvertrag folgt, zeigen die Stellungnahmen zu einer allfälligen Rechtsnachfolge Sloweniens in den österreichischen Staatsvertrag, wie unklar die völkerrechtliche Situation in diesen Fällen ist. Strikt unterschieden werden muß dabei jedoch zwischen der Frage der Gründung neuer Staaten, deren Anerkennung als Völkerrechtssubjekte und der Rechtsnachfolge dieses Staates in bestimmte Verträge.
Das auf der Praxis der interna-. tionalen Beziehungen beruhende sogenannte „Völkergewohnheitsrecht“ trägt zur Lösung der Frage der Staatennachfolge in völkerrechtliche Verträge kaum etwas bei. Zu ausgeprägt sind die Interessensgegensätze der verschiedenen Staatengruppen (insbesondere der westlichen Industrienationen und der Dritte-Welt-Staaten), zu umstritten einzelne wichtige Positionen, als daß von der erforderlichen „gleichförmigen Übung mit allmählich hinzutretender Rechtsüberzeugung“ gesprochen werden könnte.
Die in Geltung stehenden völkerrechtlichen Verträge behandeln das Problem überhaupt nicht. Zwar wurde 1978 in Wien eine „Konvention über die Staatennachfolge in Verträge“ unterzeichnet, die jedoch bis heute mangels Ratifikation durch die erforderliche Anzahl von Staaten völkerrechtlich noch nicht in Kraft getreten ist.
Weitgehende Übereinstimmung besteht darin, daß nach dem geltenden Völkerrecht im Falle der Separation und Gründung von Nachfolgestaaten diese nicht automatisch in die vom Vorgängerstaat abgeschlossenen multilateralen Verträge eintreten. Mangels weiterführender völkerrechtlicher Normen über die Vorgangsweise, wie die Rechtsnachfolge in Verträge zu klären ist, liegt es nahe, einen Blick in die Wiener Konvention über die Staatennachfolge in
Verträge zu werfen, die zwar — wie bereits erwähnt — völkerrechtlich noch nicht in Kraft getreten ist, jedoch ein vertretbares Argument für die völkerrechtspolitische Entscheidung der Bundesregierung sein könnte, wie sie die anstehende Frage lösen möchte.
Der auf den Fall Sloweniens anzuwendende Artikel 34 dieser Konvention sieht folgendes vor:1 Im Falle einer Separation sollen die Verträge des Staates, von dem sich die Nachfolgestaaten gelöst haben,2 für diese weiterhin in Geltung bleiben. Es sei denn, die betroffenen Staaten entscheiden anders oder es erweist sich, daß die Anwendung eines Vertrages im Hinblick auf den Nachfolgestaat mit Gegenstand und Zweck des Vertrages unvereinbar ist oder die Voraussetzungen seiner Handhabung wesentlich ändert.
Daraus können für den Fall Sloweniens folgende Überlegungen angestellt werden: Slowenien ist dem österreichischen Staatsvertrag am 28. 11. 1955 gemäß dessen Artikel 37 beigetreten, ist also nicht Signatarstaat, wie es etwa die Sowjetunion gewesen ist, sondern sogenanntes „assoziiertes Mitglied“. Prinzipiell wird daraus in bezug auf die Möglichkeit einer Rechtsnachfolge in den Staatsvertrag kein Unterschied gemacht werden können, wenngleich für die Rechtsnachfolge eines assoziierten Staates wohl gewichtigere Gründe geltend ge-
macht werden müssen als im Falle der Rechtsnachfolge eines Signatarstaates. Mißt man die Frage am zuvor beschriebenen Artikel 34 der Konvention, so müßte — auf eine knappe Formel gebracht — geprüft werden, ob ein Beitritt Sloweniens mit Gegenstand und Zweck des Staatsvertrages unvereinbar wäre. Dies scheint mir nicht der Fall zu sein, im Gegenteil. Slowenien kommt als Rechtsnachfolger in den Staatsvertrag meines Erachtens deshalb in Betracht, weil Artikel 7 des Staatsvertrages den Schutz der slowenischen Minderheit in Österreich garantiert, an dessen Einhaltung Slowenien ein gewichtiges Interesse geltend machen kann. Eine inhaltliche Unvereinbarkeit liegt also keineswegs vor. Auch gefährdet ein Beitritt Sloweniens nicht nur in keiner Weise die Anwendung des Artikels 7, sondern gewährleistet — so wie bisher —- die internationale Kontrolle seiner Einhaltung durch den „Mutterstaat“ der slowenischen Minderheit in Österreich.
So wie Österreich eine Kontrolle in bezug auf Südtirol ausübt und diese nicht missen möchte, so sollte Österreich auch Slowenien die rechtliche Möglichkeit einräumen, für die Rechte der slowenischen Volksgruppe in Österreich einzutreten. Dies hat mit Souveränitätsbeschränkung nichts zu tun, denn Österreich kann aufgrund des geltenden Völkerrechts diesen Weg freiwillig beschreiten.
Allein der Einsatz für den internationalen Schutz von Menschen- und Minderheitenrechten ist ein Aushängeschild österreichischer Außenpolitik. Die Fortsetzung einer internationalen Verpflichtung, die seit 1955 nicht nur Tradition hat, sondern zudem auch die verfassungsrechtliche Grundlage des österreichischen Minderheitenschutzes darstellt, wäre nur konsequent.
Die Bundesregierung sollte mit Slowenien in Verhandlungen über dessen Rechtsnachfolge in den Staatsvertrag eintreten. Durchaus denkbar wäre ein partieller Beitritt Sloweniens ausschließlich im Hinblick auf Artikel 7 des Staatsvertrages. Auch eine Verknüpfung der Zustimmung Österreichs mit der Bereitschaft Sloweniens, seinerseits einen Schutz der deutschsprachigen Minderheit auf seinem Territorium zu garantieren, sollte im Sinne der Stärkung der Minderheitenrechte im neuen Europa in die Verhandlungen mit einbezogen werden.
1	Anmerkung: Die von mir im „Standard“ vom 10. 1. 1992 vertretene Auffassung, daß Artikel 17 der Konvention herangezogen werden könnte, halte ich nicht mehr aufrecht: dieser Artikel gilt seiner Entstehungsgeschichte nach nur für ehemalige, in die Unabhängigkeit entlassene, Kolonien, Mandats- und Treuhandgebiete sowie Protektorate, zu denen weder die GUS-Staaten noch Slowenien zählen.
2	Ob Jugoslawien zu bestehen aufgehört hat oder — um Slowenien und Kroatien reduziert — als „Rumpfjugoslawien'' weiterexistiert, ist umstritten.
Politika
PROF. JOŽE WAKOUNIG
Kučan: imamo ustavno dolžnost za skrb Slovencev v zamejstvu
Predsednik predsedstva R Slovenije Milan Kučan, drugi člani predsedstva, ministrski predsednik Lojze Peterle ter ministra Rupel in Dular so preteklo sredo v Ljubljani sprejeli zamejske Slovence.
Milan Kučan je ob tem dejal, da je ustavna dolžnost Republike Slovenije, da skrbi za avtohtone slovenske manjšine zunaj Slovenije. Poleg Slovencev v Avstriji, Italiji in na Madžarskem je dobila Slovenija novo manjšino na Hrvaškem. Tudi za to se bo potrebno zavzeti, je poudaril Kučan.
V imenu NSKS je predsednik dr. Matevž Grilc čestital Republiki Sloveniji za doseženo samostojnost in za mednarodno priznanje. Dejal je, da mora Slovenija s slovensko manjšino na Koroškem uskladiti stališča glede nasledstva Avstrijske državne pogodbe.
Karel Smolle častni konzul v Celovcu?
Naprej nejasno je imenovanje Karla Smolleja za častnega konzula Republike Slovenije v Celovcu. Pretekli teden je zunanji minister Dimitrij Rupel imenoval Katjo Boh za ambasadorko na Dunaju, istočasno pa je Smolle bil razrešen svojih obveznosti.
Pretekli ponedeljek je bilo v pogovoru med Ruplom, Peterletom in Smollejem domenjeno, da bo Smolle deloval kot častni konzul Republike Slovenije v Celovcu. To izjavo pa je zunanji minister Rupel v včerajšnjem Delu spet spremenil. Dobesedno piše Delo, da je Rupel po branju „Večera", v katerem so bili povzeti napadi Smolleja na Rupla v avstrijskem časopisju, dejal, da Smolleja ne bo predlagal za častnega konzula.
Tudi v ministrstvu nam niso bili v stanju odgovoriti, kako bo šlo v tem vprašanju naprej, saj je to prvi primer v Sloveniji, da Republika imenuje častnega konzula za državo, s katero ima že diplomatske odnose. O tem je po redacijskem zaključku raz-pravljalala in sklepala slovenska vlada.
31. julija 1941 je naročil Hermann Göring Reinhardu Heydri-chu, načelniku varnostne policije (Sicherheitspolizei, SIPO) in varnostne službe (Sicherheitsdienst, SD), naj pripravi celoviti osnutek o organizacijskih, stvarnih in gmotnih ukrepih za izved-
bo dokončne rešitve judovskega vprašanja (v tem dokumentu se prvič pojavlja izraz „Endlösung“, dokončna rešitev).
20. januarja 1942 se je zbralo v Berlinu ob jezeru Wannsee v vili Interpola pod Heydrichovim predsedstvom 15 moških, da bi uskladili načelne stvari, „ki se tičejo dokončne rešitve evropskega judovskega vprašanja". Med navzočimi so bili mdr. zastopniki ministrstev za notranje in zunanje zadeve, za pravosodje in za zasedena območja na vzhodu. Zapisnikar je bil SS-ovec Adolf Eichmann.
Posledice so znane. Do konca nacistične strahovije je prišlo okoli šest milijonov Judov v smrt. Za organizacijo in izvedbo načrta o dokončni rešitvi je bil odgovoren Adolf Eichmann. Načrtovali so, da bi zajeli celotno ev-
ropsko judovstvo; govorili so o kakih enajstih milijonih. Eichmann je avgusta 1944 pripovedoval nekemu vodji SD, da so pokončali v uničevalnih taboriščih štiri milijone Judov, nadaljnja dva milijona pa z drugimi akcijami. Načrtno uničevanje Judov so nacisti imenovali Heydrichu v čast „Aktion Reinhard“.
Zdaj, 50 let po konferenci ob jezeru Wannsee (Wannsee-Kon-ferenz), smo priča novemu vzponu nacionalsocializma. Propad komunizma ustvarja praznino. V nekdanji vzhodni Nemčiji so
mnogi, ki so bili še pred kratkim vneti privrženci in glasniki komunističnih idealov, po propadu svojega sveta zašli v nacistične kroge. Nacizem ni samo ideal nekaterih zmešanih in ponorelih. Novi preroki te ideje so povečini povsem „normalni“ ljudje. Kakor sta bila povsem „normalna“ Heydrich in Eichmann.
Reinhard Heydrich se je rodil 7. marca 1904 v mestu Halle na Saškem. Bil je dober športnik in je odlično igral na gosli. Julija 1931 je vstopil v NSDAP in SS; julija 1932 ga je Heinrich Himmler, vodja (Reichsführer) SS, imenoval za načelnika SD. Heydrich je bil Himmlerjeva desna roka. Leta 1936 je postal načelnik SIPO in SD za celotni rajh. Med drugim je organiziral „poljski napad“ na oddajnik Gleiwitz
(Gliwice); ta dogodek je Hitler izrabil za napad na Poljsko 1. septembra 1939. Leta 1939 je postal načelnik rajhovskega urada za varnost (Reichssicherheitshauptamt, RSHA); podrejeni so mu bili gestapo, kriminalna policija in SD. 27. septembra 1941 je postal namestnik rajhovskega protektorja za Češko in Moravsko. 27. majnika 1942 so Čehi iz izgnanstva naredili atentat na Heydricha, ki je potem 4. junija umrl za ranami. Nacisti so se kruto maščevali. Neka SS-ovska enota je uničila vas Lidice. Vse moške čez 16 let so pokončali. Preživele ženske so stlačili v kacet Ravensbrück. Otroke so povečini spravili v neki kacet,. pozneje so jih izročili nemškim družinam. V Pragi, Brnu in drugod so darovali človeške žrtve na oltarju Heydrichovega spomina.
Adolf Eichmann se je rodil 18. marca 1906 v Solingenu; odtod se je njegova družina preselila v Linz. 1. aprila 1932 je vstopil v NSDAP in SS. Septembra 1934 je v SD prevzel referat za Jude. Postal je strokovnjak za sionizem; leta 1937 je obiskal Palestino in študiral možnosti za izselitev Judov. Od leta 1941 naprej je organiziral množične deportacije Judov v smrt. Kot morilec za pisalno mizo je bil vzoren birokrat smrti. Leta 1946 je ušel iz ameriškega ujetništva in zbežal v Argentino. 2. majnika 1960 so ga zasačili Izraelci v Buenos Airesu. Od 2. aprila do 15. decembra
1961	se je odvijal v Jeruzalemu slavni javni sodni postopek proti „sprevodniku smrti“. Eichmanna so obsodili na smrt in ga 1. junija
1962	usmrtili v zaporu Ramaleh pri Tel Avivu; njegovo truplo so sežgali, pepel so iz letala raztrosili nad Sredozemskim morjem.
HEYDRICH & EICHMANN
Zdaj, 50 let po konferenci ob jezeru Wannsee (Wannsee-Konferenz), smo priča novemu vzponu nacionalsocializma.
VELIKOVEC: Prepevanje velenemšklh pesmi na
gimnazijskem plesu
Neonacistična ter velenemška dejavnost v Avstriji, tudi na Koroškem, se vedno bolj širi.
O tem so mediji v zadnjem času obširno poročali. Za vlado in varnostne oblasti je postala resen problem. Kar pa je posebej vznemirljivo, je to, da se razširja ■ velenemška in neonacistična dejavnost predvsem med dijaško mladino.
Na nedavnem maturitetnem plesu velikovške gimnazije so člani velikovške „Burschenschaft Dr. Hans Steinacher“ začeli prepevati velenemške pesmi. Z zeleno kapo na glavi in nemškimi trobojnicami na prsih so glasno demonstrirali svojo velenem-
ško miselnost. To so nam sporočali ogorčeni udeleženci plesa.
Očitno so hoteli dokazati, da so svojega „patrona“ Steina-cherja, ki je avtor knjige „Sieg in deutscher Nacht“, dobro razumeli — in da je njegova izpoved v teh mladih krogih ni zgubila na aktualnosti.
To pa še ni vse. Na območju velikovške avtobusne postaje so neonacisti prenalepli nekaj telefonskih celic z neonacističnimi parolami. Tudi v Borovljah so delili neonacistično literaturo.
Grod die
Neonazis miassn an hortn Kern hobn, weil a solcher is braun und zum Ausspucken.
Amanda Klachl v Kleine Zeitung,
22. 1. 1992
Rož — Podjuna — Zilja
Vel in ja vas:
Slovo od Albina Krušica
Po dolgi hudi bolezni je v četrtek, 12. decembra 1991, dotr-pel Albin Krušic v 65. letu zemeljskega potovanja.
Zahrbtni bolezni ni bila kos nobena zdravniška pomoč. Rajni je bil rojen kot peti otrok pri Motiju na Novem selu nad Kotmaro vasjo. Izučil se je za zidarja. Dom si je postavil v Velinji vasi, kjer se je rodil tudi njegov oče Andrej; od Rupija se je priženil k Motiju.
Rajni Albin je bil vseskozi tesno povezan z življenjem naše skupnosti; dolga leta je bil zvest bralec Našega tednika. Do zadnjega je budno spremljal dogajanja doma in po svetu. Na njegovi zadnji poti ga je spremljala velika množica sorodnikov, sosedov, prijateljev in znancev. Saj je kot zidar mnogim pomagal ustvariti lastni dom in lastno prihodnost.
Pogreb je bil v soboto, 14. decembra, v Velinji vasi. Cerkvene obrede je opravil domači župnik Poldej Kassl ob asistenci kot-mirškega župnika Maksa Mi-chorja. V slovo so zapeli bil-čovški pevci ob odprtem grobu pesem „Ko pride dan, da jaz umrem“.
Naj rajni počiva v miru božjem. Ženi Pavli in otrokom z družinami pa sestri in bratom z družinami izrekamo iskreno sožalje.
V	Strpni vasi je te dni obhajal svoj 64. rojstni dan Johan Leitgeb. Slavljencu čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem pa zdravja in zadovoljstva v krogu domačih.
*
Dvojni praznik je te dni v Goričah praznovala Nežka Skrutl. Iskreno čestitamo!
Osebni praznik sta v Lobniku praznovala Toni Knez starejši in mlajši. Želimo jima mnogo sreče in zdravja!
V	Selah je praznovala rojstni dan Ludmila Piskernik. Želimo ji veliko zdravja in božjega blagoslova!
V	Selah praznujejo osebne praznike Toni Hribernik, Pavel Mak, Tomi Mak in Neži Olip. Slavljencem iskreno čestitamo!
Darovalci za pomoč hrvaškim beguncem v Sloveniji
Johann Millonig, Drašče; družina Mihi Amruš, Šentjakob v R.; Katharina Kropiu-nig, Velinja vas; Lorene Sad-jak, Celovec; Christine Wrann; Jožef Logar, Konovece; Franziska Hleb, Velikovec; Johann Paul, Rožek; Gustav Novak, Malence; Franc Janežič, Leše; neimenovani; Paula Brešar, Celovec; Hanzej Tschelesnig, Bistrica v R.; Johann Čas, Šmihel; Maria Mokina, Miklavčevo; Hubert Woschitz, Spittal/Drau; družina Müller, Ko-žentavra; Ana Pasterk, Kokje; Agnes Schuschnig, Žrelec; Millonig, Svetna vas; Stanislav Borotschnik, Spodnji kraj/Pliberk; Maria Karlbauser, Ruda; Agnes Doujak, Bajdiše; g. Singer, Celovec; Miha Petschnig, Št. Janž; Marija Ogriz, Svatne; Marija Wutte, Galicija; neimenovani; J. Ropitz, Celovec; N. N. Šmihel; vi. sv. Hanzi Lesjak, Žihpolje; dr. Edwin Stember-ger, Dunaj; Jožef Verdel, Galicija; neimenovani; Matthäus in Gabriela Lausegger, Slovenji Plajberk; družina Rehsmann, Ledince; Matevž in Ana Koman, Brnca; Filip Kurasch, Podgorje; Helena Vauče; Hildegart Kofalt, Vernberk; Marko Stefan, Horce II; Johann Maček, Grablje; Seher-Zablatnik, Bilčovs; Raiffesenlandesbank Niederösterreich-Wien, Dunaj; neimenovani; neimenovani, Bistrica v R.; Florijan Dlopst,
Globasnica; Hotel „Rosentalerhof“ Št. Jakob v R.; Justina Stuck, Blato; dr. Waldhauser, Št. Jakob v R.; Zavod šolskih sester, Št. Jakob v R.; Mathilde Fido, Miklavčevo; Hanzi Roblek, Sele-Šajda; Silvia Scu-ster, Podgorje; Ferdinand in Anni Kulnik, Čahorče; Albert Petschnig, Ledince; Anna Logar, Pribija vas; Tarok-runda, Nonča vas; Tomaž Miki, Bek-štanj; Marta Kreutz, Blato; Johann Wuzella, Šentjakob v R.; Johann Millonig, Drašče; neimenovani, Celovec; Adolf Wo-renz, Sraje/Št. Jakob v R.; Ana Hirm, Žvabek; Rupert Reichmanu, Moščenica; Valentin Zwitter, Štajerska; Frančiška Potočnik, fa. Karanta, Gradec; Maks Mihor, Kotmara vas; Anton in Sonja Wakounig, Mlinče; Drolle/Gabriel, Podrož-ca; Martina Metschina, Reka; Helena Perne; Tihoja; Mrač-nikar, Celovec; Jurij Buch, Št. Jakob v R.; Ciril Opetnik, Dob; Zora Jug, Borovlje; dr. Franc Wutti, Borovlje; Raiffeisenverband Oberösterreich Linz; neimenovani Celovec; Luise Tarman, Loče; Adolf Krivograd, Šmihel; Hanzi Kanzian, Rožek; Dorothea_ Užnik; Johanna Per-dacher, Št. Jakob; Vera Picej, Dunaj; Anton Dobernigg, Sraje/Št. Jakob; Maria Daniel, Libuče; Miklin, Breška vas; dipl. inž. Hanzi Miki, Ločilo; Johann Feinig, Sveče; Raiffei-
senverband Tirol, Innsbruck; dr. Mihael Weber, Celovec; Josef Kobler, Dunaj; dipl. inž. Peter Beisl, Alkoven/Zg. Avstrija; g. Rasinger; Paula Perc, Obirsko; Marija Weber; Ingrid Mitsche, Franc Krušic, Velinja vas; Milka Olip, Sele; Nužej Tolmajer, Radiše; Milka Kriegl, Zahomc; Anton Krušic, Velinja vas; Marko Bučovnik, Goselna vas; neimenovani, Celovec; Raiffeisen-Zentralkasse Tiral, Innsbruck; Johann Kanzian, Rožek; Johannes Schaschl, Trata, Borovlje; Jakob Reaut-schnig, Podgorje; 3. a razred ljudske šole Bistrica v R.; Izidor Čertov, Sele-Srednji Kot; žena z Dobja; Krivograd, Šmihel; družina Smrtnik, pbirsko; družina Lepuschitz, Št. Janž, Rožek; fa. Stefan Gregorič, Mala vas; Raiffeisenverband Koroška-Marketing, Celovec; Rudi Maierhofer, Škofiče; Gottfried Hajnžič, pobrla vas; Auguste Stornik, Št. Jakob v R.; fa. Zaplotnik, Hörtendorf; Hanzi Roblek, Sele-Šajda; Michael Laura, Preitenegg; Hranilno društvo „Klub 26“, Celovec; Sitter Želuče/Bilčovs; Paula Schweiger, Št. Janž; Terezija Pasterk, Kokje; Heinrich Pfandl, Gradec; Helene Müller, Pliberk; Marija Spieler, Celovec; Klemenc Vospernik, Ve-tjinj; M. Srienc, Škocijan; Pavli Čertov, Sele-Srednji Kot.
(Dalje prihodnjič)
V	Račičah je obhajal god in 61. rojstni dan Tonči Mucher. Za dvojni praznik mu iskreno čestitamo in želimo vse najboljše!
Dvojni praznik je pod Peco obhajal Tonej Sedelšek. Slavljencu želimo vse najboljše!
Osebni praznik je te dni na Rutah pri Podgorjah obhajala Neža Wrolich. Naše iskrene čestitke!
V	Kočuhi pri Šmarjeti bosta
praznovala rojstni dan Neži in Rudi Primik. Slavljencema iskreno čestitamo in jima želimo obilo zdravja in božjega blagoslova!	4
V	Št. Rupertu pri Velikovcu je praznoval dvojni praznik
Anton Unterberger. Iskreno čestitamo!
43. rojstni dan je v Slovenjem Plajberku obhajal Anton Travnik. Slavljencu iskreno čestitamo in mu želimo še obilo zdravja!
*
God je te dni v Grabštanju obhajala Nežka Hudelist. Čestitamo!	,
Dvojni praznik sta te dni v Bukovici sjavila Toni in Anton Pangerc. Želimo jima vse najboljše!
Osebne praznike obhajajo Neža Zunder iz Kokja, Marija Rohrmeister iz Žitare vasi in dr. Franc Vrbinc. Želimo jim obilo zdravja in božjega blagoslova. Čestitkam se pridružuje tudi Društvo upokojencev Podjuna!
Rojstni dan je na Ločilu praznovala Terezija Sluga. Želimo ji vse najboljše!
Na Šajdi praznuje te dni rojstni dan Pavla Perc. Želimo ji mnogo zdravja in božjega blagoslova!
Pretekli teden je pri Pajovcu na Ločilu praznovala 89-let-nico Ljudmila Ožgan. Slavljenki iskreno čestitamo in ji želimo še obilo zdravja!
Svojo 70-letnico praznuje te dni v Škocijanu Neži Pogačnik, za kar ji želimo vse najboljše in obilo zdravja.
Osebne praznike obhajajo
te dni Matilda Kartnig iz Bistrice, Primi Klemenjak iz Št. Ožbalta, Franci Melcher iz Broj in JMeži Kleibner iz Št. Jakoba. Čestitkam se pridružuje tudi Društvo upokojencev Št. Jakob.
Rož — Podjuna — Zilja
Kratke domače novice
Tinje:
Dnevi igre in petja privabili mnogo otrok
Slovenski narodni dan v Celovcu
V petek, 31. januarja, bo v hiši sindikatov (Č)GB-hiša) narodno-zabavni večer, katerega bosta moderirala Mojca Blažej-Cirej in Harry Prün-ster. Med drugim sodelujejo Celjski instrumentalni kvintet, Kranjski kvintet, Ansambel Štirje kovači, Kvintet Boris Razpotnik, Kvintet Karavanke, Kvintet Glas Slovenije, Plesna skupina Kaj in Ansambel Elikan.
Vstopnice za narodno-zabavni večer lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah.
Sele: Tekma za otroški pokal
Kot že vsa leta Športno društvo DSG Sele tudi letos prireja tekmovanje za najmlajše t. i. „otroški pokal“. Vsake tekme se vedno udeleži lepo število otrok. V celotno tekmovanje so vključene tri tekme. Najhitrejša dneva sta bila tokrat pri fantih Martin Oraže in pri dekle-tah Simone Wassner, ki vozi še v otroški skupini!
Zmagovalci posameznih skupin:
mini fantje: 1. Matjaž Kelih, 2. Manfred Furjan; mini dekleta: 1. Michaela Mautz, 2. Monika Olip; otroci I — fantje: 1. Friedrich Mak, 2. Marko Roblek; otroci I — dekleta: 1. Melanie Dovjak, 2. Annemarie Ogris; otroci II — fantje: 1. Florijan Mak, 2. Marko Oraže; otroci II — de-
Nadomestilo za vožnjo in mitnino:
Obrazec se dobi od konca februarja dalje
Koroška delavska zbornica obvešča, da se dobijo obrazci za nadomestilo vožnje in mitnine iz sredstev za pospeševanje delojemalca od konca februarja naprej na Delavski zbornici v Celovcu ter na vseh okrajnih zbornicah.
Vsem vajencem bo poslala Delavska zbornica obrazce za brezplačno vožnjo na dom. Delavska zbornica pa opominja, da je rok za oddajo obrazca za vse tri možne podpore 30. september 1992.
kleta: 1. Simone Wassner, 2. Marija Roblek; šolarji I — fantje: 1. Niki Mak, 2. Egon Wassner; šolarji I — dekleta: 1. Petra Dovjak, 2. Mirja Oraže; šolarji II — fantje: 1. Martin Oraže, 2. Roman Roblek; šolarji II — dekleta: 1. Veronika Roblek.
Smučarski tečaj za otroke
Športno društvo Pliberk prireja od 17. do 23. februarja (semestrske počitnice) smučarski tečaj za otroke na Peci. Prijave sprejemajo na telefonsko številko 0 42 35 / 22 22 do najkasneje 31. januarja!
Popravek
V zadnji številki NT smo poročali o občnem zboru MePZ „Podjuna“. Le tam je med drugim pisalo, da je MePZ „Podjuna“ nastopal tudi zunaj domačega kraja. Tako npr. v Veliki nedelji pri Ptuju, na avstrijskem Štajerskem in v Klosterneu-burgu . . .
Prav bi se moralo glasiti, da je MePZ „Podjuna" nastopal tudi v Sloveniji, v Veliki Nedelji pri Ptuju, v Cerknici na Notranjskem, v Steyrju in v Kremsmünsterju v Gornji Avstriji. Bralcem se za to opravičujemo!
Okrog 20 otrok iz Zilje, Roža in Podjune se je pred kratkim zbralo v Tinjah, da bi tu peli, se igrali, se ukvarjali z ročnimi deli, plesali in preživeli nekaj dni z vrstniki.
Prihodnje leto se bodo spet srečali v Tinjah
Pri plesih in skupinskih igrah so se otroci kar hitro spoznali in našli nove prijatelje. Otroci so imeli tu priložnost, da so se poskusili kot lutkarji, plesalci aii pa kot klovni. Na sporedu je bila tudi priprava filmskega prispevka. Nekateri so se kar spretno gibali pred televizijsko kamero; drugi spet so poskusili napraviti pred radijskim mikrofonom svoj
prvi prispevek. Z voditelji Andrejo, Martino, Martinom in Pavlijem so otroci iskali tudi možnost za športno udejstvovanje; našminkani pa so se lahko poveselili tudi v disko-klubu in najkasneje tam sklenili, da se bodo v prihodnjem letu spet srečali v Tinjah ob dnevih igre in petja za otroke.
Stojan Brezočnik razstavlja v Mohorjevi knjigarni
Stojan Brezočnik (levo) razlaga svojo umetnost.
V torek, 21. januarja, so
v knjigarni Mohorjeve odprli razstavo umetnika Stojana Brezočnika, ki prihaja z Raven na Koroškem. V pozdravnih besedah je Franc Opetnik predstavil umetnika, ki je po poklicu likovni pedagog in uči na osnovni šoli v Mežici in Črni.
Slikarstvo je poglavitno vodilo njegovega življenja, v katerem nenehno obravnava temeljne odnose med moškim in žensko. Ljubezen, odtujenost, izgubljenost, iskanje, navidezno sožitje, hrepenenje — vse to so relacije, ki jih doživljata njegova ženska in moški v slikarsko dobro izpeljanih rešitvah, bodisi v akvarelih, temperi ali olju ali v grafični tehniki linoreza oziroma suhe igle. Nekaj povsem drugega so rože.
To so tiste rože, ki se jeseni posuše na travniku in ki sicer v naravi nikogar ne zanimajo, razen tu in tam kakšnega botanika. Brezočnik pa jih je povzdignil nad to v odlično izpeljani tehniki.
Ob otvoritvi razstave je za literarni okvir poskrbel Klaus Detlef Olof, ki je bral odlomke iz nemškega prevoda Brižin-skih spomenikov. Razstava bo odprta še do 5. februarja 1992.
Gost v NT
GOST V NAŠEM TEDNIKU
Marija Woschitz
Prizadevna Ijudskošol-ska učiteljica Marija Woschitz poučuje že 16 let. Na začetku tega šolskega leta je prevzela vodstvo Mohorjeve ljudske šole. Z njo smo se pogovarjali o vtisih, ki jih je dobila na zasebni dvojezični ljudski šoli Mohorjeve, ter o splošnih aktualnih vzgojnih vprašanjih.
„Nujno bi potrebovali tudi predšolo!"
Z Marijo Woschitz se je pogovarjata Heidi Stingier
STRAN g petek
24. januarja 1992
'	r - '
,	•■j»
JffPI

' feK.
Prometni koncept za Koroško -bodo upoštevali tudi želje občin ?
Tudi obvoz Železne Kaple je nujno potreben; toda vprašanje je, kje naj bi
šla nova trasa.
Naš tednik: Kot izkušena učiteljica z dolgoletno prakso si se na tej šoli srečala z novim metodičnim principom poučevanja, namreč, da tu poučujete en dan v slovenskem, drugi dan v nemškem jeziku. Kakšne izkušnje imaš s tem?
Marija Woschitz: Resnici na ljubo je potrebno povedati, da so bile v začetku težave, sploh tam, kjer so bili prijavljeni učenci, ki niso znali ali slovensko ali nemško. Tako se na začetku nismo mogli strogo držati tega principa, ker so bile potrebne razlage. Po nekaj mesecih pouka pa lahko rečem, da je neverjetno, koliko je večina teh učencev medtem jezikovno pridobila. Pri tem pa je potrebno tudi povedati, da so nekateri otroci že ogromno znanja iz drugega jezika prinesli tudi iz dvojezičnega vrtca, četudi velikokrat starši otroka pri učenju jezika sploh ne morejo podpirati, ker sami ne znajo slovensko. Po nekaj mesecih pa že lahko rečemo, da ti otroci pasivno že veliko razumejo in deloma že začenjajo aktivno uporabljati slovenščino. Imam pa tudi vtis, da starši zavzeto podpirajo učenje drugega jezika, kjerkoli le morejo.
Naš tednik: Mnogi učitelji v zadnjem času močno poudarjajo pomen igrivega načina učenja. Kaj osebno menite o tej možnosti?
Marija Woschitz:	Nekateri
učitelji so mnenja, da bodo prihranili otrokom stres, če se bodo posluževali igrivne metode. Odkrito pa je potrebno priznati, da je šola za otroka določen stres, katerega mu ne moremo prihraniti. Tudi sama uporabljam med poukom igre, vendar v glavnem za utrditev snovi. Pri tem imamo
na naši šoli prednost, da imamo na izbiro morda več učnih pripomočkov, kot jih imajo učitelji na drugih šolah. Pri učenju pa so vedno merodajni rezultati, po katerih bodo ljudje nekega dne ocenjevali našo šolo. Tega se moramo zavedati.
Naš tednik: Ali vidiš razlike med otroci na podeželju in mestnimi otroci?
Marija Woschitz: Nasplošno imam vtis, da so otroci v ljudskih šolah na podeželju morda še nekoliko bolj disciplinirani kot tu v mestu. Gotovo ima vpliv antiav-toritarna vzgoja, na katero nekateri starši polagajo velik pomen. To ima nekje prednost: otroci so morda bolj odprti in v večji meri pripravljeni za komunikacijo. Po drugi strani pa opažamo, da otroci, žal, postajajo vedno bolj agresivni. Vzroki za to so najrazličnejši. Med drugim po mojem mnenju vpliva na to dejstvo, da sta danes večinoma oba starša zaposlena in tako ostaja premalo časa za otroke. Podcenjevati pa tudi ne smemo vpliva televizije, katero lahko nekateri otroci gledajo popolnoma nekontrolirano. Želim si pa tudi, da bi starši kupovali svojim otrokom manj igrač in jim zato posvetili več časa. Pri igračah pa naj bi gledali na to, da so pedagoško smiselne in ne vzbujajo še dodatne agresivnosti otrok.
Naš tednik: Danes se ponujajo otrokom številne možnosti za izvenšolsko dejavnost — šport, glasbena šola, balet itd. Ali imate vtis, da so otroci danes morda preobremenjeni?
Marija Woschitz: Ko sem začela poučevati, so bili otroci dejansko še hvaležni za vsako ponudbo. Danes pa je pogostokrat
tako, da skušajo starši dati otrokom vse možnosti, katerih morda sami niso imeli. Pri tem se lahko zgodi, da je otrok preobremenjen, ker ravno v tej starosti otrok potrebuje tudi čas, ko se lahko odpočije in se enostavno igra. Seveda je pozitivno, če starši pospešujejo otroka na področju, kjer kaže zanimanje in ima za določeno dejavnost tudi veselje.
Naš tednik: Celovški podžupan Ausserwinkler je sprožil razpravo, da bi tudi v šolah uvedli možnost, da bi se pouk začel uro pozneje, tako da bi otroci prišli k pouku naspani in spočiti. Kaj pravite o tej ideji?
Marija Woschitz: Gotovo je to ideja, o kateri je vredno razpravljati. Sploh za predšolo in za nižje stopnje ljudske šole bi bilo to morda zanimivo. Dvomim pa, da se bo dalo realizirati, ker je večina staršev zaposlena in se tako stavlja vprašanje, kdo bi vozil otroke v šolo. S tem v zvezi pa je še mnogo drugih organizatorskih vprašanj. Potrebno pa bi bilo tudi preveriti, ali obstaja zanimanje staršev za tako ureditev. Nekateri otroci bi s tem gotovo pridobili. ,
Naš tednik: Mohorjeva ljudska šola trenutno še nima predšolske stopnje. Ali se vam zdi uvedba le-te potrebna?
Marija Woschitz: Gotovo je to povezano s prostorskim vprašanje in tudi z vprašanjem števila prijav za predšolo. Osebno pa si zelo želim, da bi se čimprej uredila predšolska stopnja. Tako bi dali vsem otrokom možnost za obisk te šole in bi jih to leto ne bi bilo potrebno pošiljati na druge šolske ustanove.
STRAN q petek,
O 24. januarja 1992
Do konca leta 1993
bo Dežela Koroška izdelala celovit	prometni
koncept za Koroško, in sicer predvsem z vidika, da je potrebno za naraščajoči promet najti velike „nadregionalne rešitve“. Posamezne občine so pri Deželi že najavile svoje	posebne
zahteve.
Poroča Silvo Kumer
V središču novih nadregional-nih prometnih zvez prek Koroške bosta železniška povezava „Süd-Ost-Spange“ (o kateri smo poročali že v pretekli številki) ter avtocesta z Dunaja do italijanske meje. Že samo v ta dva gradbena projekta bo vključenih mnogo južnokoroških občin, ki pa so deželnemu referentu posredovali tudi nekaj dodatnih želja.
Tako si občina Pliberk še vedno prizadeva za most čez Dravo in priključitev na avtocesto. Sicer v ministrstvu na Dunaju ta projekt že zdavnaj ni več aktualen, kljub temu je župan mag. Raimund Grilc posredoval v tej za-
devi, ki je dolgoročni cilj in ga velja upoštevati pri sestavi deželnega prometnega koncepta. Prav tako je pliberški župan zahteval upoštevanje gradnje obvoza vasi Blato, ki že danes zelo trpi zaradi velikega prometa..
Podobno gre tudi Šmihelča-nom. Skozi ozko vas dnevno drvi
štiri do šest tisoč avtomobilov. Občina se v mislih že dolgo ukvarja s tem vprašanjem; s pomočjo Dežele bodo zdaj izdelali tudi konkretni načrt. Dr. Lang z Deželne vlade ocenjuje, da pred letom 2005 ne bo moč graditi obvoza — in to iz finančnih razlogov. Zato pa hočejo v Šmihelu
cesto zožiti na 4 metre in tako „pomiriti“ promet. Da to za prebivalce ni rešitev, je razumljivo.
V	celovit prometni koncept pa sodi v Šmihelu tudi izgradnja ceste do Pece; skrb za cesto med Šmihelom in Metlovo pa naj bi prevzela potem Dežela. Priključek železnice na Filterwerk že gradijo. Načrtovan je tudi obvoz Filterwerka.
V	občini Globasnica je „nad-regionalna“ želja odprtje mejnega prehoda Luže ter izgradnja ceste na Lužiško sedlo, ki povezuje Globasnico z Železno Kaplo. Župan Albert Sadjak pa je Deželno vlado opozoril tudi še na izgradnjo ceste med Podjuno in Štebnom, kjer pa se bodo gotovo prej ali slej javili prebivalci in zahtevali obvoz.
Obvoz je zelo aktualen v Železni Kapli. Tam je univ. doc. dr. Gerd Sammer pripravil prometni koncept, ki predvideva obvoz trga Železna Kapla. Preglavice delajo Kapelčanom gradbeno-tehnične stvari, saj je v Kapli le težko najti ustrezno traso za obvoz. Prav tako je ena od bistvenih nadregionalnih zahtev odprtje Pavličevega sedla, ki bo povezovalo Koroško s Savinjsko dolino.
O drugih koroških občinah bomo več poročali v naslednji številki.
Reportaža
Skupaj z režiserjem Petrom Militarovom in na žalost tako hitro umrlim Sasom Kumpom so igralci „delali, dodelali ali predelali“ besedilo Bora Kostanka (Florijana Lipuša) „Mrtvo oznanilo“.
Gledalca so soočali z najrazličnejšimi tehničnimi, scenskimi in igralskimi prebliski. Vsekakor jim je uspelo s to predstavo spraviti gledalce do razmišljanja. Skorajda neverjetno se je zdelo, kaj vse so igralci ob ali v tej predstavi videli, doživeli in to vse vgradili v predstavo.
Tako je bila predstava polna simbolov. Naj jih naštejem samo nekaj: tolčenje s kamni,
„Mrtvo oznanilo" na šentjanškem odru
Pretekli konec tedna
smo imeli na Koroškem zopet priložnost ogledati si gledališko premiero. Tokrat so vabili na ogled svoje predstave igralci iz Št. Janža.
bele, polovične maske, angel s podobo škofa, knežji kamen, nepopolna kosa. Ti in še mnogo drugih simbolov, dovtipov in prispodob je begalo gledalca ter ga priganjalo od ene scene do druge. Ob scenah, razvrščenih druga ob drugi, pa je bilo težko najti rdečo nit.
Prizadela pa je igra v igri z vsemi namigi na politično in kulturno življenje koroških Slovencev. Pri tem še posebej omemba g. Vinka Zaletela in njegovega dela na Koroškem. Ob tej priliki se mora gledalec res vprašati, kakšen smisel ima taka osebna kritika v gledaliških predstavah.
Kljub težkemu razumevanju predstave je treba vsem igralcem čestitati k izvrstni igralski obsežnosti, katero ima vsak posamezni igralec šentjanške skupine. Predstava je dala čutiti, koliko intenzivnih vaj je potrebnih za nastanek tako zahtevne predstave. M q
Reportaža
STRAN -j petek,
I U 24. januarja 1992
STRAN -i -i petek,
I I 24. januarja 1992
Reportaža
—JUBILEJI—
■ Naši duhovniki praznujejo
V letu 1992 praznuje kar nekaj duhovnikov dvojezičnih far duhovniške jubileje. Tako praznuje 55. obletnico mašni-štva Matevž Igerc, župnik na Suhi; šentiljski župnik Lovrenc Petričič obhaja 40-letni jubilej duhovniške službe; srebrno-mašniki (25 let duhovniške službe) pa so Valentin Gotthardt, ki deluje v Galiciji, Stanko Trap, župnik na Ziljski Bistrici, in Poldej Zunder, župnik v Železni Kapli.

k
Matevž Igerc
Želimo jim obilo božjega blagoslova ter zdravja in da bi še naprej uspešno služili Bogu in narodu!
Lovrenc Petričič
Val. Gotthardt
Stanko Trap	Poldej Zunder
Anita Hudi praznuje 45-letnico
Te dni je praznovala pesnica Anita Hudi svojo 45-letnico. Znana in priljubljena pesnica svojega okroglega jubileja ni praznovala le v krogu svoje družine, ampak je na slavje povabila med drugim tudi oktet Suha, s katerim se čuti osebno zelo povezana. Številnim čestitkam sorodnikov in znancev se rade volje pridružuje tudi uredništvo Našega tednika, ki želi prizadevni kulturni delavki še mnogo energije za nadaljnje delo, seveda pa tudi zdravja in zadovoljstva!
70 let plodovitega kilturnega delovanja
V letu 1992 načrto-vane prireditve:
25. januarja:
Literarno branje; berejo domače pesmice
v farovžu na Pečnici 25. februarja
družabno srečanje v pustu
v Ledincah
marca
nastop domačih glasbenih skupin
v Lescah (Slovenija)
20. aprila
Slavnostna prireditev ob 70-letnici društva, koncert, ples
v Kulturnem domu v Ločah
9. maja
Srečanje otrok pred materinskim dnevom
pri Borovcu v Zg. Borovljah 27. maja
odprtje likovne razstave
na občini v Bekštanju
25. oktobra
Dober večer, Koroška
v KD v Ločah
14. novembra
občni zbor pri Pušniku v Ločah
Slovensko prosvetno društvo „Jepa-Baško jezero“ praznuje letos 70 let bogatega kulturnega delovanja — 70 let krepko poživljene narodne dejavnosti. Danes sodi društvo med naša najbolj delavna društva, kar je v prvi vrsti zasluga izredno uveljavljenega tamburaškega ansambla.
Piše Franc Sadjak
Ko se je leta 1920 v okolici Loč izkazalo, da skoraj 65 odstotkov vseh oddanih glasov pripada predstavnikom slovenskega naroda, so začutili potrebo in dolžnost, da to pogumno pričevanje po svojih močeh ohranijo.
Vendar zgodovina SPD „Jepa-Baško jezero" sega ne le 70 let, temveč pravzaprav 83 let nazaj. 1909 je bila namreč ustanovljena podružnica sv. Cirila in Metoda za Bače in Loče ter okolico. Prav iz te podružnice sta leta 1922 ustanovila župnik dr. Josip Ogris in šolski ravnatelj Franc Aichhol-zer društvo, ki se je prvotno glasilo Slovensko izobraževalno društvo Jepa v Pečnici. Prvi predsednik novoustanovljenega društva je bil Franc Rehsmann, po domače Tratnik iz Ledine. Prve aktivnosti društva so bile izjemoma igre kot na primer „Divji lovec“, „Deseti brat“ pa tudi „Pravdo in srce“ so ob začetku ustanovitve društveniki zaigrali domačinom. Režijo je takrat vodil župnik in soustanovitelj dr. Josip Ogris.
Društveniki so si sami postavili
v sadovnjaku pri Žihru v Ločah leseno stavbo, v kateri je bila dvorana z odrom, na katero so bili seveda vsi ponosni. V stavbi je bil tudi prostor za shrambo vseh potrebščin društva.
Od 1932 je društvo razpolagalo z dvorano pri gostilni pri Pušniku v Ločah. Takratni predsednik Pöck, po domače Mikulov iz Rut, je sklenil pogodbo z gospo Nežo Puschnig v Ratenčah, ki je dala v najem veliko dvorano, tako da je imelo društvo primeren dom. Napravili so oder, kulise, zastor pa je slikal znani slovenski akademski slikar Peter Markovič iz Rožeka. Prva uprizoritev v tej dvorani — „Miklova Zala" — je bil pravi mejnik delovanja društva. V tem času so tudi osnovali Moški pevski zbor, ki sta ga vodila Sobej in Miki. V tem času je društvo delovalo zelo živahno. Priredilo je mnogo iger, gojili so petje, igranje na tamburice in organizirali vrsto poučnih predavanj.
Po priključitvi k reichu je društvo delovalo samo še na papirju; pripravljena igra „Vrnitev“ je Ortsgruppenleiter kratko malo prepovedal.
Prvi in drugi žig iz leta 1922 oz. 1937 SPD „Jepa-Baško jezero“
Po uničenju nacizma na bojnem polju je društvo ob požrtvovalnem delu mladih prosvetar-jev zaživelo zopet na novo; napravili so si oder, scenski material, kulise, zastor in drugo ter začeli zopet s prirejanjem iger, s pevskimi koncerti in podobnim. Sami so večkrat gostovali v Ledincah in na Brnci pri Prangarju. Domač prostor pa so nudili neštetim gostovanjem iz soseščine, npr. iz Malošč, z Brnce, iz Št. Jakoba in od drugod.
Tujski promet pa se je vse bolj razširjal in izpodrinil odrsko dejavnost, tako da so le redkokdaj uprizorili še kakšno igro. Od leta 1965 je društvu na razpolago Kulturni dom v Ločah. Med tem časom je Šimej Triesnig zbiral Pevce iz Roža, ki so se prvotno imenovali „Rožanski fantje"; prav iz tega zbora je nastal Moški
pevski zbor „Jepa-Baško jezero", katerega danes vodi mag. Aleš Schuster.
L. 1977 je prevzel mesto tajnika Joško Wrolich, kateremu je uspelo oživiti društvo na novo, predvsem pa muziciranje s tamburicami. Prav v tem letu je namreč vabil mladino iz okolice Baškega jezera na prvo vajo na novo ustanovljenega tamburaškega zbora pod vodstvom Erike Wrolich (sicer je obstajal tambu-raški zbor v Ločah že v medvojnem času, vendar ni prav zaživel). Odmev na vabilo društva je bil presenetljiv. Na prvo vajo so pričakovali vsaj deset zainteresiranih godcev, zbralo pa se jih je kar sedemnajst. Že v prvem letu je tamburaški ansambel nastopil na dvaindvajsetih prireditvah in je naštudiral nad 100 del. Leta 1981 so tamburaši posneli tgdi
Anica Resman-Lesjak,
predsednica SPD „Jepa-Baško jezero":
„Ker smo ob robu jezikovnega ozemlja, skušamo nuditi članom, prijateljem in domačinom čimveč prireditev v domačem jeziku. To je pravzaprav temeljni cilj našega društva. Ker letos praznujemo jubilejno letnico našega obstoja, načrtujemo še več prireditev. Upam, da bo udeležba kar največja.“
Joško Wrolich,
fajnik SPD „Jepa-Baško lezero":
15 let sem že tajnik društva, 2ato sem še posebej ponosen na 70-ietni jubilej. Naš cilj je ?taj ko prej, da bi našim ctanom vedno spet nudili Vrsto prireditev, mladini pa aadaljnjo izobrazbo na glas-čenem in jezikovnem podenju ter jim' utrjevali narodno
2avest.
Erika Wrolich, voditeljica tamburaškega ansambla:
„15 let že vodim in učim tambura-ško skupino. V tem času sem opazila, da mladina ne čuti več potrebe po vzdrževanju za nas pomembnih struktur. Sama mladino sicer razumem, kajti zapeljivi so drugi interesi. Trenutno sodeluje pri tambura-škem ansamblu dvajset godcev, naučila pa sem jih nad sedemdeset."
prvo kaseto „Ob zvokih tamburic“ — prodali so jih nad 2000. Tamburaši skoraj izključno igrajo priredbe Aleksandra Černuta, ki je že kot 13-leten fant napisal za ansambel prvo melodijo, „Jugoslavija“. Loški tamburaši so v 15 letih nastopili po vseh krajih Koroške, v Sloveniji, na Hrvaškem, v Frankfurtu, v Salzburgu in tudi v Švici. Nad 70 odstotkov nastopov tamburašev se je odvijalo pred nemško publiko. To kaže, da je „tamburaški ansambel“ znan tudi izven Koroške. Za to pa je potrebno mnogo dela, truda in žrtev, predvsem mnogo idealizma.
Vsekakor sodi danes Slovensko prosvetno društvo „Jepa-Baško jezero“ med najbolj delavna društva, kar je prav gotovo tudi zasluga tamburaškega ansambla pod vodstvom Erike Wrolich.
Društvu na tem mestu za sedemdesetletno angažirano uspešno kulturno delovanje iskreno čestitamo! Višek jubileja bo 20. aprila 1992 v Kulturnem domu v Ločah, ko bodo prav na rojstni dan društva priredili slavnostno prireditev.
Igra „ Deseti brat" v Ločah na Zihrovem vrtu leta 1927. Na sliki so: Šimej Trisnik in sestra Tilda, Mici Sinčič, Mici Unterweger, Mici Kencjan, Franc Uršič in brat Hajnž'k, Hajnž'k Kargt, Tonček Agaton, Hajnž'k Stisen, Franc Böck, Franc Mušet, Franc Černut, Tevžej Celot, Erwin Unterweger in Franc Oprisnik s harmoniko.
Kultura
i^SfLzek: Spodletele koroške teme
Med razna gesla v petem zvezku „Enciklopedije Slovenije“ uvrščajo tudi taka, ki so povezana s koroškimi Slovenci. Kar je lepo in prav — to pa je tudi že vse!
Piše dr. Borut Sommeregger
Tik pred koncem starega leta je pri Mladinski knjigi v Ljubljani izšel peti zvezek „Enciklopedije Slovenije“. Gre za izredno zahteven projekt dvomilijonskega naroda, čemur doslej na primer Avstrija ni bila kos. Med razna gesla uvrščajo — kot doslej —-tudi taka, ki so povezana s koroškimi Slovenci. Kar je lepo in prav — to pa je tudi že vse! Ob vsej dobrohotnosti in razumevanju za diletantizem pa mora biti konec tam, če uredniki svoj produkt sami imenujejo „resno znanstveno prizadevanje“, ki je nastalo kot plod „preverjenih dognanj znanosti“. Tako namreč beremo v uvodu.
Pa poglejmo bolj natanko. Pod navedbo „Katoliška Cerkev v zamejstvu" beremo kot senzacionalno odkritje, da je I. 1987 bil v Celovcu ustanovljen Slovenski pastoralni center. Nikjer ne zasledimo, da je bil I. 1945 ustanovljen Dušnopastirski urad, manjka ves sinodalni postopek v letih 1971—1973, o katerem smo vsaj na Koroškem bili prepričani, da s sklepi o dvojezičnosti lahko služi za zgled vsej avstrijski manjšinski politiki. Da je 70 far po tem cerkvenem zakonu dvojezičnih, isto velja za osem dekanij, se ne omenja. Avstrijska rektorska konferenca je tem sklepom posvetila veliko pozornost, slovenski „znanstveniki“ pa nič!
Ne omenjajo niti serije 11 zbornikov „Skupne Koroške“ (izdajatelja sta E. Waldstein in V. Inzko), najdemo pa napačen podatek, da Otrok božji — Naša Mavrica izhaja že v 3. letniku. Sicer pišejo, da je škof Köstner bil Slovencem „relativno naklonjen“ — karkoli to že znanstveno pomeni —, niti z besedico pa ne omenjajo Slovenskega pastoralnega odbora ali pa dejstva, da ima katoliška Cerkev svojega zastopnika v narodnem sosvetu pri kanclerju. To pomeni, da avstrijska družba točno ve, kako vlogo ima Cerkev pri ohranjevanju in vzdrževanju slovenske narodne skupnosti. Najdemo tudi napačen podatek, da Modestov dom vodijo salezijanci in da v sklopu Mohorjeve deluje v Celovcu dvojezični vrtec. Za Mohorjevo ima naš cenjeni rojak
dipl. inž. Kattnig velike zasluge, posebno na založniškem področju, ni pa njen ravnatelj, kot beremo na strani 28. Sicer pa avtorji lahko še v bodočih zvezkih popravljajo neljube spodrsljaje vsaj pri geslu „Mohorjeva“.
Nepopravljiva je napaka na strani 95, kjer pod geslom „kle-rofašizem“ trdijo, daje bil „Heimwehr“ „ena izmed nosilk protislovenskega gibanja na Koroškem". Iz zgodovine vemo, da je bila politična organizacija „Vaterländische Front" kvečjemu avstrofaši-stična, če že navedemo pravi izraz, da je v njej delovala vrsta koroških Slovencev proti skupnemu sovražniku nacizmu, in končno:	take napol resnice
sploh ne sodijo v precizne enciklopedije.
Narodni svet koroških Slovencev se tudi ni ustanovil za to, da bi se „obnovil . . . konservativni krščanskodemokratični tabor“ (str. 301), ampak kot sredstvo za samostojne politične nastope v večstrankarski demokraciji. — S takimi nepotrebnimi adjektivi knjiga proizvaja nove predsodke.
Čas je tudi, da se dokončno znebimo realsocialističnega pri-zdevka „ugledni manjšinski delavec“, ki ga na strani 286 prisodijo samo Grilcu, Smolletu in Wa-raschu. KEL se tudi ni povezala z „naprednim“ delom avstrijskih zelenih, to je subjektivna, nestrokovna in napačna ocena oddaljenega opazovalca, ampak
Založba BG—art agencija sfinga, ki jo vodi književnik in prevajalec Brane Gradišnik, načrtuje namreč še več Detelovih knjig, med drugim slovenske prevode njegove nemške proze.
V prvi knjigi Detelovih „Izbranih del“, ki izide pod naslovom „Poslednja gora“ na približno 250 straneh, je objavljena moderno zasukana proza, ki jo je avtor pisal predvsem v letih
kvečjemu s VGÖ, ALÖ ali GAL. Kot udeleženec pogajanj imam dogajanja vsaj tako v spominu.
Da zaključim. Velika umetnost in odgovornost encikopedistov je v tem, da precizno in skopo naštevajo predvsem podatke, ki jih drugi prepisujejo. Ne sodi vse v enciklopedijo. Zato iz dolžine gesla lahko tudi marsikaj razberemo. Tudi frekvenca podatkov marsikaj pove. Brez dvoma je avtorjem Koroška srčna zadeva. Toda: najti je potrebno mero!
Menda ni tako zgodovinsko važno, da je p. Tomažič metal študente iz doma Korotan, da je Vestnik polemiziral proti Smolletu. Klubu slovenskih občinskih odbornikov je namenjenih 12 bornih vrstičk (niti besedice ni o občinskih listih!). Na 32 vrstah pa se razpišejo o Kulturnih dnevih, ki niso „osrednja kulturna in znanstvena prireditev koroških Slovencev“, ampak glede obiska v globoki krizi, glede tem preživeti, da ne govorimo o kulturni ravni. Ravno lanskoletni posrečeni letni pregled slovenskih oddaj ORF-a je nazorno prikazal, koliko kulturnih dosežkov na zavidljivi ravni dosegajo podeželska društva in njihovi osrednji strešni organizaciji, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza.
5. zvezek Enciklopedije prodajajo za previsoko ceno 720,— šilingov tudi v slovenskih knjigarnah v Celovcu.
1960—1975 po prihodu na Dunaj in je delno izšla v knjigah v Trstu in Londonu. Predvsem so upoštevani teksti iz del „Blodnjak" (Trst 1964), „Atentat“ (Trst 1966), „Izkušnje z nevihtami“ (London 1967) in „Kraljev kip" (London 1970), delno tudi v celoti.
Uvodno študijo k objavam v prvi knjigi je napisal znani mlajši esejist in kritik Tomo Virk, publikacijo pa je učinkovito opremil
KULTURNI
STENOGRAM
Ljubljana: Dunajski simfoniki razprodani
Razprodan je bil težko pričakovani koncert Dunajskih simfonikov, ki je bil 16. 1. v ljubljanskem Cankarjevem domu. Sponzorji koncerta, katerega pokrovitelj je bil dunajski župan dr. Helmut Zilk, so bili mdr. naše Posojilnice, Mohorjeva založba Celovec-Ljubljana-Dunaj, podjetje Petrol-Trade in zavarovalnica Wiener Städtische.
Hvalnica božji Materi pri Mohorjevi na kaseti
Hymnos Akäthistos — Hvalnica božji Materi je naslov kasete, ki je izšla koncem I. 1991 pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Gre za besedilo bizantinske marijanske himne, ki je nastalo med 5. in 6. stoletjem. V slovenščino ga je prevedel Ivan Po-javnik, skladatelj Maks Strmčnik pa ga je nanovo skomponiral in ga svobodno postavil na osnovo starocerk-venih modusov. Strmčnikova izvirna predstavitev tega izjemno lepega besedila iz zakladnice vzhodnega krščanstva bo prav gotovo zbudilo zanimanje in bo hvaležno sprejeta tudi zunaj bogoslužnih prostorov. Izvajalci Hvalnice božji Materi so: Marcos Bajuk — bariton, Jaša Drnovšek — mezzosopran, vokalna skupina Ave, na orgle pa igra Maks Strmčnik.
Izšel 33. Celovški Zvon
Z majhno zamudo je pravkar izšla 33. številka revije Celovški Zvon, ki ga izdaja Društvo prijateljev revije pri Mohorjevi založbi, Celovec—Ljubljana—Dunaj. Številka se kajpada ukvarja s trenutnim položajem, v katerem se nahaja slovenski narod; Ivan Sedej predstavlja rajno umetnico, rojakinjo iz Argentine Baro Remec; Vinko Ošlak pa objavlja obširen pogovor z direktorjem Mohorjeve družbe dr. Antonom Korenom. Zvon je na voljo v vseh slovenskih knjigarnah.
Jure Kocbek. V zadnji knjigi Detelovih Izbranih del, ki predvidoma izide v naslednjih treh letih, bo objavljena tudi natančna in več tisoč enot obsegajoča bibliografija poglavitnih objav Leva Detela, ki jo je zavzeto sestavil v Celovcu živeči književnik in bibliotekar Peter Kersche.
Knjiga „Poslednja gora — Izbrana dela Leva Detele — prva knjiga (I.)“ — bo na prodaj v knjigarnah v Sloveniji in v zamejstvu, naročite pa jo lahko tudi pri avtorju na Dunaju, A-1220 Wien, Donaustadtstraße 30.
Izbrana dela Leva Detele v več knjigah
V Ljubljani je izšla prva knjiga „IZBRANIH DEL“ Leva Detele.
Lev Detela, ki je med leti 1960 in 1990 živel v emigraciji, je na izdajo svojih knjig v Sloveniji čakal več desetletij.
l\ omaj kdo pozna turistični center, ki je bil — in je še — skrit za Ravnami na Koroškem. Tam, kjer izvira „Rimski vrelec“, stoji predalpski hotel, zgrajen v secesijskem slogu; v neposredni bližini pa sta Ivarčko jezero in vlečnica ter sedežnica za smučarje.
Zdravilišče
Hotel „Rimski vrelec" so pred kratkim obnovili; dobil je tudi novo direktorico, Sonjo Smolar, ki skuša dati celotnemu ambien-tu nov profil, kar ji je očitno tudi uspelo.
Hotelska restavracija se naravnost ponuja avstrijskim gostom za praznovanja, seminarje in podobno. Predvsem kakovost je v „Rimskem vrelcu“ zapisana z velikimi črkami, cene pa so za avstrijskega gosta sorazmerno nizke, saj stane npr. nedeljsko kosilo samo 220,— tolarjev. Temu primerno poceni so tudi pijače, med njimi vrhunska slovenska vina.
V	okvir turistične ponudbe podjetja, ki se po novem imenuje TGP De Profundis, pa spada 52 postelj v hotelu, ki ima tudi nov „nočni bar", v katerem so ob koncih tedna redno na sporedu plesi ter tudi druge prireditve. Ta teden so se npr. prvič srečali „osamljeni“ ali bolje „Klub sin-glov“; nočni bar pa je namenjen predvsem srednji generaciji, ki išče sproščenosti med diskoteko in navadno gostilno.
Pozimi sta smučarjem na razpolago tudi vlečnica in sedežnica ob Ivarčkem jezeru, ki je primerno tudi za drsanje. Poleti pa je malo jezero izredno privlačno, saj leži med zelenim gozdom in Uršljo goro, ki nudi izredne poglede v naravo.
Če pade pozimi sneg, so pripravljene tudi tekaške proge; za smučarje pa bo De Profundis letos nakupila snežne topove, tako da bo mogoče smučati tudi v letih, ko je narava bolj skopušna s snežno odejo.
V	neposredni bližini je tudi športna dvorana s kopališčem.
Hotel „Rimski vrelec" so obnovili; ima pa tudi novo vodstvo.
Skrit koroški „Rimski vrelec" pri Ravnah
- :
Ivarčko jezero je „ skrito “ za Ravnami. Tu je možen čudovit pogled na Uršljo goro.
Cene so tudi zelo ugodne. Prav tako so na voljo teniška igrišča; torej nudijo v Rimskem vrelcu zelo pestro ponudbo tudi športnim društvom.
Nenazadnje pa je potrebno omeniti še Rimski vrelec. Že leta 1897 so o njem poročali zdravniki iz Koroške in Nemčije, češ da ima zdravilne lastnosti, ki pomagajo predvsem pri želodčnih boleznih. Voda je na voljo brezplačno; uporabljajo pa jo tudi pri
izdelavi izvrstnih „rimskih palačink“, ki jih kot desert servirajo v restavraciji.
Naslov:
Hotel
„RIMSKI VRELEC“
Kotlje,
68000 Ravne na Koroškem
Telefon;
030602/21131
Naša ocena:
•	izredno ugodno
za dnevne obmejne turiste
•	izredno ugodno, predvsem za seminarje, praznovanja, družinske izlete itd.
•	zanimivo tudi za športna društva (priprave) ter upokojence, ki iščejo na dopustu mir in sproščenost
•	okusna kuhinja, prijazna postrežba
•	ugodne cene
•	sobe niso preveč prostorne
•	pozimi velika odvisnost od snežnih razmer
Cene v Rimskem vrelcu:
Polni penzion	šil.	210,—
Polpenzion	šil.	189,—
Nočitev z zajtrkom	šil.	168,—
Za skupine je možen popust.
Nedeljsko kosilo stane
npr. 220,— tolarjev (= šil. 35,—)
Ponudba v „Rimskem vrelcu“
20 dvoposteljnih, 4 troposteljne sobe
velika restavracija: *100 sedežev mala restavracija: *40 sedežev posebna soba: *12 sedežev klub: 30 sedežev
Športna ponudba:
Bazen (vstopnina 60 tolarjev), telovadnica (450 tolarjev na uro), tekmovalna hala (600 tolarjev na uro)
in zunanja igrišča (150 tolarjev na uro)
Hotel tudi v Portorožu:
De Profundis pa ponuja tudi 200 postelj v Portorožu, kjer ima lasten hotel poleg znanega „Belvedera“.
Pisma bralcev
jUtm#, intUcev
P.n.
Naš tednik
10. Oktoberstr. 25/HI
9020 Celovec
Ob jubileju Mohorjeve družbe v Celovcu
(Odgovor na pismo Borisa Rebernika — NT 1/1992)
„Z vabilom, podpisanim 27. ju-Iija1851 v Celovcu, so koroški domoljubi našo ljudsko založbo priklicali v življenje," je zapisal slavni biograf Celjske Mohorjeve družbe Janko Moder v „Mohor-sko bibliografijo", ki je izšla leta 1957 pri Celjski Mohorjevi in smo jo prvi maturanti dobili podarjeno v Celju I. 1963. Mislim, da je prav dandanes, ko v Sloveniji debatirate o splavu, pomembno, ali se začne življenje ob spočetju ali ob rojstvu. S tem mislim odgovoriti na „tretje javno vprašanje“ gospoda Borisa Rebernika v njegovem pismu, ki ste ga pred kratkim objavili v Vašem listu. Celjska Mohorjeva ima natisnjeno na svojih kuvertah in listu „Mohorske novice", da je bila ustanovljena 1851 (glej priloga 1), medtem ko smo mi imeli na pisemskem papirju do srečanja vseh treh Mohorjevih I. 1989 na Kostanjah na Koroškem letnico 1852, kar smo na novem papirju spremenili na podlagi dokumentacije in skupnega sklepa srečanja na Kostanjah.
Mislim, daje to že dokaz, da si nismo jemali „zgodovinske pravice prehitevanja", kot piše g. Rebernik. Na istem srečanju smo govorili o skupni proslavi obletnice, ki se je je pa Celjska spomnila le z lepaki na jesenskem Knjižnem sejmu v Cankarjevem domu v Ljubljani, na katerih je bilo zapisano, da je „140 let".
Z nabirko med rojaki in mohor-jani po svetu za Slovenijo, ki je prav te dni prekoračila vsoto 10 milijonov šilingov, smo menda tudi dokazali, da nismo le koroška temveč tudi vseslovenska založba, da o neprekinjeni povojni skrbi za slovensko besedo med zdomci po svetu niti ne govorim, saj o tem priča naša bibliografija knjig in število poverjenikov po svetu. Ne govorim niti o redni navzočnosti knjig iz Slovenije v naši knjigarni v Celovcu — navzočnosti naših knjig v prodajalni sestrske založbe v Ljubljani še danes ni opaziti.
„Drugo javno vprašanje“ g.
Rebernika velja medvojnemu času in kontinuiteti prvotne Mohorjeve. To obdobje z naše strani
(tudi ne iz celjske) ni raziskano. Vemo le toliko, da se je preselila tiskarna na Prevalje in potem v Celje, od koder je bil odpeljan „celoten arhiv po nacistih nekam na sever" (J. Moder). Tu ga ni — priloženi izrezek iz „Koroškega Slovenca" (priloga 2) poroča o nekem občnem zboru koroške Mohorjeve družbe I. 1934, na katerem so bili izvoljeni za dobo desetih let odborniki Blüml, Pod-gorc in Zwitter.
Zgodovinar in poznavalec Mohorjeve v Celovcu, dr. Valentin Inzko, pa piše v Nedelji (24. 11. 1991) sledeče: „Pravno je ostala Družba sv. Mohorja s sedežem v Celovcu še nadalje bratovščina krške škofije z odborom, ki je bil izvoljen leta 1919. V njem je bil tudi Valentin Podgorc. Dne 5. novembra 1937 sta Druža sv. Mohorja v Celovcu in Celjska Mohorjeva družba sprejeli skupna pravila. Potrdil jih je za celovško Mohorjevo škofijski ordinariat v Celovcu dne 29. novembra 1937. V pravilih je rečeno: ,Družba sv. Mohorja v Celovcu vzdržuje kot matična družba z Družbo sv. Mohorja v Celju, ki se je osamosvojila, tesne stike . . . “‘
„Prvo javno vprašanje“ v
omenjenem pismu g. Rebernika je povsem nerazumljivo, saj točno ve, da tednik „Naš tednik" Mohorjeva le tiska in da nima nobenega vpliva na njegovo vsebino. Seveda tudi ne na vsebino jubilejne številke ob „140-letnici Mohorjeve" in na rubriko „Pozdravne besede", v kateri nista zajeti Celjska in Goriška Mohorjeva. No, medtem je pisec pisma brez dvoma dobil v roke „Koledar Mohorjeve družbe za leto 1992“, v katerem smo objavili tudi pisemce predsednika Celjske patra Hieronima, ki tako piše: „Mohorjeva družba v Celovcu, ki je po vojni obnovila in bogato razvila svojo dejavnost v svobodnem demokratičnem ozračju, je izdajala knjige za vse Slovence, knjige, ki so si po čudnih poteh utirale pot tudi čez mejo v domovino in so mnogim v Sloveniji in daleč po svetu utrjevale upanje na novi čas. Mali slovenski narod in njegove tri Mohorjeve — naj bo to naše bogastvo, ne pa naša nesreča" (stran 47).
Menim, da primerjava Celjske in Celovške Mohorjeve družbe ni povsem enostavna; medtem kose Celjska omejuje na založniško delovanje, je Celovška razvila svoje dejavnosti daleč preko meje
založbe (vzgojno, izobraževalno delo s privatno ljudsko šolo, skrb za domove za dijake in študente in oskrba s slovenskimi šolskimi in veroučnimi knjigami itn., knjigarna, tiskarna, zastopstvo v Ljubljani itn.), kar je zelo blizu Slomškovemu duhu, skrbi za vzgojo in povezovanje rojakov.
Da pa smo v Celovcu za dobre odnose med tremi sestrami — o tem priča naša pobuda rednih srečanj vseh treh I. 1985, o tem priča naš predlog za skupno knjigarno v Ljubljani in ob robu tudi naš .sindikalni izlet' v Celje, kjer nas je sprejel dobrotljivi prof. Rybar na sedežu Celjske Mohorjeve in nas popeljal na Slomškov rojstni Slom pri Ponikvi.
Predlagam in vabim obe sestri iz Celja in Gorice, da popeljeta svoj .sindikat' v Celovec, kjer jim bomo pripravili lepo gostijo in jih spremljali na Gosposvetsko polje in še kam. Smo za to, da praznujemo še leto 1852 (začetek delovanja Mohorjeve) in leto 1893 (dograditev celovškega sedeža na Vetrinjskem obmestju). In morda še kako drugo obletnico —- složno in prijateljsko pod geslom „Mohorjeva povezuje preko vseh
rneja ' S koroškimi pozdravi prof. dipl. inž. Franc Kattnig, vodja Mohorjeve založbe v Celovcu
Zadeva Miklosich
Ob stoletnici smrti velikega jezikoslovca našega rodu, s polnim imenom Franz Ritter von Miklosich, se je veliko pisalo, organizirana so bila srečanja, in tudi NT se je spomnil njegovega dela.
Fran Miklosich je bil utemeljitelj slovanskega jezikoslovja na dunajski univerzi, njen rektor, pisec številnih del itd., česar so se na proslavah in v člankih vsi govorniki oziroma pisci že praviloma spominjali.
Manjkal pa je nedvomno kritičen pristop do Miklosichevega dela in osebnosti, zakaj pozoren opazovalec raznih proslav in govorov v njegov spomin ne more mimo vtisa, da so njegovi privrženci naredili iz njega nehote nekakšen idol. To pa Milosich gotovo ni bil.
Takšen vtis se nam porodi že ob prelistavanju njegovih razlag in ob presoji, ne tega, kar je napravil, temveč tega, kar je bil izpustil. Pri njegovih znamenitih raziskavah o slovanskih elementih v madžarščini, v romunščini, pa v albanščini in grščini, pogrešamo vendarle še razprave o slovanskih elementih v nemščini.
Le-te se Miklosich ni lotil, in se
, ZS > 11.1 , W-. 3
Celovec (Eno in še drugo) V nedeljo 11. t. ni. se je vršil v Celovcu občni zbor koroške družbe sy._ Mohorja^ Glasom družbenih pravil so volili novi odbor celovški Mohorjani. Pri volitvah in sledečem konstituiranju je bil kon3Škj_o.dbor družbe sv. Mohorja sestavljen sledeče: predsednik kan. č._dr;.Bliiml, gospodar kan. č. nisgr.. Podgorc,.j£j-jUic.dipl. oec. V. Zwitter. Prevzvišeni knezoškof di\ Jidterj ki so hkrati pokrovitelj omenjene bratovščine, so odbor, potrdili. '
Priloga 2: „Kor. Slov" z dne 28. 11. 1934
Knjižno društvo__________ ______________ustanovljena 1851 eslablUlu-'d__________________ Publishing Society
Upravi, prodaja in elupedH: CuprijsVa 10. p.p. 36, 63001 Celje - icl. & fax + 38 63 29473. tel. 063 24-814 žiro račun 50700-678-46598
Priloga 1: Mohorske novice Celje, nov. 1991, in pisemski papir CM D.

UmUlttvo: Cankarjeva 9. p p. 532, M0U1 Ljubljana,
tel. & fax + 38 61 210-031
SUattike: Poljanska 4.61000 Ljubljana. Id. 061314*768
Pismo iz Slovenije
PISMO IZ SLOVENIJE
Zgodovina slovenskega novinarstva do pred kratkim ni poznala svoje nacionalne tiskovne agencije, kot so Reuter, DTA, Associated Press in podobne. Tiskovno agencijo sredi Ljubljane smo dobili med desetdnevno vojno za Slovenijo. Takrat je njeno ime obšlo ves svet in praktično je bila najboljši vir informacij za vse tuje in slovenske novinarje, ki so spremljali zgodovinske junijske dogodke. Informacije so povzemali ugledni časopisi kot Washington Post, domala celotno italijansko in avstrijsko časopisje ter brez števila slovenskih in hrvaških časopisov ter tujih tiskovnih agencij. Ime je preprosto: STA (Slovenska tiskovna agencija).
Njen direktor Dejan Verčič takole pripoveduje: „Priznati moram, v svet nas je lansirala vojna v Sloveniji. V tistih desetih dneh smo postali tako znani in iskani, kar nam v normalnih okoliščinah ne bi uspelo niti v petih letih. Minister Kacin je že dolgo pred začetkom vojne predvidel potek dogodkov na
Balkanu in zavedali smo se usodnega dejstva, kaj bi se zgodilo, če bi tistih deset dni Slovenija ostala v informacijski osami.
To se ni zgodilo. Verčič: „Moram povedati, da so nam veliko pomagali kolegi iz avstrijske agencije APA in slovenska redakcija britanske BBC. Bili smo tudi edini v Sloveniji, ki smo imeli neposredno telefonsko in
faks povezavo z Beogradom in tamkajšnjimi tujimi ambasadami, kar je bilo za vojni čas neprecenljivega pomena."
In še nekaj zanimivejših podatkov o agenciji. Večinski delež pri ustanovitvi delniške družbe je prispevala slovenska država. Temeljna naloga novo nastale agencije je dvojna. Po eni strani gre za oskrbovanje do-
P/se Tadej Bratok
mačih in tujih medijev z informacijami ter servisiranje sedanjih in prihodnjih diplomatskih predstavništev Slovenije z in-
formacijami ali izvlečki o dogajanju v domovini. Po drugi strani pa STA vzpostavlja najmodernejšo računalniško službo informiranja, ki je že povezana z vsemi najvažnejšimi svetovnimi viri in tiskovnimi agencijami.
Sčasoma bodo iz agencije izginili tudi telefaksi in preko posebne računalniške mreže bo neposredno povezana z vsemi
podobnimi računalniki v svetu, tako na strani vira informacij, kot tudi na strani njenih sedanjih in bodočih uporabnikov. Namesto sedanje povezave te-lefaks-računalnik-telefaks, bo v prihodnje le še povezanost med računalniki samimi. To pomeni ta čas najhitrejši, najmodernejši in najcenejši način medsebojnega obveščanja.
Agencija ima trenutno zaposlenih deset strokovnjakov, išče pa nove, najboljše kadre; ali kot pravi njen glavni in odgovorni urednik Dušan Rogelj: „V Sloveniji smo, kar zadeva informiranje, postavili nova pravila igre. Stvari se naglo spreminjajo in v petih letih bomodosegli vse tiste cilje, ki smo si jih zadali — postati svetovna, sodobna in zanesljiva nacionalna agencija kot povsem enakopraven partner podobnim po svetu.“
SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA:
V petih letih enakopraven partner svetovnim agencijam
je v danih okoliščinah tudi ni mogel, saj bi nedvomno potem nikoli ne postal rektor na dunajski univerzi. V drugi polovici prejšnjega stoletja je nemškonacional-no vzdušje tudi na Dunaju popolnoma prevladalo, in ni dopuščalo, da bi kdo tudi v znanstvenem pogledu „prizadel" prvenstvo nemškega jezika nasproti vzhodnim evropskim, predvsem slovanskim. Še sredi 70-ih let sem podpisani naletel na Dunaju na študenta jezikov, v čigar skriptah se je nahajal stavek, da je nemščina sprejemala besede le od zahodnih, sebi enakovrednih jezikov, medtem ko je svoje besede posredovala vzhodnim jezikom, ki so bili na nižji ravni.
Vendar uradno nemško jezikoslovje danes le priznava nekaj slovanskih oziroma slovenskih izposojenk, predvsem v avstrijski nemščini, kot npr. Jause (južina) ali Marille (marelica), Stieglitz (štigelček) ali Elenhirsch (severni jelen) in še katero, za več od njih Pa pristavlja, nekoliko sramežljivo, slovanske primerjave, npr. za Apfel (jabolko), Garten (od grad, ograditi) ali Hammer (od kamen), ipd. Stvari, ki se jih Miklosich takrat ni lotil, saj bi v takratnih razmerah drugače ne imel možnosti za svojo kariero.
Slavisti in slovenisti bi se morali nekoliko poglobiti tudi v Miklosi-
chev odnos do slovenščine, ki je med slovanskimi jeziki nedvomno najstarejša in najbolj izvirna. Toda v zadnjem stoletju so jo panslavisti vneto „čistili“, in to dokaj šušmarsko, primerjaje njene izraze s slovanskimi jeziki in brez sociolinguističnega znanja. Ko bi morali pravzaprav druge slovanske jezike primerjati z njo. Še danes npr. preganjajo iz slovenskega jezika besedo štala, češ da je vzeta iz nemščine (pa jo ima tudi srbščina, pa italijanščina, francoščina, angleščina). Nima je seveda ruščina, kjer se živina pase v stepi, medtem ko je štala nujno potrebna v Alpah.
Sedemdeset let Jugoslavije in jugoslavenarstva je povsem preprečevalo, da bi slovensko jezikoslovje zavzelo stvarno slovensko smer, in pri tem je sklicevanje na velikega Miklosicha in njegovo avtoriteto imelo odločilno vlogo. Tega danes ni več, zato se postavlja vprašanje, kdo se bo prvi lotil obdelave slovenskega izrazoslovja, brez ideoloških modelov v ozadju. Takrat šele se nam bo odkrilo bogastvo starodavnega slovenskega.življenja na vasi in njegovega izrazja. Odkrilo v pomenu življenjske kulture, ki se je ohranjala več tisočletij. To je tisto, česar se veliki Miklosich verjetno še ni zavedal.
Jožko Šavli, Gorica
SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
Kniga naše samozavesti
Pred nedavnim je izšel Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki so ga jezikoslovci pripravljali polna tri desetletja.
Kaj je Slovar slovenskega knižnega jezika? Je prvi večji, enojezični slovar sodobne slovenske besede, v katerem je zajetih in obdelanih nekaj nad 107.000 gesel in podge-sel — v petih knjigah na šest tisoč straneh. Gradivo za slovar je zajelo šest tisoč tiskanih del; razlagalne analize besed pa so bile povzete iz šestih milijonov kartic. Predsednik glavnega uredniškega odbora, akademik in profesor Franc Jakopin, je pojasnil: „Ta slovar bo kljub pomanjkljivostim ostal ena najpomembnejših stvaritev slovenske kulture; vsem, ki bodo v njem iskali pomoč, bo zanesljiv svetovalec o pravopisnih vprašanjih, izgovoru, obli-
kah, naglaševanju, vezljivosti, pomenih in zvezah".
Da gre za izjemen kulturni dogodek in knjigo, ki jo je ustvarjalo čez sto jezikoslovcev in drugih strokovnjakov, je pričala do zadnjega kotička napolnjena dvorana Slovenske akademije znanosti in umetnosti z uglednimi Slovenci. Izid knjige so počastili: član predsedstva akademik Ciril Zlobec, ministra za kulturo in prosveto Capuder in Vencelj, ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar pa plejada akademikov, znanstvenikov, profesorjev, študentov in tistih, ki jim je slovenska beseda pri srcu.
Tadej Bratok
Radio / TV / Prireditve
T	PETEK, 24. jan. Zvočno pismo.
A	SOBOTA, 25. jan. Od pesmi do pesmi —
T	od srca do srca.
E D	NEDELJA, 26. jan. 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna
	misel (žpk. M. Jernej). 18.10—18.30: Dogodki in |
	
E	odmevi.
N	P0NED., 27. jan. Podelitev Tischlerjeve nagrade.
V	TOREK, 28. jan. Partnerski magazin.
R A	SREDA, 29. jan. Glasbena sreda.
A	Večerna: Sklep Slomškovega triletja
D	1989-1992.
1	ČETRTEK, 30. jan. Rož — Podjuna — Zilja.
U	
	
Dober dan, Koroška
NEDELJA,
26. 1. 1992, 13.30, TV2 predvidoma
z naslednjimi prispevki Bo Slovenija pravni naslednik bivše Jugoslavije kot sopodpisnica avstrijske državne pogodbe?
13. Tišlerjeva nagrada ministrskemu predsedniku Slovenije prof. Lojzetu Peterletu
Juri Muri“ se je predstavil tudi pri strokovnem posvetu Združenja avstrijskih amaterskih gledališč v Osojah
Gimnazijski ples — višek slovenske plesne sezone
Mednarodni ljudski smučarski tek za .Karavanškega medveda" in mladinski slalom za .Kekca“
34. skoki za Ziljski pokal
RADIŠE
Igra: „POSLEDNJA VOJNA NJEGOVEGA VELIČANSTVA“ (Žarko Petan)
Čas: v nedeljo, 26. 1., ob 10. uri (po maši) Kraj: v Kulturnem domu na Radišah Nastopa: mladinska gledališka skupina SPD „Gorjanci" iz Kotmare vasi Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Radiše"
„Evropska dediščina je njena raznolikost“
Kakšno mesto imajo jezikovne manjšine v novi Evropi? Južna Koroška in Južna Tirolska dobivata vedno večji pomen.
TOREK, 11. FEBRUARJA 1992, ob 19.30
Predavanje v nemškem jeziku: dr. Peter Jankowitsch, državni sekretar za integracijo in za sodelovanje pri pomoči deželam v razvoju.
Univ. prof. dr. Andreas Kohl, poslanec v državnem zboru in zunanjepolitični govornik Avstrijske ljudske stranke (ÖVP)
Vodja diskusije:
dv. sv. prof. dr. Reginald Vospernik, podpredsednik Federalistične unije evropskih narodnih skupin (FUENS)
GLOBASNICA
Pravljična igra „MUCIN DOM“ (Samuel Maršak)
Čas: nedelja, 26. 1., ob 14.30 Kraj: farna dvorana v Globasnici Nastopa: Otroška skupina Škocijan Prireditelj: Slovensko kulturno društvo Globasnica
CELOVEC
VORSICHT, GRENZE — POZOR, MEJA —
igra o mejah, barierah, ovirah, zapornicah, zapovedih in o prepovedih. Tudi za odrasle! (v nemščini)
Čas: v nedeljo, 26. 1., ob 16. uri
Kraj: Mladinski dom, Mikschallee 4 v
Celovcu
Nastopa: Theater Cache-Cache, Dunaj Prireditelj: Kulturno društvo Pri Joklnu
SLAVNOSTNA PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Čas: v sredo, 5. 2., ob 19.30 Kraj: v Mestni hiši (Stadthaus) v Celovcu Sodelujejo: Florijan Lipuš, Fabijan Hafner, Gustav Januš, Maja Haderlap ter učenci Glasbene šole na Koroškem Moderator: mag. Miha Vrbinc Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza
ŠT. JANŽ
Ponovitev igre: „MRTVO OZNANILO“
(Kostanek — Zidar)
Čas: v soboto, 25. 1., ob 20. uri Kraj: pri Tischlerju v Št. Janžu
Čas: v nedeljo, 26. 1.;ob 20. uri Kraj: pri Tischlerju v Št. Janžu Nastopa: Gledališka skupina SRD „Št. Janž"
Prireditelj: SRD „Št. Janž“
PEČNICA
70 let — SPD „Jepa-Baško jezero“ LITERARNI VEČER — „Branje iz del domačih pesnic in pesnikov“
Čas: v soboto, 25. 1., ob 19.30 Kraj: v farovžu na Pečnici Spored sooblikujejo: Franc Černut, Dorli Hammerschall, Rozka Petschnig ter učenci Glasbene šole
SELE
KONCERT ob predstavitvi kasete „Je po-cincava“ Šimana Maleja in Hanzija Ogrisa
Čas: v nedeljo, 26. 1., ob 14.30 Kraj: v farnem domu v Selah Nastopali bodo: Šiman Male in Hanzi Ogris, Otroški zbor Ljudske šole Sele, Učenci Glasbene šole, MoPZ „Valentin Polanšek".
Dr. Marija Makarovič bo govorila o vlogi in pomenu ljudskih godcev.
Prireditelj: Katoliško prosvetno društvo „Rlanina" Sele ob 90-letnici kulturnega udejstvovanja v Selah
BELJAK
FORUM S PLESNIM TEATROM IKARUS
— branje iz Lipuševega romana „ZMOTE DIJAKA TJAŽA“, nato sledi nastop plesnega teatra IKARUS s predstavo
„EPILEPSIJA RAHLOČUTNOSTI“ —
nato diskusija
Čas: v sredo, 29. 1., ob 15. uri
Čas: v sredo, 29. 1., ob 20. uri
Čas: v četrtek, 30. 1., ob 20. uri
Čas: v petek, 31. 1., ob 20. uri
Kraj: Studiobühne (Kellertheater) Beljak
v petek, 31. 1., in v soboto, 1. 2. 1992 v Mladinskem, Modestovem in Slomškovem domu
Sodelujejo: Lutkovna skupina iz Celovca — premiera lutkovne igre „Muca copatarica“; Lutkovna skupina KPD Šmihel — lutkovna igra „Pekarna Mišmaš" (Svetlana Makarovič); Mladinska gledališka skupina KPD „Planina" Sele—-drama „Trgovina“ (Jeannine Worms); Mladinska gledališka skupina iz Škocijana— igra za otroke „Mucindom" (Samuel Maršak); Mladinska gledališka skupina SPD Radiše — „Le po kom se je vrgel ta otrok?" (Eva Jai-kovozky); Mladinska gledališka skupina SPD „Gorjanci" iz Kotmare vasi — „Poslednja vojna njegovega veličanstva" (Žarko Petan).
Prireditelj:
Krščanska kulturna zveza v Celovcu
SODALITAS
Dom v Tinjah
Telefon: (04239) 2642
9121 Tinje
V soboto, 25. januarja, od 9. do 17. ure
1492 — 1992: 500 LET OSVAJANJA IN UPORA. Gospodarske in kulturne posledice „odkritja“ — Seminar o Latinski Ameriki
Spremljevalec seminarja: dr. mag. Karl Kumpfmüller M. A., Graz v nedeljo, 26. januarja, od 9. do 17. ure TEČAJ ZA VODITELJICE IN VODITELJE BESEDNEGA BOGOSLUŽJA za dekanije: Šmohor, Beljak-dežela, Rožek, Tinje in Velikovec Predavatelji in spremljevalci: mag. Rupert Gasser, mag. Marija Perne in Jože Kopeinig
v ponedeljek, 27. januarja, ob 19.30
ČLOVEK V SREDIŠČU GOSPODARSTVA? Je cerkveni socialni nauk uresničljiv?
Predavatelj: Franz Sieder, obratni dušni pastir, Amstetten
v četrtek, 30. januarja, ob 19.30
NEW AGE — NOV ODREŠENJSKI NAUK?
Predavatelj: prof. dr. Karl-R. Ess-mann, RPI Dunaj
v petek, 31. januarja, ob 19.30
ALI ZANIMANJE ZA OKULTIZEM NARAŠČA?
Predavatelj: prof. dr. Karl-R. Ess-mann, RPI Dunaj
OGLASA
Stanujem v Celovcu v neposredni bližini centra. Pripravljena sem sprejeti na svoj dom
OTROKA V VARSTVU ZA CEL DAN
Interesenti se naj javijo na uredništvo potek 0463/512528-21.
Zveza slovenskih zadrug
V CelOVCU reg, z. z o. j. - revizija
Razpisuje delovno mesto
revizorskega
pripravnika
Šolska izobrazba: trgovska šola, trgovska akademija, gimnazija
Potrebno je obvladanje obeh deželnih jezikov, angažiranost ter pripravljenost za šolanja.
Pismeno prošnjo za sprejem v službo z življenjepisom pošljite vodji revizije Francu Krištofu do 7. 2.1992.
Naslov: Zveza slovenskih zadrug v Celovcu, reg. z. z o. j., Paulitschgasse 5—7,
9020 Celovec
Prireditve / Pismo bralca
k>
ISt&'
Kmečka izobraževalna skupnost (KIS)/ Bäuerliche Bildungsgemeinschaft Südkärnten
Telefon + faks 04 63 / 38 24 38
Kmečka izobraževalna skupnost in Strojni krožek Podjuna prisrčno vabita na seminar
KAKO GRADIMO POCENI HLEVE ZA PROSTO REJO GOVEDA
Spored: za vse kmete
•	novogradnje in prezidava starih hlevov z vezano rejo v hleve z ležalnimi boksi ali hleve z drsečim gnojem
posebno za polkmete,
•	ki opuščajo proizvodnjo mleka in se preusmerjajo na krave dojilje za vse kmete
•	izboljšanje klime v hlevu
Referent Dl Günther Egger od štajerske Kmetijske zbornice nam je na voljo v gostilni „Juenna“ v Globasnici v petek, 24. 1. 1992, ob 9. uri:
— od 9. do 12. s teorijo s ponazoritvenimi diapozitivi, — od 13. do 15. ogled hleva in diskusija pri Francu Boschitzu, Metlova 3.
PO
MOHORJEVA KNJIGARNA
Viktringer Ring 26, 9020 Celovec
/zb/ra ye velika in pestra, saj lahko izbirate med verskimi, stvarnimi, otroškimi in drugimi

knjigami v slovenskem in nemškem jeziku!
PISMO BRALCA
Förderung der Minderheit = Förderung der Kärntner Identität
Ich bin Kärntner, ich bin deutschsprachig, ich hatte vor ca. 20 Jahren einen heimatverbundenen Lehrer (keinen unbekannten — Mathias Maierbrug-ger), der uns Kindern anhand von Orts- und Flurnamen sowie geschichtlichen Gemeinsamkeiten beibrachte, daß innerhalb unserer Landesgrenzen die Berührungslinie zweier Sprachen, zweier Kulturen und Völker liegt. Erhatdamitinmireine Neugierde geweckt, die blieb, bis ich eigene Erkenntnisse gewinnen konnte,
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, I0.-Oktober-Str. 25/111.
Narodni svet zastopa politične, kulturne ter gospodarske pravice in interese Slovencev na Koroškem na podlagi avstrijske ustave, predvsem avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 in mednarodnih določil o manjšinski zaščiti. Kot ena izmed osrednjih organizacij koroških Slovencev zastopa Narodni svet na osnovi polnomočja interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov nasproti avstrijski vladi, Jugoslaviji kot sopodpisnici avstrijske državne pogodbe in nasproti mednarodnim organizacijam, ustanovam in oblastem.
Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (2. glavni urednik), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Str. 25/111, Karl Sadjak (oglasni oddelek).
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Str. 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63/51 25 28. Telefaks: 0463/512528-22.
Letna naročnina: Avstrija 400,— šil.; Slovenija 85 SLI (mesečno); ostale jugoslovanske dežele letno: 400,— šil., ostalo inozemstvo letno: 600,— šil., zračna pošta letno: 900,— šil., posamezna številka 10,— šil.; Slovenija: 25,- SLI.
SLOVENIJA: Sodelovanje z ADIT od 1. 1. 1992 ukinjeno. Rojaki iz Slovenije naročajo in odpovedujejo NT na naslov: NAŠ TEDNIK, 10.-Oktober-Str. 25/III, A-9020 Celovec, telefon 9943/463/512528.
daß man dieses Besondere unseres Landes, also die zweite Sprache und die Menschen, die sie sprechen auch besonders fördern müßte, geradeso wie man in einer Familie ein Kind mit zusätzlichen Fähigkeiten zusätzlich fördern muß.
Es ist beschämend, was uns Herr Roth vom ORF am 13. 1. im Mittagsjournal und in Zeit im Bild an Zahlen über die tatsächliche Förderung unserer slowenischsprechenden Mitbürger berichtete: gerade die Hälfte dessen, was unser südlicher Nachbar Slowenien an unsere Minderheit bezahlte, war sie unserem Staat wert, ein Vergleich mit den Förderungen in Deutschland und Italien für ähnliche Minderheitenverhältnisse fiel angesichts des ständigen Geredes unserer Politiker von bereits erreichter Europareife geradezu lächerlich aus.
Ich bitte alle maßgeblich dafür Verantwortlichen (und damit meine ich nicht nur Politiker, sondern Beamtenschaft, meinungsbildende Medienleute, Kulturträger etc.), endlich zu erkennen, daß jeder Kärntner Slowene, der seine Sprache und Kultur verliert, ein Verlust an der Identität meiner und unser aller Heimat ist.
Herbert Ronacher Seebacherstr. 74 9851 Lieserbrücke
Šport
ŠPORTNI KOMENTAR TEDNA
Po lanskoletnih izrednih uspehih naših smučarjev je res škoda, da so letos, ko gre za olimpijske kolajne, v vidni krizi. Ne vem, kako so tekle priprave za olimpijsko sezono; zdi pa se mi, da so poleti preveč počivali na lovorikah iz Saalbacha. Škoda! Npr. Švicarji pa se znajo posebno dobro pripraviti na izredna tekmovanja. Mediji pri nas vse preveč hvalijo smučarske zvezde po uspešnih tekmovanjih in jih postavljajo v sedma nebesa. Če samo pogledamo, kaj vse se je doga-
Piše
Joško
Wrolich
... ker poleg Segerja res ne potrebuje drugega napovedovalca. Saj je pravi užitek prisluhniti napovedovalcem ORF, ki so izvrstno podkovani v vseh panogah.
. . . ker imajo tako imenovani „sokomentatorji“ besed-
Preveč govorjenja, premalo dela!
jalo okoli Eberharta, ko je postal dvakratni svetovni prvak. Televizija ga je zasledovala dan in noč. In kako vozi letos? Obupno! Seveda smučarje bremeni tudi precej enostranska izobrazba. Že desetletni ne sme več igrati hokeja, nogometa, samo zato ker bo morda nekoč postal smučar. Tedne trenirajo na ledu in imajo težave, če je podlaga na tekmovanju mehka in narobe.
Preveč, je pri nas govorjenja, premalo pa resnega treninga. Iz Kitzbühla je prenašala televizija ure in ure, do zadnjega tekmovalca. Pa kar z dvema komentatorjema! Tisti drugi napovedovalec je tako odveč kot asistenčni učitelj:
. . . ker televizija itak vse pokaže: čas in napake naših smučarjev
ni zaklad šestintridesetih besed. Vsaka druga beseda je „super“ pa „gewaltig“, morda še „kurzer Kanteneinsatz“ ter „Schwung mitnehmen“.
. . . Tako da si ORF lahko prihrani honorar za te ljudi, ki so polni samohvale: „ich als Exrennfahrer“ — tu sem si mislil „pa še kakšen"!
Na vsak način nastradajo na račun smučanje pri prenosih naše televizije druge zelo zanimive športne panoge, kot npr. hitrostno drsanje.
Da je ravno v tej panogi dosegla Avstrijka na evropskem prvenstvu zlato, je televizija omenila le mimogrede!
Tudi „Dober dan, Koroška“ je morala v nedeljo čakati, dokler ni odplužil tudi zadnji slalomist Gamslernhang.
Z. sankaška tekma za pokal „Obirja"
Športno društvo SŠK Obir je letos zopet oživilo sankaško tekmovanje za ta pokal, ki skupno šteje štiri tekme. Prvo tekmo je priredila Zarja, sledili pa bosta še tekmi v Šmarjeti (26. januarja) in na Obirskem (2. februarja). Povsem razveseljivo je bilo tokrat število udeležencev — nastopilo je 67 posameznih tekmecev in 25 dvojic.
ZMAGOVALCI POSAMEZNIH SKUPIN:
športne sanke I: 1. Richard Osojnik; športne sanke II: 1. Florijan Hriber-
nik, 2. Josef Jung; šolarke I: 2. Simona Dolinšek, 2. C. Urbančič; šolarji I: 1. Dominik Rozman, 2. Harald Božič; šolarke II: 1. Sandra Karničar, 2. Andrea Urbančič; šolarji II: 1. Erich Storgl, 2. Toni Kogoj; mladinke: 1. Veronika Haderlap; mladinci: 1. Raimund Sadovnik, 2. Alex Urbančič; starostna skupina ženske: 1. Inge Karničar, 2. Rosemarie Kogoj; splošna skupina ženske: 1. Doris Zura, 2. Elisabeth Karpf; starostna skupina I moški: 1. Josef Karničar, 2. Josef Dolinšek; starostna skupina II moški: 1. Josef Jung, 2. Rudolf Čertov; splošna skupina moški: 1. Walter Zura, 2. Dietmar Paulitsch; dvojice: 1. Joži Ošina / Johi Ošina; 2. Josef Jung / Zura S.
Franci Wienele naslednjo sezono
v novem slogu!
Letošnja skakalna tekmovanja so dokazala, da v klasičnem slogu ni oz. je le redkokdaj možna zmaga. Skorajda vsi skakalci se že trudijo preoblikovati slog, za katerega pa je potrebno mnogo truda in časa.
Bo tudi Franci Wiegele letel v naslednji sezoni v V-slogu?
Tako tudi skakalci v Zahomcu že vadijo nov „uspešni" V-slog, vendar ga le redkokdo tudi obvlada. Tudi Franci Wiegele je že nekajkrat z očetom vadil nov način letenja, vendar je kar kmalu uvidel, da je za to potrebno mnogo
dela. Prav zaradi tega se bo poleti intenzivno ukvarjal z novim slogom. Mogoče bomo že v naslednji skakalni sezoni zopet videli izredne polete Francija Wie-geleja.
34. SKOKI ZA ZILJSKI POKAL
52 skakalcev od blizu in daleč se je v nedeljo zbralo na skakalni tekmi za Ziljski pokal. Na žalost se te prireditve niso mogli udeležiti vsi skakalci Zahomca, ker so se morali udeležiti drugih pomembnih skakalnih tekmovanj. Po dolgem času je tokrat zopet tekmoval za Ziljski pokal Franci Wiegele, ki pa je le za las zgrešil 1. mesto. Čeprav Franci skorajda nima časa za treninge (obiskuje šolo za carinike na Dunaju), je kljub temu skakal kar zadovoljivo. V skupini šolarjev je zasedel 2. mesto Robert Moser.
Poleg te prireditve pa so predvsem mladi skakalci Zahomca, ki letos žanjejo uspehe. Florian in Sebastian Riefenthaler, Werner Müller, Hans Millonig, Stefan Kaiser in Florian Leiler so na vseh tekmovanjih mladih skakalcev med najboljšimi. Predvsem uspešni nastopi mladih so dokaz izrednega dela z naraščajem v Zahomcu — nenazadnje po zaslugi Franca Wiegeleja starejšega.
Skromen konec tedna za Šentjanžane
140 šolarjev se je znašlo preteklo soboto na Dobraču, kjer so v veleslalomu tekmovali za točke „Raiffeisencupa“. Na trdi in ledeni progi se niso znašle predvsem šolarke Št. Janža, saj je bila najboljša uvrstitev 11. mesto Tatjane Zablatnik. Zadovoljivo so tokrat izpeljali progo fantje; najboljši, Danijel Užnik, je le za 20 stotink sekunde zgrešil 2. mesto. Zasedel je 4. mesto.
REZULTATI:
Šolarke II: 1. Karin Truppe (Arnoldstein), 11. Tatjana Zablatnik (Št. Janž); šolarke I: 9. Karin Kruschitz (v letniku 4, Št. Janž), 12. Brigita Esel (v letniku 5, Št. Janž); šolarji II: 1. Rainer Schönfelder (SC Peca), 4. Danijel Užnik (Št. Janž), 12. Markus Vouk (Št. Janž); šolarji 1:15. Dominik Kropivnik (Št. Janž), 20. Martin Sleik (v letniku 8, Št. Janž).
Dan navrh je sledil slalom za „Raiffeisencup“ na Katschber-gu. Slalom je bil zaznamovan
s številnimi izpadi; med nesrečnimi je bil tudi Danijel Užnik.
Izredno hitro pa je izpeljal progo Markus Vouk, ki je zabeležil svoj najboljši rezulat v slalomu. Zasedel je 6. mesto.
REZULTATI:
šolarke II: 6. Tatjana Zablatnik, 8. Karin Kruschitz; šolarke I: 7. Andrea Kruschitz (v letniku 6.), 9. Brigitte Esel (v letniku 6); šolarji II: 6. Markus Vouk (vsi Št. Janž)
Šport
Pobijanj v četrtfinalu avstrijskega pokala tesno podlegli z 2:3
Manjkalo je le košček sreče!
Po naporni peturni vožnji v Innsbruck so Dobljani nesrečno podlegli domačinom v četrtfinalu avstrijskega odbojkarskega pokala z 2:3. Martin Micheu je bil kljub poškodbi najboljši igralec na parketu.
nimamo
več
j? : sreče?“ se je po porazu v Innsbrucku spraševal Lojz Opetnik.
Vsi so pričakovali največji uspeh v zgodovini kluba. Vendar naporna (peturna) pot z vlakom v Innsbruck ter precej nesrečen potek igre sta nenadoma preprečila pričakovani višek uspešnega kluba. Sicer sta si bili ekipi vso tekmo enakovredni, venar je v odločilnih trenutkih Dobljanom primanjkovala popolna zbranost ter sreča. Poleg tega se je tudi
(domači) sodnik izkazal kot nasprotnik Dobljanov. V odločilnih trenutkih tekme je oči-vidno dajal prednost domači ekipi. Dejstvo, da se Dobljani ne znajdejo v velikih dvoranah, je prav tako vplivalo na nesrečni izid igre. Kljub temu se je igra gostov v primeri z zadnjo tekmo v Gleisdorfu bistveno izboljšala, predvsem pa so se igralci borili do zad-
njega. Predvsem v drugem in tretjem nizu, katera so jasno dobili, so pokazali izredno dobro igro. V četrtem nizu se je poškodovani, a kljub temu najboljši igralec na igrišču, ponovno poškodoval, nakar se je igra Dobljanov v napadu bistveno poslabšala. Ves nadaljnji trud in borba nista več zadostovala. Četrti in peti niz so zopet izgubili ter se tako povsem nesrečno poslovili od avstrijskega odbojkarskega pokala.
V soboto čaka Enns
V drugem kolu kvalifikacijskega tekmovanja za 1. avstrijsko odbojkarsko ligo, tekmujejo Dobljani na tujem in sicer v soboto, 25. januarja, proti izredni ekipi iz Ennsa.
Pričakovanja so precej skromna, kajti Enns sodi poleg HYPO VBK med favorite za 1. mesto. „Vendar presenečenja so možna tudi v odbojki,“ so si igralci Doba edini. Tudi tesen poraz bi bil velik uspeh.
Sekcijski vodja in igralec Lojz Opetnik je na kratko ocenil nasprotnike Doba za kvalifikacijo:
HYPO VBK: Je brezdvomno favorit za 1. mesto. Ekipa je precej izenačena in zrela, vrhu tega se je uvrstila med četverico avstrijskega pokala, kar jih dodatno še bolj krepi. Proti tej ekipi verjetno ne bomo želi, uspeha.
Enns: Ekipa ima nekaj igralcev iz 1. lige, poleg njih pa tudi dva izredna legionarja iz Češke. Tudi proti tej ekipi ne pričakujemo zmage.
Gleisdorf: Na tujem smo proti Gleisdorfu sicer jasno podlegli, vendar doma pričakujemo zmago. Ekipa pa sodi med najboljše tri ekipe na kvalifikacijskem turnirju.
Tl Innsbruck: Ekipa nas je sicer v pokalu premagala, vendar na prvenstvu pričakujemo zmago.
Aspern: Je najslabše moštvo, proti kateremu ne bi smeli imeti težav. Tu sta upoštevanja vredni samo dve zmagi.
Iz tega je razvidno, da je „realno“ mesto Dobljanov na tabeli med 3. in 4. mestom. Vendar so tudi v odbojki presenečenja možna!
Tekmovalni načrt
Enns — Dob Dob — Aspern Innsbruck — Dob Dob - Hypo VBK Dob — Gleisdorf Dob — Enns Aspern — Dob Dob — Innsbruck Hypo VBK - Dob
kvalifikacijskih tekem:
sobota, 25. 1. 1992, 18.30 sobota, 1. 2. 1992, 19.00 sobota, 9. 2. 1992, 20.00 sobota, 15. 2. 1992, 19.00 sobota, 22. 2. 1992, 19.00 sobota, 20. 2. 1992, 19.00 nedelja, 15. 3. 1992, 14.00 sobota, 21. 3. 1992, 19.00 sobota, 28. 3. 1992, 16.00
SK Zadruga Dob II : Wolfsberg	1:3
HYPO Celovec — Dob (ženske)	0:3
Andi Cvetko pri SAK
Že na prvem treningu je mogel trener dr.
Ivan Ramšak pozdraviti novega igralca Andi-ja Cvetka, ki je že jeseni nekajkrat prostovoljno treniral pri SAK. Andi je star 28 let in je vsem poznavalcem nogometa znan. Andi je med drugim Igral pri celovški Avstriji in pri Vorwärtsu iz Steyerja, zadnje leto pa je okrepil ekipo iz Vetri-nja. Novi igralec zna igrati predvsem v obrambi (bek), pa tudi v sredini je že pokazal iz-
redno igro. Njegova pričakovanja pri SAK: „Koroški prvak innatotakojv2. divizijo!“ Trening SAK obiskuje tudi mladi igralec Globasnice Robert Zanki.
V ponedeljek je SAK pričel trenirati s polno paro; treninga so se udeležili vsi igralci. „V pripravljalni dobi bomo morali trenirati skoraj vsak dan!“ je dejal trener Ramšak. Ramšak si je zastavil visok cilj in kdor ga pozna, ve, da se bo trudil zanj do zadnjega.
S polno paro so pričeli igralci SAK priprave na odločilni, drugi del prvenstva v Koroški ligi.
Novice iz naših klubov — Od Globasnice se je poslovil trener Djurič, ki je nastopil mesto trenerja za vratarje pri celovški Avstriji. Na-domestilaplobašani še niso našli. Selane bosta vigredi okrepila Franc Rozman (Železna Kapla) in Siegfried Užnik_(ATUS Borovlje). Klub pa bosta zapustila Norbert Hribernik in Pavel Čertov.
Kdo bo miss SAK?
TRI DEKLETA SE LAHKO ŠE JAVIJO
29. februarja bodo v Globasnici volili miss SAK. Doslej se je javilo že 11 deklet, med njimi tudi miss Koroška (Ravne) 1992. Še za tri dekleta pa so startna mesta prosta.
Vsaka kandidatka bo dobila lepo darilo za sodelovanje, pri katerem naj bi bilo v ospredju veselje in razvedrilo. Za zmagovalke pa so pripravljene tudi posebne nagrade.
Zato dekleta, javite se: telefon: 04 63 / 51 25 28 - 30.
Slišal sem, da te je tvoja žena povabila, da greš z njo v mesto nakupovat darila.
Tako je.
Glej, glej, kakšna prijaznost!
Prijaznost?
Raje reci potrpežljivost in drago-cenost!
Ml zapira —ha odprl kje drugje?
Gostilna „Bierjokl / Pri Jokl-nu“ bo s 15. februarjem zaprla svoja vrata. Tedaj bo namreč Zveza-Bank pričela graditi svoje nove bančne prostore.
Od leta 1985 naprej so vodili gostilno Mirko Picej, Monika Zeichen, Sepp Brugger in Franc Marenitz. Toda že leta 1985 je bilo domenjeno, da bo gostilna samo tako dolgo, dokler banka ne bo zgradila novega poslopja. V teh sedmih letih so v dvojezični gostilni ustano-
Pliberški okrajni sodnik dr. Hugo Ramnek v pokoju
Pliberški okrajni sodnik dr. Hu- kar je zanj ob koncu njegove po-go Ramnek je šel pred kratkim klicne poti gotovo največje pri-v pokoj. Dr. Ramnek je bil daleč znanje. Predvsem si je vedno naokrog znan in cenjen sodnik, prizadeval, da bi se sprte strani
sporazumele, za kar je potreboval veliko spretnosti in občutka.
Tudi kar se tiče dvojezičnosti, je bilo pliberško sodišče vzorno; vsi napisi na sodišču so dvojezični. Odkar je dr. Ramnek odšel v pokoj, ga v Pliberku nadomeščata boroveljski in kapelški sodnik dr. Tomaž Partl in dr. Avgust Brumnik. Kdo bo nasledil sodnika dr. Ramneka? Najprimernejši dvojezični kandidat se menda v Celovcu še trdno brani. Pliberk pa je zapustil tudi notar. Dr. Michael Kuhn je odšel v Beljak, ker je bilo v Pliberku zanj premalo dela.
Na sliki vidite sodnika dr. Huga Ramneka z bivšim ministrom za pravosodje dr. Egmontom Forre-gerjem ob priložnosti predstavitve Slovarja pravnega jezika dr. /l.	Apovnika.
vili tudi kulturno društvo, ki bi rado delovalo naprej v kakšnem drugem poslopju.
V to gostilno so radi zahajali predvsem gostje s celovške univerze, študentje in tudi mnogi s podeželja. Njihova želja je, da bi kje v centru zopet odprli „Joklna“. Ena ali tudi dve ponudbi sta znani. Ali bo „Jokl“ spet odprl, pa doslejšnja šti-rica gastronomov še ni odločila.
Si bo gostilna „Bierjokl /
Pri Joktnu“ poiskala nov dom?
O