Kamniški LETO XXXI KAMNIK, 25. JULIJA 1991 SKUPŠČINA Za aktivno socialno politiko Delegati so na zadnjem zasedanju obravnavali dva pomembna sklopa vprašanj, ki se nanašata na probleme nezaposlenih in socialno ogroženih v naši občini. Obravnavali so poročilo o problematiki brezposelnih mladih kadrov in socialni program za letošnje leto. Poročevalka iz zavoda za zaposlovanje je povedala, da delodajalci še vedno uspešno koristijo sofinanciranje pripravništva, nezaposlene mlade pa vključujejo v programe dokvalifikacije in prekvalifikacije, nekaj pa se jih je vključilo tudi v program javnih del. Te trte* * * i— * -L. nutno izvajajo le v aidur-tumu, na Veliki planini pa jih še ne. Na slovensko akcijo 1000 novih delovnih mest se je prijavilo devet nosilcev dejavnosti, ki bodo odprli 38 novih delovnih mest. Vse kandidature so sprejeli. Delegati so sredi julija obravnavali tudi socialni program za leto 1991, ki bo zaradi relativne zakasnelosti lahko le dobra osnova za prihodnje leto. Mnogo delegatov je tudi opozarjalo, daje treba narediti dober, konkreten program aktivne socialne politike, saj se gospodarska situacija tudi v naši občini zelo hitro slabša in lahko pričakujemo večje število brezposelnih. Na Centru za socialno delo so zato pripravili program konkretne pomoči socialno ogroženim skupinam prebivalstva, računajo pa tudi na alternativne oblike pomoči, ki so jih zastavili s posebnim programom »Pomagam tebi in sebi«, ki nezaposlene aktivira za pomoč sočloveku v stiski. V razpravi so delegati menili, da je treba socialni program in posamezne akcije fi- nančno ovrednotiti in na občinski ravni je treba vedeti, koliko denarja smo pripravljeni in zmožni nameniti za aktivno socialno politiko, predvsem za odpiranje novih delovnih mest. Pri tem ne gre zanemarjati sa-mozaposlovanja. kjer bi morala občina pri jasni davčni po-jftjki in olajšavah tistim, ki nanovo odpirajo obrt. opraviti poglavitno vlogo. Miha Novak, podpredsednik izvršnega sveta je dodal, da na tej ravni že obstaja sklad za pospeševanje razvoja podjetništva, objavljen je bil namreč tudi razpis za zelo ugodna posojila za obrt. Glavni kriterij za pridobitev kredita so bili: izvozna usmerjenost, ekološko čista dejavnost in odpiranje novih delovnih mest. Občina se je povezala tudi z »Noumo«, agencijo za razvoj podeželja, saj ima občina tu še veliko razvojnih možnosti. Tudi pri izdajanju obrtnih dovoljenj se trudijo, da bi bil postopek čimprej opravljen in tako je možno dovoljenje pridobiti v štirinajstih dneh, razen če se ne zatakne pri prostorskih omejitvah. V takem primeru pa si pomagajo pri izdaji začasnih dovoljenj. Delegati so socialni program sprejeli, poročevalce pa so zavezali, da o izvajanju aktivnosti na tem področju poročajo čez pol leta in pri tem naj upoštevajo vse pripombe delegatov. R. G. Program prireditev v počastitev praznika občine 23. -30. julij Razstava izdelkov učencev Osnovne šole 27. julij Kamnik v trgovini Oblačila na Titovem trgu. 27. julij ob 8. uri Turnir trojk v odbojki na odbojkarskem igrišču v Kamniku. 28. julij ob 11. uri Odkritje spominske plošče baročnemu slikarju Fortu-natu Bergantu na hiši Medvedova 10, Kamnik. 10. avgust ob 13.30 uri Triatlon Kamnik 91 - start in cilj plavanja, teka in kolesarjenja bo pri bazenu v Kamniku ZARADI NASTALIH RAZMER TRADICIONALNO PRAZNOVANJE NA TITOVEM TRGU, KI JE BILO PREDVIDENO 26. IN 27. JULIJA, ODPADE! Triletni PRIMOŽ OSLOLNIK, vnuk Milana Plahut- •>-- -j:.,s « nn«o»n nčonirn ni mnoel skriti radosti. FIIHH, uu nji t i a pvAVftu |*^.~..._____0___ Delo je vseskozi budno »nadziral«, pridno je pobiral klasje in je zagnano pomagal nakladati pšenične snope na voz. Čestitamo ob prazniku občine Predsedstvo skupščine občine Kamnik POGOVOR KAMNIŠKIH GOSPODARSTVENIKOV Z GUVERNERJEM BANKE SLOVENIJE Izterjave, gotovina, obresti Velik problem, ki se pojavlja tudi v kamniškem gospodarstvu, je neplačevanje blaga iz področij sosednjih republik. Podjetja se trudijo, da bi z vsemi oblikami izterjave prišla do denarja, vendar je večina poskusov za sedaj neuspešnih. S temi težavami se ubadajo tako v Titanu, Svilanitu, Menini, ki med drugim izgublja dobršen del trga v sosednjih republikah. Težave so tudi v ostalih podjetjih. Njihovi direktorji so se na nedavnem posvetovanju z guvernerjem Banke Slovenije dr. Francetom Arharjem pogovarjali o teh in ostalih problemih, ki trenutno pestijo slovensko gospodarstvo. Zaradi prekinjenih ali pa izjemno nevarnih cestnih transportov podjetja nadomeščajo cestni prevoz z železniškim. Nadomestni denar? Dr. France Arhar je podjetnikom govoril o tienutnih težavah Banke Slovenije, ki je izločena iz jugoslovanskega monetarnega sistema. Prav zato, je dejal, ima slovenska vlada pripravljenih nekaj ukrepov za uvedbo nadomestnega denarja (bonov). Vendar je zaenkrat v bankah dinarjev še dovolj, v vsakem primeru bi te zaloge morale zdržati do konca moratorija. Direktorji so ga spraševali, kdaj in na kakšen način ter v kakšnih razmerjih naj bi prišlo do uvedbe slovenske valute, vendar jim Arhar na to ni dal konkretnega odgovora. Omenil je še, da je tudi likvidnost slovenskih bank dokaj dobra, slabša pa je seveda devizna likvidnost. Osupljiv je podatek, da je federacija dolžna Sloveniji kar 1,9 milijarde dolarjev. Javni dolg predstavljajo seveda vloge občanov, koliko pa je še odprtih terjatev iz preteklosti, da ne omenjamo tekočih terjatev slovenskega gospodarstva in javnih kraj njihove lastnine (pri- jejo, na kar so opozorili tudi kamniški podjetniki. Omenjali so dvomljivo opredeljevanje poslov s tako imenovano valutno klavzulo, saj ni nihče nikjer obvezan, po katerem tečaju - uradnem ali po dnevnem borznem - naj se ravna. Čeprav naj bi podjetja to reševala sama s poslovnimi partnerji s posebnimi pogodbami, pa bi morala tudi politika o tem reči svoje, so menili kamniški direktorji. V pogovoru so omenjali veliko anomalij naših poslovnih bank, do katerih je prihajalo v zvezi z EDP-ji. V zvezi s predlogom nekaterih podjetij (to vprašanje je Arharju postavil direktor Titana), naj bi jim republika odkupila terjatve, je dr. France Arhar odgovoril, da to ver- jetno ne bo prišlo v poštev. Problemi se pojavljajo tudi na področju uvoznega poslovanja, ker nekateri dobavitelji ne sprejemajo nobenih plačilnih garancij, ampak želijo, da se blago plača z gotovino. Guverner Banke Slovenije je poudaril, da ljudje v zadnjem času držijo gotovino doma, kar je povsem nesmiselno, saj je denar vedno bolj učinkovit, če je v obtoku. Zatrdil je še, da ni bojazni, da bi ljudje ostali brez gotovine. Strinjal pa se je, da je ravnanje nekaterih hčera Ljubljanske banke povsem nerazumljivo, saj bojda občan ne more narediti prepisa iz ene na drugo devizno hranilno knjižico, torej iz ene banke na drugo. ROMANA GRČ AR Dr. France Arhar mer Slovenijašporta!) pa sploh ni moč na hitro oceniti. Anomalije poslovnih bank France Arhar je še dejal, da bi se morale slovenske banke obnašati čimbolj jasno v smeri pomoči slovenskemu gospodarstvu. To pa bi dosegle le s cenejšim denarjem, ne pa da se obresti pošastno dvigu- OBVESTILO BRALCEM IN DOPISNIKOM KAMNIŠKEGA OBČANA Tudi letos avgusta Kamniški občan zaradi dopustov ne bo izhajal. Naslednja, 15. Številka glasila bo izšla 5. septembra. Občane prosimo, da prispevke, oglase, zahvale ipd. oddajo po pošti do 28. avgusta, skrajni rok je 30. avgust. Torej, glasilo Kamniški občan bo spet med vami v začetku septembra. Do takrat pa lepo pozdravljeni in lepe počitniške dni vam želimo! Uredništvo V. M, 99999999999999999999999999 UTRINKI IZ DELOVANJA SOCIALDEMOKRATOV Evropa in mi V času agresije JA na Slovenijo-sem bil z družino v Nemčiji na hčerini poroki. Kakšni so bili naši občutki, ko smo sredi poročnega kosila izvedeli, da vojska bombardira Brnik in da tanki gazijo slovenska polja in ceste, avtomobile in celo ljudi, se pač ne da opisati. Rad pa bi opisal stvari, ki so se zgodile že naslednji dan. V soboto popoldne so bile v Stuttgartu množične demonstracije v podporo Sloveniji. Na transparentih so bili napisi v slovenščini in nemščini: TANKI GAZJJO LJUDI, GOSPOD GENSCHER: ALI MORA SLOVENIJA KUPITI SVOBODO S KRVJO? MILOŠEVIĆ - HU-SEIN itd. Govorniki so pozivali evropske politike na pomoč, kritizirali so ameriško politiko do Jugoslavije in zahtevali konec prelivanja krvi na pragu Evrope. Medtem so na trgu vihrale zastave. Na stotine hrvaških, nekaj albanskih in ena slovenska. Na moje začudenje ob tem sem dobil odgovor, da so Sele včeraj sploh izvedeli, kakšna je nova zastava in grb. Sprašujem se, kako smo mogli pričakovati mednarodno pomoč in razumevanje, saj smo še predvčerajšnjim mahali s prav tako rdečo zvezdo, kot jo nosijo tisti, ki nam zdaj pošiljajo granate in bombe. Tako zvezdo Evropa sovraži in se je boji. Izvedli smo demokratične volitve, plebiscit, nismo pa mogli pravočasno iti v novi čas z novimi simboli. To nam je povzročilo neposredno politično škodo, posredno pa tudi materialne in človeške žrtve. Povzro- čilo je, da nas Evropa ni vzela resno, kar je nedvomno bolj spodbudilo J A k napadu, kot pa ameriška podpora celovitosti Jugoslavije. Kdo je nenehno preprečeval zamenjavo državnih simbolov vemo, ali vemo morda zakaj? Prepričevali so Slovence, da lahko naša nova država obstaja kot demilitarizirana! Nekateri naivneži so celo trdili, da je mogoč nenasilni odpor proti pobesnelemu agresorju. Zaradi takih neumnosti so bili mnogi ob svoj osebni avto, eden pa celo ob življenje. Zavedajmo se vendar, da se nenasilno ne da pripraviti niti kokošje juhe. Celo za palačinke MORAMO RAZBITI JAJCE. Tako zaradi času in razmeram povsem neprimernih idej nekaterih politikov ni dosti manjkalo, da bi bila Slovenija povsem nepripravljena na napad JA. Le modrosti Janše, Bavčarja in kolegov ter neverjetnemu osebnemu pogumu naših teritorialcev, policistov in sploh slovenskega naroda se lahko zahvalimo, da je prvi napad kaj klavrno propadel. Upajmo, da je bila to dobra šola vsem in da nas tudi eventualni drugi udarec ne bo zalotil brez hlač. O Brionski deklaraciji pa le toliko, da je to pač vsiljen preizkus, če smo že pripravljeni za vstop v Evropo in če nismo na Balkanu res vsi enaki. Končno pa z Brionov še nikoli ni prišlo za Slovence nič dobrega. AV za SDSS PRESS SOLIDARNOST MED LJUDMI Pomoč prijateljev Ena najlepših človekovih lastnosti je pomagati ob nesreči ali tragediji. Lepo je, da se vedno znova to dogaja tudi v naših krajih. Prvo julijsko soboto in nedeljo je bila taka akcija solidarnosti na Gojiki planini, pri Podsteški bajti. Fantje in možje Ljubljanskega potniškega prometa - enote Kamnik so ob tragični izgubi svojega sodelavca Janeza Spruka iz Podstu-denca 13, ki ga je 25. maja ustrelil sosed, obljubili ženi Stanki in mami Faniki, da jima bodo pomagali pri najbolj nujnih opravilih. Od del, ki jih je pokojni mladi gospodar zapustil nedokončana, je bila tudi pastirska bajta na Gojški planini. Lani jo je z velikim »zamahom« od temeljev prenovil, povečal je prostor za živino, za letos pa je načrtoval še zamenjati strop, jo pokriti ter ji tako dati končno podobo. Žal, zgodilo se je najhujše. Ostali so načrti, domačija, mama, žena, deklica in deček. Njegovo delo na planini, na katerega je bil tako zelo ponosen, so namesto njega 6. in 7. julija dokončali njegovi sodelavci - šoferji. Bilo je vražje vroče. Julijsko sonce je žgalo, delo pa je uspešno teklo pod strokovnim vodstvom tesarskega mojstra Griljca-Škofo-vega Staneta, ki se je tudi pridružil tej solidarnostni akciji. Kot je običajno na takih akcijah z vražjimi fanti, so padale tudi šale. Pa vendar se more, ki je tiščala vse, ni dalo prikriti. Manjkal je gospodar Janez, ki je tako hrepeneče želel sam, z blestečimi skodljami obleči svojo lepotico in ji nadeti končno podobo. Tako skrbno je varoval dediščino svojih prednikov in je pazil, da bi ostal kljub prenovi zvest ljudski arhitekturi pastirskih stanov. Manjkal je njegov smeh in neizmerna delovna vnema. Pa ni manjkal samo on, motena je bila tudi prelepa planinska idila s kravami in zvonci. Planina je bila namreč sredi poletja povsem prazna. Ni bilo nedeljskih obiskovalcev, ne njihovega razposajenega vrišča okrog planinskih domov. V dolini je počivala vojna. Fant, ki je na bajti pribijal skodle, se je pred tednom dni kot teritorialec tolkel pri Trzinu. To so bili usodni trenutki naše mlade države Slovenije. Dela pa je kljub vsemu treba opraviti in pomagati pomoči potrebnim ter si še bolj kot kdaj koli prej stisniti roke. Slovenci se na srečo tega zavedamo. Tako naj tudi ostane. Hvala fantje! s. G. ENCUAN ZLATARSTVO ŠTERN Kidričeva ulica 20, Kamnik, Tel.: 831-873 Zaradi bolezni do nadaljnega odprto od 13., do 18.30, v soboto od 8. do 12. ure. Bogata izbira kvalitetnega zlatega nakita! Pisma podpore A. J. A. Janssen župan mesta Gendringen Postbus 100 7080 GA GENDRINGEN Dragi g. A. J. A. Janssen, Vašega pisma, s katerim se obračate na nas z vzpodbudnimi besedami, sem bil zelo vesel. Naš pregovor pravi, da prijatelja spoznaš v nesreči. Zato mi dovolite, da se obrnem na Vas, da prek ljudi, pomembnih za politično življenje vaše države, poskušate širiti resnico o naših željah. Prepričan sem, da smo vam že ob našem obisku predlani povedali dovolj razlogov za odločitev, ki jo je slovenski narod sprejel 25. junija letos. Našega takratnega srečanja se rad spomnim, zato iskreno upam, da Vas bomo imeli kmalu priložnost srečati v samostojni državi Sloveniji. Do takrat pa nam bo v pomoč in tolažbo tudi misel, da vsi na Nizozemskem ne razmišljajo tako, kot je uradno stališče nizozemske vlade. Z odličnim spoštovanjem! PREDSEDNIK MAKS LAVRINC Gendringen, 9. 7. 1991 Spoštovani g. Lavrinc! Po sredstvih javnega obveščanja stalno spremljamo, kaj se dogaja v vaši državi in prav tako v vaši občini Kamnik. Različna dogajanja pri vas so nas napolnila s sočutjem do vas in do vaših ljudi. Upamo, da boste v teh težkih razmerah našli modrost in moč. ki sta potrebni zato, da storite vse, kar je najboljše za vašo skupnost in za vaše ljudi. Iskreno upamo, da se bomo lahko srečali v bolj mirnih razmerah. Lep pozdrav! POSLEDICE NEURJA Polomljena drevesa rešiti pred lubadarjem Zaradi katastrofalnih posledic minulega neurja, ki je poškodovalo ogromno gozdov v naši občini, padala so namreč tudi stoletna drevesa, so se takoj sestali gozdarji tozda Gozdarstvo Kamnik in območni gozdarski inšpektor. Predlagali so, da se pri izvršnem svetu takoj organizira komisija za oceno škode, gozdarska inšpekcija pa naj bi izvršnemu svetu sproti poročala, kako poteka sanacija te velike katastrofe. A .... > Na omenjenem sestanku so goz- v akcijo preprečevanja ogromne škode, ki bi lahko nastala, če polomljen les napade njegov največji škodljivec - lubadar. Čimprej bo treba poskrbeti tudi za novo pogozdovanje. Veter je največ škode naredil na področju Črnivca, Gozda, Tunjic, vidne katastrofalne posledice pa je opaziti tudi sredi mesta; pobočje Starega gradu je na severnem deiu v širokem pasu skoraj popolnoma oguljeno. Revirni gozdarji so skupaj z gozdnimi posestniki že evidentirali posledice vetroloma. Iz-mero in označevanje panjev bodo naredili revirni gozdarji Javne gozdarske službe iz enote Kamnik. S posameznimi lastniki gozda se bodo dogovorili, ali bodo sanirali prizadete površine sami ali bodo to prepustili gozdarskim službam. Po potrebi bodo z ekipami usposobljenih sekačev na voljo tudi gozdarji iz Litije, Vrhnike in Logatca. Stroški se bodo seveda pokrivali iz izkupička za prodani les. Gozdarji so na sestanku dejali, da je treba ves smrekov in borov les ob sečnji obeliti, na sečišču pa je potrebno vzpostaviti minimalni gozdni red. Gozdno gospodarstvo pa bo poskrbelo, da bo na terenu nameščenih zadostno število pasti za lubadarje, ki v vročih poletnih mesecih še raje napadajo. Ker obstaja možnost večje škode, bo verjetno z odločbo določena tudi kemična zaščita v gozdu. Skrajni rok za posek in spravilo lesa ter pripravo tal za pogozdltev na nastalih fratah je konec decembra. Če se lastniki ne bodo držali dogovorjenih rokov, bo gozdarska inšpekcija izdala upravne odločbe. Sadike bo zagotovila Semenarna kemijska Industrija 61241 Kamnik, Fužine 9, tel.: 831-011, 831-371, 832-711, fax: (061) 832-735 V maloprodajni trgovini PLASTIKE - Šmarca, Kamniška cesta 19, tel.: 815-077, vam po najnižjih cenah nudimo: - polietilenske folije za vrtne tunele (do 4 m širine), siliranje živilske krme, hidroizolacijo in druge namene - vrečke za smeti (iz polietilenske ali naravno razgradljive folije), - polietilenske folije za zavijanje delikates, - vrečke za zamrzovalnike z nalepko, - nakupovalne vrečke (obarvane in potiskane z različnimi motivi). ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKUI Meneeš. sadili na nai k:-----* ---------r—, v! g*««!! sestniki sami. Za morebitno mehanizirano spravilo lesa je GG Ljubljana pripravljeno nuditi pomoč s spravilnim pripomočkom »Alp-vitlo«. Samo za ocenjeno površino frat v Črni in Gozdu bi za 20 hektarov gozdne površine potrebovali 3 milijone dinarjev. Ker teh sredstev gozdarstvo nima, gozdarji pričakujejo pomoč iz republike in sredstva občine na osnovi pravilnika o merilih in postopku za dodeljevanje sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč. R. G. Odmevi UREDNIKU KAMNIŠKEGA OBČANA Spoštovani! V 13. številki Kamniškega občana je bil objavljen tudi moj prispevek z naslovom »Ni dobre vojne in slabega miru«. Prispevek pravzaprav ni Ssto moj, temveč je plod skupnega dela - lektorja in moje malenkosti. Razumem, da lektor opravlja svoje delo, ne glede na to za čigav prispevek gre. Pri tem pa njegova vloga ne more biti takšna, da prispevek tudi smiselno preoblikuje. Zato sem v bodoče voljan sodelovati le, če lektor ne bo tudi soavtor prispevkov. Nenazadnje imajo bralci Kamniškega občana pravico vedeti tudi to ali njihov predsednik skupščine zgledno uporablja materin jezik ali pa mu je gojenje lepega jezika španska vas. Samo kot primer naj navedem, da se je lektor spustil celo v preoblikovanje slovenskega pregovora: »Kjer je volja, je tudi pot« (glej Stanka Preka Ljudsko modrost -str. 71). Sami lahko vidite, da je v objavljenem prispevku z več besedami manj povedanega. Hvala za razumevanje! Lepo prosim, če lahko to pismo objavite med pismi bralcev. PREDSEDNIK MAKS LAVRINC Spoštovani gospodi Cenjeni predsednik skupščine! Od srca se Vam zahvaljujem na »dobronamernem strokovnem pismu«, vendar Vam vseeno moram povedati, da o sporočilni vrednosti Vašega prispevka odloča predvsem bralstvo, a citatne povedi se še vedno, in na Vašo žalost, pišejo med dvema ločiloma. Jezik je občutljiva ljubica, beseda pa je radovedna novorojenka! Z globokim spoštovanjem! LEKTOR DRAGO KUHAR ODMEV Občina naj posreduje med lovci in kmeti Na članek v Kamniškem občanu 11 julija 1991 v rubriki »iz skupščinskih klopi« (stran 2) z naslovom »Lovskogospodarski načrti niso sprejeti« ker delegati ob glasovanju niso sprejeli petletnih lovskogospodarskih načrtov vseh 6 lovskih družin (v nadaljevanju LD), ki upravljajo z lovišči na področju občine Kamnik, dajem nekaj pripomb na mnenje nekaterih delegatov, ki so onemogočili sprejem lovskogospodarskih načrtov LD. Gojitev divjadi Lovci - vsaj večina nismo člani zelene bratovščine, ki bi pobijala in streljala divjad vse povprek, ampak je naša prvenstvena naloga gojitev divjadi. Gojitev pa ni nič drugega, kakor uresničevanje vseh nalog, ki so povezane z ohranitvijo vseh živali v naravi. Seveda pa le ob primernem številu teh živali v lovišču, kajti ob preveliki številčnosti bi ta divjad povzročala preveliko škodo v lovišču. Lovskogospodarski načrti so prvenstveno namenjeni, da urejajo stvari okrog gospodarjenja z divjadjo, to pa je predvsem preprečevanje škode zaradi divjadi, kakor tudi uresničevanje drugih ukrepov s področja gojitve, ekologije in ne nazadnje tudi odstrel divjadi. Odstrel divjadi je količinsko načrtovan z lovsko gojitvenimi načrti za lovno dobo 1991-96 in je natančno podan za vsako divjad in lovno leto posebej. Pravična poravnava Lovski zakon predvideva, da lovišče daje v upravljanje posameznim LD skupščina občine. Ta organ ima tudi pravico lovišče odvzeti, če LD ne gospodari po smernicah oz. v nasprotju z lovsko gospodarskim načrtom.Tudi Zveza lovskih družin Ljubljana skrbi, da LD obvezno, predvsem pa pravično, poravnavajo povzročeno škodo zaradi divjadi. Strinjam se z delegati, ki predlagajo posredovalni organ za zvezo med kmeti - gozdarji in lovci. Pred časom smo imeli v ta namen tudi v Kamniku OBČINSKO KOMISIJO za lov, ki je uspešno razreševala probleme med lovskimi družinami (meje) in problematiko pravičnih odškodnin za povzročeno škodo. Predlagam ustanovitev take komisije, v kateri bi bili zastopani lovci (od vsake LD 1 član) ter zastopniki kmetov in gozdarjev. Mislim, da je sožitje in sodelovanje med kmeti-gozdarji in lovci nujno ter neobhodno potrebno, kaiti le na ta način \?2™2 >^~« naiCgam. ki šG poirebne za preprečevanje škode zaradi divjadi. Pravične ocene Tudi dosedaj so LD večinoma pravično ocenjevale in izplačevale povzročeno škodo zaradi divjadi. To sklepam, po tem, da Zveza LD Ljubljana ni bila seznanjena s to problematiko družin, ki delujejo na področju naše občine. Morda so primeri, ko se LD podajo v spor s kmeti, vendar po mojem mnenju le takrat, in v posameznih primerih, ko škoda presega hektarski donos itd... Da je res tako, navajam povračilo škode, ki so jo LD na področju občine Kamnik plačale v letu 1990: LD MOTNIK LD SELA LD STAHOVICA LD TUHINJ LD KAMNIK LD KOMENDA 49.166,00 din 11.737,00 din 7.600,00 din 37.388,00 din 6.842,00 din 9.240,00 din Vsota izplačana za škodo zaradi divjadi v letu 1990 nasprotuje trditvam delegatov o malomarnem odnosu lovcev do kmetov. Nesprejetje načrtov je po mojem mnenju nepoznavanje prizadevanj lovskih družin in lovcev, ki se trudimo te odnose na najbolj human in najmanj boleč način urejati tako v korist kmetov kot tudi lovcev. Omenil sem že, da je namen gojitve v prvi vrsti preprečevanje škode zaradi divjadi. Zato delegati brez strahu sprejmite predlagane lovskogospodar-ske načrte vseh 6 lovskih družin na področju občine Kamnik, kajti vsebina načrtov ne vsebuje elementov, ki bi vzbujali strah, da LD ne bi kmetom povračala škode povzročene zaradi divjadi. Predsednik nadzornega odbora Zveze LD Ljubljane in član LD Stahovica STANE BROZOVIČ Odgovor podpisnicam članka Kultura pa taka, objavljen 11. julija 1991 Iz članka je razvidno, da niste pogoste obiskovalke kulturnih ustanov, kajti povsod po svetu in ne le v našem muzeju velja pravilo, da se je potrebno za strokovno vodstvo po zbirkah predhodno najaviti. Treba je seveda razlikovati čas. ko je muzej odprt za obiskovalce in torej dostopen vsakomur, kar pa ne pomeni, da so avtomatično vključena tudi vodstva. V našem muzeju nimamo vodičev, niti kustosa pedagoga, ampak samo kustose, ki opravljajo delo vsak na svojem strokovnem področju. Rezultati našega dela so razstave in katalogi, kateri so namenjeni tudi učiteljicam, da pred obiskom muzeja predhodno pripravijo učence in njih same. Zakaj insistiramo na predhodni najavi skupin? Za vsako odgovorno delo je potrebna priprava. V našem primeru priprava na prilagojena vodstva za različne starostne skupine. Da pa bi se izognili dolgoletni praksi, ko učitelji pripeljajo učence na množične pohode v muzej le ob slovenskem kulturnem prazniku, ob začetku in koncu šolskega leta. iz Mengša ob sončnem vremenu (!). smo 22. maja 1991 z dopisom štev. 40 obvestili vse srednje in osnovne šole v Kamniku, Domžalah, Trzinu in Mengšu (tudi omenjeno šolo) o naših zbirkah in o našem načinu dela. Torej je bil potreben le minimalen napor, da bi nas po telefonu obvestili o vašem obisku v muzeju. Iz objavljenega članka je razvidno, da ste bili zelo zadovoljni z vodenjem snažilke po zbirkah, s čimer sami negirate namen članka, saj strokovnega vodstva ne potrebujete. Strokovni svet muzeja P. S.: Konkretno navedite skupino obiskovalcev, ki jih po predhodni najavi nismo strokovno vodili po zbirkah muzeja, Male-Seve galerije, umetnostnih in zgodovinskih spomenikih mesta Kamnika in okolice. 25. JULIJ iz skupščinskih klopi KAMNIŠKI OBČAN PROSTORSKI AKTI Zmešnjava z amandmaji, odlok zavrnjen Konec junija je bilo zasedanje skupščine po dolgotrajnem pregovarjanju zaradi nesklepčnosti po sedmih urah prekinjeno, nadaljevanje, ki je bilo predvideno za 3. julij, je bilo kasneje zaradi vojnih razmer odpovedano, navsezadnje pa je bilo zasedanje dvanajste skupne seje uspešno zaključeno 17. julija. Vendar pa zasedanje ni bilo uspešno za vse, še posebno ne za krajevno skupnost Mekinje, saj zaradi nesprejerja odloka o ureditvenem načrtu še nekaj časa ne bodo mogli začeti z gradnjo dolgo pričakovanih mrliških vežic. Za slednje se denar iz samoprispevka steka že nekaj let. Pri odloku o ureditvenem načrtu M-7 samostan Mekinje se je konec junija vse zapletlo. Na predlog odloka je bil posredovan amandma delegata Milana Windšnurerja, ki se nanaša na izločitev odloka namenjenega razvoju centralnih dejavnosti. Že na prejšnji seji je na intervencijo predsednice krajevne skupnosti, ki je delegate opozarjala, da bo prišlo do nepotrebnega zavlačevanja z gradnjo mrliških vežic, če do usklajevanja med naročnikom načrta - krajevno skupnostjo in Milanom Windšnurerjem kot prizadetim krajanom ter izvršnim svetom ne pride pravočasno. Na podlagi tega so se uskladili za popravek 9. člena, ki zagotavlja lastniku zemljišč, da izvedba načrtovanih rešitev v območju pride v poštev le v soglasju z lastnikom zemljišč, ki so zemljiškoknjižni lastniki na dan sprejetja tega odloka. Slednje je pri večini delegatov povzročilo nestrinjanje, saj je ■ dovolj, da bi bilo napisano tako kot v odloku, ki so ga sprejemali kasneje (za ureditveni načrt razširitve pokopališča v Podgorju - ta je bil sprejet brez pripomb!). Tam so v amandmaju zapisali, da je za izvedbo načrtovanih rešitev potrebno soglasje lastnikov zemljišč. Do zapletov pa je prišlo tudi zato, ker je bilo ob usklajenem amandmaju izvršnega sveta, kjer je sodeloval tudi Milan Windšnurer, treba glasovati še za njegov prvotno predloženi amandma, kar je popo-len nesmisel. Izvršni svet dodatka v devetem členu brez soglasja VVindšnurerja ni želel umakniti, zato sta bila oba amandmaja ob glasovanju zavrnjena. Največ delegatov se je vzdržalo, kar je bil dolo- Rdeči kriz sporoča V kriznem času vojne pri nas je bil zelo aktiven tudi RK Slovenije. Zelo pomembno vlogo je imel pri prevzemanju zajetih vojakov JA in prav tako pri njihovem vračanju svojcem. RK je pokazal polno odgovornost in se je vključil tudi v neposredne naloge na bojnem področju. RK je neprestano opozarjal na spoštovanje Ženevske konvencije med sprtima stranema. Deloval je na celotnem slovenskem prostoru, predvsem pa na območjih, ki jih je najbolj zajela vojna vihra. Da bi delo RK na področju Republike Slovenije potekalo usklajeno, je predsedstvo republiške skupščine RK sprejelo več obvezujočih sklepov za organizacije RK, in sicer: - vse aktivnosti, ki jih bodo organizacije RK pripravljale v občini in krajevnih skupnostih naj bodo medsebojno usklajene, - zagotovljeno mora biti sodelovanje z občinskimi upravnimi organi, - obrazci za poizvedovalno dejavnost so pripravljeni v zadostnih količinah. Občinska organizacija RK Kamnik sporoča vsem organizacijam v KS, da razpolaga s priročniki za pouk prve medicinske pomoči, vključno z brošurami triaže in RBK zaščite. V mesecu aprilu in maju so bili razpisani obnovitveni seminarji. Precejšnje število KS se je seminarjev udeležila, v nekaterih KS, čeprav je bil seminar za ekipe PMP brezplačen, pa se seminarja niso udeležili. Krajevne organizacije RK naj občinski organizaciji pošljejo spisek potreb po sanitetnem materialu, ki bi ga rabili za prvo pomoč, MC - 1 komplet za RBK zaščito, če tega nimajo že v programu CZ. Na zalogi so znaki RK. Nekaj ustanov v občini je take znake že prejelo. Na zalogi je tudi dovolj oblačil. KS željene količine lahko prevzamejo. Organizirati je potrebno medsebojno sosedsko in solidarnostno pomoč. RK se bo vključil tudi v reševanje drugih vprašanj, kamor spada tudi skrb za usodo sinov slovenskih staršev in prav tako skrb za usodo sinov drugih narodnosti. Sodeloval bo tudi v akciji iskanja pogrešanih. Za določena konkretna vprašanja, ki se pojavljajo v KS, lahko odbori RK v KS poiščejo odgovore na občinski organizaciji RK, kjer bodo skupno našli ustrezne rešitve. Kamnik, julij 1991 STANE SIMŠIČ RAZSTAVA V Domu upokojencev Kamnik so v petek, 7. junija odprli razstavo ročnih del stanovalcev doma. V lepo pripravljeni dvorani so v prijetnem kulturnem programu nastopili pevci - stanovalci doma ob spremljavi harmonikarja Ludvika Travnika. Nežne melodije pa je iz citer izvabljala Ana Vrankar. Direktorica doma Marta Žerko je vsem ustvarjalcem razstavljenih del čestitala in se jim toplo zahvalila. Zahvalila se je tudi vsem obiskovalcem in jih povabila k ogledu. Pestra razstava, ki je nastala pod skrbnim mentorstvom Milenke Kopše je odprta vključno do petka, 14. junija zvečer. VERA MEJAČ Dopisujte v Kamniški občan! čen protest zaradi neresnosti sprejemanja in po mnenju mnogih tudi premalo pripravljenih prostorskih aktov. Največji absurd vsega je bil, da prizadetega lastnika in obenem delegata družbenopolitičnega zbora tokrat ni bilo na seji! Tudi glasovanje o prvotni obliki odloka ni uspelo - odlok ni bil izglasovan. Tudi ob koncu, pod točko razno, ko je predsednica krajevne skupnosti Mekinje zbrala deset podpisov delegatov, naj bi o vsem ponovno glasovali, da bi na ta način preprečili škodo, ki se bo ob nesprejetju delala v krajevni skupnosti, je predsedujoči zasedanja dejal, da tudi to ne zadošča, saj se izvršni svet o tem ni želel ponovno izrekati. R. G. »Črna« betonska plošča ob kamniškem bazenu (F: S. S.) IZVRŠNI SVET Različni interesi in črne gradnje Treba se bo končno dogovoriti, pripeljati vse sprte strani na eno mesto in razčistiti različna nesoglasja, je bilo rečeno na zadnji seji izvršnega sveta, kjer so ponovno obravnavali problematiko (bolj ali manj medijsko napihnjeno, so poudarili inšpektorji!) črnih gradenj v starem mestu. Ker se je pojavil spisek črnih gradenj v Kamniku, za katerega je moč reči, kot so dejali na seji izvršnega sveta, da je nedosleden in da za »črnost« posameznih zgradb uporablja različne kriterije, so člani izvršnega sveta sklenili, da je tej stvari končno treba priti do dna. Na sejo je treba povabiti predstavnike »obeh strani«, torej tudi Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja (ravnateljico ali Bojana Šlegla, ki je omenjeni spisek pripravil), predstav- KOMUNALA nike sekretariata za prostor in inšpektorata. Podobnega soočenja pa so potrebne tudi »sprte stranke« na kamniškem bazenu oziroma nekje vmes med teniškimi igrišči in Teniškim klubom ter bazenom z okolico in Plavalnim klubom Kamnik. Na institucionalni ravni pa je vpletena tudi Športna zveza Kamnik, ki je novi upravitelj kamniškega kopališča. Olaf Grbec, sekretar zveze zatrjuje, da so dobili v roke že močno »zatečeno stanje«. Nekdanji upravitelj. Komunalno podjetje, ki je že pred leti ob bazenu »razril« travnati teren, ga za-gradil in ga potem zaradi nesoglasij (zazidalni načrt za omenjeno območje tudi še ni sprejet!) pustil v »razritem« stanju. Prvotno načrtovana teniška igrišča tako niso bila nikoli zgrajena do konca. Tamkajšnje stanje nikomur ni odgovarjalo, predvsem pa je motilo Plavalni klub, saj meni, da je teren ob bazenu treba nameniti za zabavne aktivnosti v povezavi z bazenom (namizni tenis in ostala igrala). Tako se je v teh dneh na prvi tretjini za teniška igrišča pripravljenega terena pojavila betonska plošča, ki naj bi bila začetna stopnja priprave okolice bazena za spremljajoče dejavnosti. Vendar pa je to črna gradnja, saj za tisto območje še ni ureditvenega načrta. Slednji je po besedah delavca v občinskem sekretariatu za prostor bil že javno pripravljen, vendar prav zaradi znanih sporov med TK in PK ni bil uresničen. Zato so se na izvršnem svetu dogovorili, da se morajo sprte strani najkasneje do 15. septembra dogovoriti o možnih rešitvah nastalega problema, saj je zadeva postala tudi po besedah ur- banističnega inšpektorja že skrajno neresna in neodgovorna. Upajmo, da kamniški bazen ne bo postal politični problem, ampak nova kakovost in širša ponudba za vse občane in turiste, je poudaril član izvršnega sveta Dušan Žumer. Do ene naslednjih sej pa je treba tudi raziskati, ali so se sredstva za graditev betonske plošče rabila iz vsote, ki je bila namenjena za sanacijo bazena zaradi škode, ki je nastala ob novembrskih poplavah. Olaf Grbec je to že predhodno za-_ nikal in poudaril, da bodo potrebovali za dodatno sanacijo bazena, ki je bil med drugim precej slabo vzdrževan, še veliko denarja in da bodo tako ta denar kot tudi sredstva za izdelavo betonske plošče pridobili iz izkupička od vstopnin. Na srečo je letos dokaj dobra sezona. R. GRČAR Šola pogoj za prekladalno napravo Pod točko pobude, vprašanja in predlogi delegatov se je oglasil predstavnik krajevne skupnosti Moste in povedal, da so zaradi mnogih nepravilnosti tamkajšnji krajani zelo nezaupljivi do občinskih organov, zato je treba pričakovati, da bo do težav prišlo tudi v zvezi z bodočo prekladalno napravo za komunalne odpadke v suhadolski jami. Krajani se ne strinjajo s ponovnim »izsiljevanjem«, češ. Kriška jama je polna, če hočemo smeti voziti v Ljubljano, za kar je bil po dolgotrajnih pregovarjanjih le podpisan sporazum, moramo narediti prekladalno postajo v suhadolski jami. Krajane moti prekratek čas od informacije do končne izvedbe predlaganega. Ponovno so postavljeni pred dejstvo. Zaradi napak pri ureditvenem načrtu MO-2 Moste in s tem v zvezi z odkupom zemljišča za šolo. krajani, po besedah njihovega predstavnika, upravičeno dvomijo v pravičnost in strokovno sposobnost določenih upravnih služb in se bojijo, da bodo ponovno izigrani. Njihov odbor za ohranjanje prizadetih območij v KS predvidenih za odlagališča zato zahteva v zvezi s tem referendum in napoveduje protestne shode, če bodo ponovno preslišani. obenem pa pogojuje ureditev problemov v šolstvu z dovoljenjem za prekladalno postajo v Suhadolah. V razpravo se je vključila delegatka DPZ Vanda Rebolj, sicer tudi prosvetna delavka in dejala, da problemov, ki se dolga leta vlečejo v tem koncu ne bi smeli prepustiti naključju, ljudem je namreč treba pojasniti, in to tudi večkrat, če je treba ter tako končno zaključiti debate o tamkajšnjih osnovnih šolah. Seveda je veliko odvisno od krajanov Most in Komende, da se sami sporazumejo, kje želijo imeti osemletko. Predsednica izvršnega sveta je pojasnila, da je prav zaradi tamkajšnji!) nesoglasij v zvezi s šolo ustanovljena posebna komisija, ki naj bi proučila vse različice rešitev šolskih zagat na komendskem, ker pa tudi ta ni bila uspešna, se je bil izvršni svet prisiljen odločiti, da se enostavno tudi naprej ravnajo po že sprejetem prednostnem vrstnem redu za osnovne šole v občini. Po tem načrtu je najprej na vrsti dograditev dveh učilnic v osnovni šoli Komenda. Delegati so zato sprejeli pobudo, naj izvršni svet ponovno pripravi to problematiko za obravnavanje na eni naslednjih sej. * Ob koncu pa se je delegat zbora združenega dela Andrej Skodlar, sicer direktor Komunalnega podjetja, ponovno obrnil na delegate z opozorilom, da je problematika odvoza smeti v občini zelo kritična. Omenil je, da je prekladalna postaja povsem ekološko nemoteča, saj je ta sistem prekladanja in stiskanja smeti zaprt in tako bi opravili dodatno delo z zasipanjem opuščene jame z gradbenim materialom, za kar je lastnik zemljišča zelo zainteresiran, saj bi tako ponovno pridobil kmetijska zemljišča. Izvršnemu svetuje predlagal, naj zaradi nujnosti reševanja omenjenega problema po hitrem postopku sprejme odlok o odvažanju komunalnih odpadkov v občini Kamnik. R. G. PROGRAM UREJANJA PODEŽELJA Hidro in agromelioracije Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Sloveni ; pripravlja v skladu z zakonom o finančnih intervencijah v kmetijstvo, proizvodnjo in porabo hrane (Ur. list RS, št. 5/91) program celostnega urejanja podeželja in obnovo vasi za leto 1992, na osnovi katerega bodo fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, lahko pridobile sredstva za urejanje podeželja, zlasti za izvedbo hidromelioracij in agromelioracij. Republika Slovenija bo ob pogojih, ki jih določata Odlok o uvedbi finančnih intervencij za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi za leto 1991 in Navodila o uveljavljanju finančnih intervencij za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi (Ur. list RS, št. 21/91) sofinancirala posamezne vrste naložb z nepovratnimi sredstvi v naslednji višini (% od predračunske vrednosti naložbe): 1. Hidromelioracije a) osuševanje b) osnovna odvodnja c) namakanje 2. Agromelioracije a) nasadi, drugo b) pašniki 3. Komasacije 4. Odkup kmetijskih zemljišč a) fizične osebe in podjetja v zasebni lasti b) občine Upravičenci, ki nameravajo v letu 1992 izvajati navedene ukrepe, naj le-te prijavijo do 12. 8. 1991 kmetijski svetovalni službi na sedežu Kmetijske zadruge Emona Domžale ZE Komenda in ZE Kamnik, kjer bodo dobili tudi vsa potrebna pojasnila. Sekretariat za gospodarstvo in družbene dejavnosti 75 % 100% 50% 75% 90% 90% 90% 100% v sodelovanju z naravo v sodelovanju z naravo OBRAT DUPLICA VSEM KAMNIČANOM OB OBČINSKEM PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO! SANIRANJE POSLEDIC LANSKOLETNE VODNE UJME Dela na regulaciji zastala V Kamniškem občanu smo veliko pisali in razmišljali o vodni ujmi, ki je močno prizadela nekatera področja naše občine. Naše glasilo se je vključilo v razreševanje nekaterih konkretnih vprašanj, povezanih s posledicami te vodne nesreče novembra lanskega leta. Aktivno smo se vključili v področje cestne povezanosti s Kamniško Bistrico. Že takrat smo povedali, da bomo spremljali tudi potek sanacijskih del, ki so takoj po elementarni nesreči dobro stekla. Hiter pristop je v mnogočem pomiril ljudi, ki so bili prizadeti ali pa so bili v veliki nevarnosti. Nekatera dela so bila dobro zastavljena, toda od tu dalje se zadeve premikajo zelo počasi ali pa sploh ne. Sedaj ko mineva že polnih osem mesecev od takratnih težkih dni, je že lažje objektivno ocenjevati, če je bilo vse storjeno, da se take nesreče ne bi mogle več ponavljati. Povedati moramo, daje Kamniški občan v zadnjem času pod nenehnim pritiskom Hudi, ki so bili prizadeti, a ugotavljajo, da se sanacija premika izredno počasi, oziroma da na nekaterih področjih sploh še ni prišlo do začetnih faz sanacije. V junijski številki smo poročali, da so nas krajani Motnika opozorili na nerešeno regulacijo Motnišnice ter saniranje Mejačevega grabna in zahtevali takojšnjo akcijo. Podoben je problem z regulacijo Kamniške Bistrice na področju spodnjega dela naselja Županjih njiv. O tem problemu smo se pogovarjali z Branetom Hafnerjem. Povedal nam je, da so takoj po lanski ujmi pričeli z nekaterimi deli v strugi reke. Potem so dela zastala na odseku navzdol od kamnoloma pa vse do separacije Kalcita. V le- Straga Bistrice pri Županjih njivah SVETUJEMO Ugriz klopa Poletje je čas počitnic in dopustov. Kdo si ne teli v tem času oditi v gozd na sprehod ali še združiti prijetno s koristnim - nabrati tudi gozdne sadeže. Popolnoma brezskrbni pa le ne smemo biti. V naših gozdovih je veliko smjadi, kjer pa je srnjad, so tudi klopi. Klopi Živijo v gozdovih na nadmorski višini od 600 do 1500 metrov. Največ klopov je v listnatih gozdovih, na obrobju gozdov, najdejo pa se tudi na grmičevju na domačem vrtu. Klop se začne gibati pri temperaturi nad 7 "C in propade, če je temperatura pod 0°C, zato se pozno jeseni zarije v vlažno zemljo ali listje, kjer ob milih zimah dobro prezimi. Tako je klop najbolj aktiven od maja do oktobra, posebno še ob rahlem deževju. Ob hudi vročini ali ob hudem deževju se umakne v zavetje v podrast, drugače pa čaka gostitelja - ta je lahko žival ali človek. Poišče si takšno mesto na telesu, kjer je koža mehkejša in se prisesa. Na rilčku ima kaveljčke. Ti nam delajo težave, ko ga odstranjujemo. Ko se klop napije krvi, se poveča, predvsem samica. Samec ne rabi veliko hrane in se po tem, ko nas piči, spusti. Tako veliko ljudi sploh ne ve, da jih je ugriznil klop. Zakaj se moramo bati klopov? Klopi prenašajo dve resni bolezni. Prva je že dolgo znan meningitis, druga je bolj znana zadnja leta - bortlioza. Kako odstranimo klopa? Klopa primemo s čisto pinceto tik ob koži in ga previdno z rahlimi zasuki v levo in desno vlečemo iz kože. Previdno zato, da se ne utrga, ker je s kaveljčki na rilčku čvrsto pritrjen. Lahko uporabimo tudi drugo, lažjo metodo odstranitve. Vato prepojimo z oljem, vazelinom, alkoholom, benzinom ali petrolejem in jo pritisnemo na klopa za 10 minut, da se zaduši, nato pa ga lahko odstranimo. Pri tej metodi lahko pride pri občutljivi koži do alergije. Če se na mestu vboda v prvih 24. urah pojavi rdečina, ki traja od nekaj ur do nekaj dni, je to alergična reakcija zaradi vboda. To ni znak borelijske okužbe. Pozorni pa moramo biti na rdeč izpuščaj, ki se lahko pojavi od dva dni do nekaj tednov po vbodu klopa in se širi, v sredini pa bledi. Ob pojavu takega obročastega izpuščaja moramo takoj k zdravniku. V tej začetni fazi je zdravljenje ambulanmo in uspešno. Posebej morajo biti na to pozorne nosečnice,, ker lahko pride v prvih mesecih nosečnosti do okvare ploda. Kateri so še opozorilni znaki, da nas je okužil klop? Povišana telesna temperatura z glavobolom in bruhanjem, otrplost tilnika, utrujenost, bolečine v mišicah in ob živcih. Če smo okuženi z borelijo, se lahko po več tednih, mesecih ali letih pojavijo okvare živčevja in srca, prizadetost sklepov, kožne spremembe. Kako se lahko zaščitimo? Obstaja cepivo proti klopnemu meningitisu. Začetek cepljenja je v zgodnji spomladi v dveh dozah s presledkom enega meseca in še tretja doza po enem letu. V presledku treh let so potrebne revakcina-cije. Proti boreliozi pa cepiva ni in ga še dolgo ne bo. Učinkovito pa je preprečevanje: - 5 primemo obleko (Telo naj bo čim bolj pokrito - dolge hlače s hlačnicami v obuvalu, srajco z dolgimi zapetimi rokavi, pokrivalo. Na svetli obleki prej opazimo klopa.); - s pregledom telesa (Ko pridemo domov iz gozda, se stuširamo, pregledamo kožo, prečešemo lasišče. Če dovolj zgodaj odstranimo klopa, je možnost okužbe manjša. Obleko takoj operemo.); - s pregledom hišnih domačih živali (Tudi naši ljubljenci lahko prinesejo v naš dom klopa.); - z uporabo zaščimih sredstev - npr. Autan. (Zaščita traja 3 do 4 ure, velikokrat pa ta sredstva povzročijo alergijo na koži. Mogoče je bolj ugodno, če nasprejamo obleko.). Torej, predno gremo v gozd, mislimo na to, da so tam klopi in se pravilno oblecimo. Ko pridemo domov, si preglejmo telo. Če najdemo klopa, ga odstranimo in opazujmo vbodno mesto. Ob pojavu bolezenskih znakov obiščimo zdravnika! To vse lahko samo naredimo za naše zdravje, saj veste - bolje Je preprečevati, kot zdraviti. Enota za zdravstveno vzgojo ZD Kamnik MAJDA KERŠIČ tošnjem letu ni bilo nobenih del. Le pri samem kamnolomu je bila zgrajena vodna brana. Ta del naselja Županjih njiv je vedno bolj ogrožen. Že majske padavine so pokazale na veliko nevarnost, saj je voda ponovno grozila. Če ne bo obrežje zavarovano dovolj visoko z varovalnim zidom, lahko voda zalije vse hiše, kar se je lansko leto tudi zgodilo. Ne sme biti več nobenega odlašanja in z deli je potrebno pričeti takoj. Take so zahteve tudi ostalih krajanov. Poseben problem predstavlja edini most, ki to naselje povezuje z glavno cesto. Most je bil zaradi lanskih poškodb zaprt za tovorni promet. Krajani se ne morejo oskrbovati s potrebnimi gorivi in čez most ne morejo prepeljati niti težjega tovora. To jim otežuje različna dela, nikogar pa ni, ki bi se spoprijel s tem problemom. Krajani so hoteli ta problem z vso odločnostjo postaviti že na zboru krajevne skupnosti Kamniška Bistrica, ki pa zaradi že znanih neurejenih odnosov ne deluje. Zaradi tega razloga se krajani obračajo na uredništvo občana, ki naj to problematiko javno razgrne. Nič manjši ni problem prebivalcev Kovinarske ceste v Kamniku. Tudi oni postavljajo vrsto zahtev, ki So za njih življenjskega in eksistenčnega pomena. Razgovora, ki se ga je udeležil tudi pisec tega prispevka na zahtevo krajanov, so se udeležili zastopniki družin Ho-mar, Šepetavc, Štele in Galjot. Lanska ujma jim je zalila hiše do skoraj en meter in pol visoko. Izseliti so morali tudi živino in še danes so vidne sledi. V tem primeru gre za regulacijo reke Kamniške Bistrice med Svilanitom in Titanom. Na tem odseku po pripovedovanju prizadetih ni bilo storjeno še ničesar. Struga reke je zaradi velikega nanosa peska, mulja in kamenja znatno višja, obrežje pa je od zadnje poplave močno pošićodovano, zato je voda ponovno grozila že v začetku in sredi maja letos, ko so bile padavine nekoliko obilnejše. Po mnenju prizadetih je potrebno obrežje dovolj visoko zavarovati. Problem je tudi zaradi vodnega jezu pri Titanu, ki zadržuje vodno gladino previsoko. Ob hudih nalivih zapornice ne dopuščajo dovolj hitrega odtoka prevelikiii količin vode. Ta problematični del obrežja je bil leta 1983 vsaj delno zaščiten z velikimi kamni, sedaj pa tudi teh ni več, ker jih je voda odnesla. Ob vsakem večjem nalivu krajani dežurajo ob reki, zato zahtevajo hitro in dokončno rešitev. Škodo, ki so jo utrpeli, so dobili le deloma povrnjeno. Nikakor ne morejo razumeti, da se zadeve po tolikem času ne premaknejo in da se ljudi pušča toliko časa v negotovosti. Prizadeti se jezijo zaradi počasnosti, sredstva za ta namen pa se zbirajo na področju cele Slovenije. Biti morajo že kar izdatna. Ljudje se bojijo jesenskih dni in že sedaj postavljajo vprašanje odgovornosti. Podobnih, a samo za silo rešenih vprašanj, je še veliko. Upravičeno postavljajo vprašanje, kdo so tisti odgovorni dejavniki, ki niso storili vsega za hitrejšo in učinkovitejšo sanacijo. V Kamniškem občanu bomo o teh vprašanjih še pisali, a hkrati vabimo tudi vse ostale prizadete krajane na drugih odsekih in tudi Poškodovanj most pri Kalcitu krajevne skupnosti, da pišejo o teh problemih, da postavljajo svoje upravičene zahteve in naj opozarjajo na nevarnosti, ki se bodo dogodile, če ne bo pravočasnih rešitev. Za ustrezne odgovore bomo povprašali tudi pri pristojnih občinskih organih. Njihove odgovore in predloge bomo našim bralcem sproti sporočali. Ljudje, ki postavljajo take in podobne zahteve pri urejanju regulacije Kamniške Bistrice ali sanacije drugih del, pričakujejo konkretne odgovore odgovornih institucij. Vprašujejo, kdo so ti dejavniki? Ali je to Vodna skupnost Ljubljanica Sava, ali je to Zavod za urejanje hudournikov Ljubljana ali je to Republiška uprava za ceste, ali je to občinski upravni organ ali je to Obrežje Kamniške Bistrice med Svilanitom in Titanom kdo drug? Prizadetim bomo skušali pomagati pri njihovih prizadevanjih, da si uredijo varno življenje in si zavarujejo svoje premoženje. Vsaj delni odgovor na vprašanje, kaj je bilo v dosedanjih prizadevanjih za saniranje povzročene škode že napravljeno in kakšni so načrti, smo želeli zvedeti od Dušana Jese-nika, namestnika sekretarja za prostorsko urejanje in varstvo okolja občine Kamnilc. Povedal je, da so za posamezne odseke Kamniške Bistrice izdelane strokovne študije s konkretnimi elementi za načrtovane posege. Približni stroški vodno-varovalnih del že v tej fazi znatno presegajo razpoložljiva sredstva. Pri sanaciji bi morale sodelovati tudi nekatere delovne organizacije. S prizadetimi krajani na Kovinarski cesti so se tudi že pogovarjali in so načelno določili roke in način sanacije. Vprašanje jezu pri Titanu še ni dokončno rešeno. Po mnenju sogovornika bodo dela stekla od avgusta dalje. Zastoj pri regulaciji Kamniške Bistrice v zadnjem času je nastal tudi zaradi izjemnih razmer v Sloveniji, prepričan pa je, da bodo glavna dela vendarle opravljena do jeseni letošnjega leta. Dušan Jese-nik je optimist in v kolikor dela ne bodo potekala po načrtih, se bomo ponovno obrnili na sekretariat za varstvo okolja in prostorsko planiranje občine Kamnik. Vsa potrebna pojasnila tega sekretariata bomo posredovali javnosti, posredovali pa bomo tudi mnenja, pripombe, predloge in zahteve prizadetih. STANE SIMŠIČ DOBRA CESTNA POVEZAVA V KS ŠMARTNO-BUC-HRUŠEVKA-RAVNE Kilogram gnojila enak kilogramu moke Cestno prometne zveze so zelo pomemben činitelj življenja v vsakem okolju. Še važnejše pa so v bolj odročnih krajih. Dobra cestna povezava v mnogočem olajšuje prihajanje na delo, za kmeta pa pomeni znatno lažjo oddajo in prodajo lastnih izdelkov trgovski mreži. Že pred nedavnim zgrajena oziroma modernizirana cesta v Hru-ševko in naprej proti Ravnam v KS Šmartno živečim ljudem na tem delu kamniške občine veliko pomeni. Cesta je asfaltirana in dobro urejena skoraj do vasi Ravne. Slavnostno so jo želeli izročiti prometu že lansko leto, pa je to preprečila novemberska vodna ujma. To nalogo so poskusili opraviti sedaj v okviru občinskega praznika, pa je to preprečil »sedanji čas«, pa nič zato, ce"sta vseeno služi svojemu namenu, kar je najbolj pomembno. Našo pot smo zato iskoristili za obisk pri Koroščevih iz Hruševke 1. Pogovarjali smo se z mladim in prizadevnim gospodarjem Jožetom Korošcem. Kmetiji se je v celoti posvetil. Ukvarja se samo s kmetijstvom in se prišteva med kmete, ki bodo na zemlji vztrajali. Kot 25 let star kmetovalec zna preudarno gospodariti. Ima 18ha veliko kmetijo. Od tega je cca 50% gozda, ostalo pa so obdelovalne površine. Tudi pri njem igra gozd pomembno vlogo pri preživetju kmetije, v mnogočem namreč pomeni dopolnitev kmetijske proizvodnje. Našli smo ga pri spravilu sena, zato smo ga povprašali, katera dela so trenutno na kmetiji najpomembnejša? »Trenutno je najpomembnejša košnja. Za živino je treba zagotoviti dovolj krme za jesenske in zimske dni. Letošnja je kasnejša od prejšnjih let. Vzrok je v dolgi zimi in mrzlem aprilu in maju. Obdelava njiv je tudi zakasnila iz istih razlogov, zato je trenutno veliko dela na celi kmetiji. Njive je potrebno očistiti plevela, jih dog-nojiti in še marsikaj je za postoriti, če naj bi v jeseni pričakali dobro letino. Veliko je dela z živino in tudi urejanje pri hiši zahteva svoj čas. Dela na kmetiji nikoli ne zmanjka,« pravi smeje. »Delo se namreč kar samo ponuja.« Kaj je možno pridelati na vaši že hriboviti kmetiji? Kmetija leži že kar visoko, zato je tu najprimernejša živinoreja. Trenutno imajo pri hiši 12 govedi - pitancev za prodajo. Mleka ne oddajajo. Imajo ga v glavnem za lastno porabo in za živino. Na njivah najbolj uspevajo krompir in koruza ter nekatere druge rastline za krmo živine. Poleg govedi redijo še 5 prašičev, deloma za lastno porabo, nekaj pa tudi za prodajo. Poljščine, ki jih pridelajo, uporabijo prevsem za sebe. Zemljišče je možno le deloma obdelovati s stroji, precej je torej še ročnega dela, zato je temu primerno dražja tudi proizvodnja, pridelek pa je zaradi višinskih razmer skromnejši. Stroji za obdelovanje zemlje na zahtevnejšem hribovitej-šem predelu morajo biti močnejši in zato so tudi dražji. Kdo živi na Koroščevi kmetiji? Na kmetiji Koroščevih živijo štirje člani. Z ženo imata enega otroka, poleg njih pa živi na kmetiji še gospodarjeva mati. Ona pomaga zlasti pri gospodinjskih opravilih (je upokojenka) in pazi na otroka. Gospodarjeva žena je zaposlena v Kamniku. V prostem času pomaga na kmetiji in pri drugih opravilih. V službo bo hodila toliko časa. dokler bo mati pri zdravju. Naš sobesednik mora imeti vedno zavihane rokave, če hoče dobro in pravočasno vse podelati. Na obrazu se mu vidi, da mu to ni v breme. Kako kaže letina in kakšne so težave? »Poseben problem predstavljajo razlike v cenah med kmetijskimi pridelki in repromateriali, npr. umetnimi gnojili. Še pred nedavnim je bila cena 1 kg gnojila skoraj enaka ceni lkg moke. Enako je tudi s cenami drugih industrijskih izdelkov v primerjavi s kmetijskimi. To je že stara zgodba, ki pa se stalno ponavlja,« pravi Jože Korošec. »Verjetno bo tako ostalo še kar nekaj časa,« meni. Problem pri obdelavi zemlje je tudi v razparceliranosti. Kmetija se sestoji iz 15 različnih parcel, ki so razstresene na različnih krajih. Naslednji problem je telefonska povezava. KJjub velikim potrebam izgleda, da povezave še kar precej časa ne bo. KS dela tudi na tem področju, a centrala ne zmore še dodatnih priključkov. Kaj pomeni dobro urejena cesta na Hruševko in Ravne? »Dobra cestna povezava pomeni za to območje veliko pridobitev. Sedaj po asfaltni cesti ni daleč do glavne ceste. Vse je mogoče hitro prepeljati. Krajani so s to pridobitvijo zelo zadovoljni. Pri izgradnji te ceste ima veliko zaslug staro in novo vodstvo krajevne skupnosti. Brez tako prizadevnih ljudi v vodstvu KS Šmartno ne bi bilo ceste. Ta nam olajšuje povezovanje in prevoz. Ljudje znajo ceniti te napore zato so vsem organizatorjem hvaležni,« zatrjuje naš sogovornik. Opremljenost kmetije Kmetija ima kar nekaj strojev in naprav za obdelovanje zemlje. To je bilo možno kupiti v prejšnjih časih, sedaj pa so stroji občutneje dražji. Brez strojne obdelave ne bi bilo mogoče obdelati vseh površin, čeprav ročnega dela tudi ne zmanjka. Proizvodnja ne bi bila več rentabilna in dohodek bi bil zelo skromen. Skoraj ves dohodek, ki je bil ustvarjen na kmetiji so vložiliv modernizacijo in v izgradnjo nove hiše. V nesporedni bližini raste nov dom, vendar bo potrebno še kar precej dela in sredstev, preden bo hiša vseljiva, nam je zaupal gospodar Jože, ki sicer gleda v prihodnost s precejšnjo mero optimizma. Problemi, ki se z njimi srečuje na vsakem koraku, ga ne bodo odvrnili od njegove usmeritve. Na kmetiji je zrasel in tu bo tudi ostal. Po delu sodeč, mu to prav lahko verjamemo. STANE SIMŠIČ Jožetu je traktor res dober delovni prijatelj. NOVA KNJIŽNICA V ponos nam je in to smo si želeli Ni še dolgo tega, ko smo Kamničani zahajali v majhno, natrpano knjižnico v centru mesta. Človek se res ni mogel ravno navduševati nad staro in prepolno stavbo. Vendar pa se je že nekaj let vedelo, da bodo knjižnico preselili v večje, modernejše in boljše prostore. In lahko smo spremljali gradnjo obljubljenega. Letos spomladi pa pri starem zdravstvenem domu niso več stali gradbeni stroji, ostalo je le še nekaj tistih zadnjih delavcev, ki so dopolnjevali in dokončevali novo in preurejeno zgradbo. Veličastna, z zeleno barvo popestrena stavba, ki jo krasi lepo steklo ob vhodu - to je sedaj naša nova matična knjižnica, ki se je ne bomo več sramovali, kajti postala je ponos občine. Prišel je tudi dan, ko smo ljubitelji knjige lahko prestopili prag preurejenega zdravstvenega doma (sedaj seveda knjižnice) in bilo je kaj videti! Bleščeča bela tla vodijo do pionirskega oddelka in do čitalnice, ki je nepogrešljiva zamisel. Stopnice nas vodijo v prvo nadstropje - oddelek za odrasle. Nekoč je bil natrpan do zadnjega kotička, zdaj pa police še vabijo nove knjige, ki si jih želimo tudi bralci. Vendar pa tu že nastane problem. Kje dobiti dovolj finančnih sredstev za nakup knjig, saj knjige le niso tako poceni? Sedaj se pomanjkanje denarja še posebej odraža, kajti vse knjige je bilo potrebno preseliti iz stare v novo knjižnico. Tega so se zavedali tudi knjižničarji sami. Ob pomoči njihovih družin in selitvenega servisa so na najcenejši način uspeli urediti in preseliti vse knjige. Za enkrat omejitve pri nakupovanju knjig še ni. Največji poudarek je še vedno na strokovni literaturi. Trenutno je zaposlenih sedem strokovnih knjižničarskih delavcev. Upajo, da jim bodo v kratkem »prišli na pomoč« računalniki, saj bi bilo delo potem neprimerno lažje. V načrtu imajo tudi organiziranje dodatnih dejavnosti, kot so ure pravljic, ki so potekale že v stari knjižnici, literarne prireditve in tečaji tujih jezikov. Vse to bi vodili njihovi zaposleni in to potem ne bi zahtevalo dodatnih sredstev. Vse te dejavnosti naj bi potekale v spodnjih prostorih knjižnice (večnamenski prostor). Že prej sem omenila čitalnico, ki jo v starih prostorih nismo zasledili. Na novo opremljena čitalnica je obogatena s šestdesetimi različnimi revijami in časopisi, poleg vsega pa je v teh prostorih tudi možnost študija. Notri se nahaja tudi fotokopirni stroj, torej je tudi možnost fotokopiranja kakšnega zanimivega spisa ali odlomka. Vsekakor se je izposoja v knjižnici v zadnjem času bistveno povečala, pričakujejo pa, da se bo zvišala nekje od 50-70%, kajti ljudje smo pač taki, da se v stiski vedno zatečemo h knjigi - edini pravi prijateljici in če jo bomo srečali v takšnih prostorih in na takšnem mestu, kot je sedaj, jo bomo z veseljem vzeli v roke in jo prebrali. Trenutno deluje knjižnica po počitniškem delovnem času in je izposoja možna le od 9. do 15. ure, v sredo pa od 9. do 17. ure. Zelo razveseljujoča je tudi informacija, da so se odločili od 1. septembra dalje delovni čas podaljšati, tako da bo možnost obiska vsak dan od 9. do 19. ure. Knjižnico so preselili, potrebno pa jo bo še slovesno odpreti. Otvoritev je predvidena za jesenski čas, kajti lepo bi bilo, da bi ob tej priložnosti knjižnica bila že dokončno modernizirana (računalniško vodenje in še preostala knjižna oprema, ki dosedaj še ni na svojem mestu). Upajmo, da bo naša knjižnica uspešno prebrodila vse začetne (predvsem finančne) ovire in bo nadaljevala tako, kot je začela Veliko človekovega znanja temelji na knjigah. Naši predniki so to dokazali in to dokazujemo tudi mi in to bodo dokazovali tudi naši nasledniki. Kamniška knjižnica je s tem svojim velikim korakom dokazala, da nam je in nam bo v vzor in pomoč. SIMONA KUSTEC Vegova 19 61241 Kamnik VPRAŠANJA OBČANOV V uredništvo smo dobili kar nekaj telefonskih klicev, v katerih občani želijo preko Kamniškega občana dobiti odgovore glede kabelskega TV sistema. Objavljamo vprašanja, seveda pa od odgovornih pričakujemo tudi odgovore. Zakaj je slaba kvaliteta sprejema programa Avstrije I in II? Zakaj ni nekaterih satelitskih programov, ki smo jih pred časom že imeli (prenehali so delovati že pred vojno)? Je temu krivo slabo vzdrževanje antenskega sistema na Starem gradu ali vprašanje finančnih sredstev? Kdo sploh vzdržuje antenski in kabelsi sistem ter zakaj v Kamniku za vzdrževanje ne plačujemo, tako kot v drugih krajih, kjer imajo kabelske TV sisteme? Še nekaj vprašanj bi se našlo, pa naj bo dovolj. VERA MEJAČ Gorski tekači se pripravljajo na svetovno prvenstvo Letos aprila je bilo v Novi Gorici zadnje izbimo tekmovanje v gorskem teku za svetovno prvenstvo, ki bo septembra v Švici. V reprezentanco se je uvrstilo osem najboljših tekmovalcev, med katerimi je tudi Ivan Urh iz Crne pri Kamniku, ki se je doslej že izkazal kot izredno borben in vztrajen tekmovalec in je dosegel že lepe rezultate na dosedanjih SP, med drugimi tudi 10. mesto na daljši progi 1.1988 v Diereju v Franciji in tako je kot prvi Jugoslovan prišel do točk za evropski gorski pokal. Gorski tek je znan kot ena najtežjih tekaških disciplin, saj gre od starta do cilja večinoma za več kilometrov dolg, nepretrgan vzpon, katerega višinska razlika dosega tudi do 1.500 metrov. Kako to, da si se »ogrel« ravno za to izjemno tekaško zvrst? Ivan: »Imam dobre pogoje za trening, saj živim ob vznožju kamniških planin, ki sem jih ljubil že od malih nog. S tekom sem se ukvarjal najprej rekreativno, kasneje pa me je za gorski tek navdušil prijatelj Franci Teraž, ki je tudi sam tekač na »vrhove« in je trenutno tudi naš prvi adut.« Letos bo to zate v tej disciplini že sedmo SP, ki se ga udeležuješ. Kdo vse je še v ekipi in kakšne uvrstitve lahko pričakujete? Ivan: »V ekipo so se poleg mene uvrstili še: Franci Teraž, Stane Okoliš, Stojan Melinc, Edvin Kosovel, Vojko Djuričič in še dva mlajša člana. Pri ženskah pa bosta tekmovali tudi naša najboljša triat- lonka Nataša Nakrst in gorska tekačica Marija Trobec. Do sedaj beležimo sedmo mesto Teraža na krajši progi in osmo mesto Tatjane Smolnikar pri ženskah, kot najbližja kolajnama. Kar nekajkrat pa smo se uvrstili do dvajsetega mesta, kar je zelo dober rezultat, saj je ta šport v tujini izredno razvit in popularen in konkurenca je temu primerna. Saj se je na lansko SP udeležilo preko 30 držav iz vsega sveta, med katerimi so najmočnejše: Anglija, Italija, Nemčija, Avstrija, Amerika in Kolumbija. Tako bi bila letos vsaka uvrstitev do 15. mesta izreden uspeh.« Že same priprave, sploh pa celotna odprava in bivanje, stanejo ogromno. Kdo vam pri tem pomaga? »Ivan: »Moram povedati, da nas SP finančno preveč ne bremeni, saj država gostiteljica plača celotno bivanje in pot, kar je bistvenega pomena za našo udeležbo. Priprave ŽETEV! Kakor drobnih ptičic gnezdje, tako izgledajo naše Brezje. Ob vznotju kamniških planin zrejo na nas preko ravnin. Najlepše pa takrat postajajo, ko na žetev se pripravljajo. Koliko truda, da jeseni pšenično zrnje se poseje. Srečno oko, ki gleda kako pomladno sonce vzklijenega greje. V poletnih mesecih kmetje trepetajo, da toča, suša in srnjad jim zlatih klasov ne pokončajo. Končno napočil čas je žetve. Zlato klasje se šibi in čaka mletve. Staro in mlado na njivo se odpravi. Vsak pri svojem delu se ustavi. Prej pri duši mira ni, da snopje v kozolec se zloži. Potem pa mlačev, mletje pride še, da končno v vreči moka je. Povsem tem delu še kruha ni, po njem človeštvo hrepeni. Še pridne roke, moka, voda, kvas in sol pa vendar hlebec je na pol. V vroči peči treba ga je speči in tu je kruh, ki ni mu kaj za reči. Če kdo od nas na Brezje gor bo šel, gotovo kos kruha na mizi bo imel. FRANCKA BENKOVIČ Samostofna SLOVENIJA 1991 in ostalo pa rešujemo po lastnih zmožnostih, tu in tam pa se najde celo kak sponzor. Slednjega pa za to odpravo še iščemo in bi bili vsake ponudbe zelo veseli.« Govorilo se je, da bodo gorski tek vključili v Atletsko zvezo Slovenije. Ivan: »Postavili so pogoj, da mora biti vsak gorski tekač član kakega kluba: atletskega ali tekaškega. To sedaj tudi smo, gorski tek pa je še vedno sirota: ne vemo kam spada in AZS mu kaj prav dosti ne pomaga.« Kakšne so želje, načrti? Ivan: »Želim, da bi gorski tek dobil tako veljavo, kot mu pripada in kot jo ima že po državah drugod. S tem bo izpolnjen tudi del mojih načrtov, saj bi bij za razvoj in korist tega športa pripravljen tudi sam pomagati.« KSENJA VRHOVNIK TUDI TO SE DOGAJA Ogorčena planinka Maša Purič iz Maribora, Proletarskih brigad 60 nas je tik pred zaključkom redakcije po telefonu poklicala in prosila naj jo vendar vsaj mi v uredništvu občinskega časopisa razumemo in ji pomagamo z objavo njenega neljubega dogodka. Ker vemo, da so ljubitelji planin plemeniti in kulturni ljudje, smo bili njeni želji pripravljeni ustreči. Žal je Mašino spoznanje drugačno. Iz sobote na nedeljo, iz 20. na 21. julij, se je podala na planinsko pot po kamniški transverzali, ki pelje tudi preko Bibe planine. V koči na Bibi planini, kjer je prenočila, ji je bilo zelo všeč in tja gor se bo še vrnila. Pot je nameravala nadaljevati v nedeljo zjutraj, a koje vstala, se je zgrozila ob spoznanju, da njenega merilca razdalj ni več. Dolgo si ga je želela in letos je le prišla do njega, ampak ne za dolgo. S tem merilcem je načrtovala mnoge letošnje planinske ture. vendar ji je že na polovici prve »morda neuki« planinec odnesel njen najljubši planinski predmet. Prijazna planinka iz Maribora ponuja novemu lastniku garancijski list z računom, ker ga ona več ne rabi. V uredništvu pa predlagamo: »Ker obstaja sum, da je »pošteni najditelj« že izmeril razdaljo od Bibe planine do Kamnika, ga v imenu planinke prosimo, da Mašo le razveseli in ji na njen naslov pošlje, kar ima njenega. Prepričani smo. da bomo v septembrski številki Kamniškega občana že objavili razveseljivo Mašino pismo.« VERA MEJAČ Umrl je partizan Lovro Lukan Življenjska pot Lovra Lukana se je iztekla. Na njegovi zadnji poti ga je pospremilo veliko ljudi, med njimi je bilo precej še živečih borcev in sodelavcev NOB. Na zadnji poti so ga pospremili z bolečino v srcu in s hvaležnostjo za njegovo opravljeno delo. Rodil se je 7. avgusta 1919 na Križu. Tu je tudi preživel svojo mladost. V boj zoper okupatorja se je vključil že leta 1942w v partizanske vrste pa je vstopil 1943. Kot zaveden Slovenec in plemenit rodoljub je sledil klicu srca. Z vsem srcem se je predal boju za osvoboditev slovenske domovine. Neglede na velike nevarnosti, ki so mu pretile, je vztrajal v vrstah tistih, ki so bili pripravljeni za svoj narod žrtvovati vse. V partizanskih vrstah je bil od jeseni leta 1943 dalje. Opravljal je več dolžnosti; od borca do komandirja čete pri KNOJ-u. Po končani vojni seje posvetil neštetim nalogam. Srečamo ga pri delu odbora OF. bil pa je tudi aktiven član raznih drugih organizacij. Kot kmečki človek se je s posebno vnemo lotil vsakega področja. Kljub temu. da ga je delo vezalo na kmetijo, je bil tudi med ustanovitelji kmetijske zadruge v Komendi. Kasneje je postal predsednik okrajne zadružne zveze Kamnik. Poleg teh nalog je bil aktiven tudi drugje. Srečamo ga v gasilskem društvu, v konjeniškem klubu in drugod. Kot nekdanji borec se je vneto oprijel dolžnosti v organizaciji ZB NOV. Bil je predsednik medkrajevnega odbora ZB NOV za Komendo, Križ in Moste. To dolžnost je opravljal od leta 1948 pa vse do 1982. Njegovo vloženo delo v to organizacijo je vidno in neprecenljivo. Njegove prisotnosti in pripravljenost, da poprime za delo povsod, kjer je to potrebno, bodo močno pogrešali njegovi soborci, krajani Križa in okolice, pogrešali ga bodo tudi vsi tisti, ki so ga poznali in z njim kakorkoli sodelovali. Za svoje bogato in plodno delo je prejel več družbenih priznanj. Ta so bila le skromna oddolžitev za vse njegovo delo in ogromne napore, ki jih je vlagal v obnovo in kasneje tudi na kmetijsko področje ter v delo borčevske organizacije. Pogrešali ga bodo tudi krajani. Vedno je bil poln energije in veselja. Nikoli ni omahoval, vedno je videl pred seboj le jasne cilje. Vztrajal je na svoji poti. Kot delovnega in nesebičnega človeka ga bomo ohranili v lepem spominu. . Ob odprtem grobu se je 26. junija 1991 na pokopališču v Komendi od njega poslovil njegov prijatelj in soborec Nande Vode iz Komende. STANE SIMŠIČ IZ PRETEKLOSTI Bistriški gozd Do konca 18. stol. je bilo gospodarjenje v Bistriških gozdovih popolnoma nestrokovno. Sekali so le najlepši les na najbolj dostopnih mestih. To je bil gradbeni les, oz. večinoma les za kurjavo meščanov, okolišnjih prebivalcev in fužin. Ker les takrat ni imel svoje prave vrednosti, niso poznali pri njegovi uporabi, odnosno izkoriščanju, nobenega varčevanja. Šele v letih 1783 in 1784 je možno iz spisov ugotoviti zainteresiranost oblasti za ugotovitev stanja gozdov v Kamniški Bistrici (upoštevajo naj se gozdni predpisi in posveti naj se več skrbi-pomlajevanju gozda). V prvem desetletju 19. stol. so brez strokovnega nadzora posekali v teh gozdovih precej macesnovega in smrekovega lesa: v Trst so spravili okrog 1500 macesnovih in okrog 600 smrekovih hlodov - okoriščanje posameznih trgovcev! (Gospod, in družbena zgodovina Slovencev, 1. zvezek, Ljubljana 1970). V letu 1814 konec francoske zasedbe naših dežel dodele okrožnemu gla- varstvu v Kamniku še okrožnega gozdarja. Trgovanje z lesom iz Bistriških gozdov se začne v letu 1831, ko je lesni trgovec Jožef Kovšca po ogodbi dobil v zakup sečnjo v Koteh za dobo 15 let. V letih 1835-1840 postavi Kovšca pri izviru reke Kamniške Bistrice dve žagi venecijanki in zgradi pot od tam do Stahovice za prevoz žaganega in gradbenega lesa. Omenjeni trgovec je imel žago tudi v Kranju. (Slednje: po inž. F. Sgermu. Ljubljana, upokoj. prof. gozdar, fakultete v Lj.). Les so še nadalje splavili po Bistrici do Kamnika. Ker pa so večino lesa porabili meščani, ga je mestni upravi za prodajo ostalo prav malo. Zaradi izboljšanja gospodarjenja in odprave zlorab pri dodeljevanju lesa upravičencem, je Okrožno glavarstvo leta 1834 naročilo upokojenemu okrožnemu gozdarju Zarubi (Zaruba. okrožni komisar okrog leta 1820: Gozdar, vestnik 1954. str. 178-187: V. Va-lenčič: Gozdovi in preskrba z le- som v stari Ljubljani), da izdela načrt za izkoriščanje in gospodarjenje v teh gozdovih. Glavarstvo je 23. 2. 1835. na osnovi njegovega poročila izdalo instrukcije za načrtno gospodarjenje v gozdovih Kamniške Bistrice. Zaruba je takrat ugotovil 3036 ha gozdov (5276 oralov 615 kvadr. sežnjev). saj je imel na razpolago podatke o površinah gozdov iz pravkar ugotovljenega katastra leta 1826. V 120-letni obratovalni dobi naj bi v 8 enakih dobnih razredih s 15-letno dobo posekali en oddelek (velikost vsakega oddelka je bila 379 ha) v 15 letih, saj bi se vsako leto posekalo 25 ha. Začeli naj bi v oddelku 1. - v Koteh. Vrsta, oz. način sečnje naj bi ostal tak. kot je bil do leta 1823, se pravi »prebiranje«, izjemoma tudi golosečnje. Pašo na posekah so prepovedali. Prirastek je Zaruba okularno ocenil na 16.555 nr (4603 nižjeavstrijskih sežnjev). kar je izredno visoko. Fužinam so dodelili v uživanje 800 oralov (460ha) gozda, ki je imel 628 sežnjev (2259 m') etata. mesto Kamnik pa si je obdržalo 3975 sežnjev (14.296m1) lesa za posek, namenjenega lastni porabi in prodaji. Leta 1882 izdela mestni nadgozdar Ivan Pujman (mestni gozdni mojster 1. A. NHUMANN!?) terensko karto Kamniške Bistrice (šrafure z vrisanimi parcelami). Zaradi vse večjega gospodarskega pomena in vrednosti lesa. je MK leta 1887 poverila izdelavo novega načrta gozd-notehničnemu uradu Hermana Brettschneiderja na Dunaju. Tega leta sta Otto Franzl in Hugo Adam (gozd. inž. z Dunaja) izvršila geodetsko izmero gozdov v Kamniški Bistrici in posnetke vnesla v karte, merila 1:2880 (23 listov v kartonu). Ugotovljena površina gozdov je znašala takrat 3016ha po katastru, dejansko stanje, se pravi površina gozdov v naravi pa je znašala 3166ha. Razlika 150ha je nastala zaradi upoštevanja varovalnih gozdov, ki so bili po katastru planine, oz. nerodovitno. Brettschneider je glede na način gospodarjenja gozd razdelil na 3 obratovalne razrede z 39 oddelki: povprečna velikost oddelka je bila 81 ha. Podatki ugotovljeni o lesni zalogi, prirastku in sečnjah za obdobje 1888 do 1907 so se izgubili. Znan je le etat prvega desetletja za obdobje 1908 do 1927. ki je znašal letno 3450 m1 iglavcev in 2370 ni-' listavcev. skupaj 5820 nr. Glavne drevesne vrste so bile: smreka in jelka, bukev, javor in jesen s primesjo breze, trepetlike in bora ter črnega gabra, v višinah pa macesen. Nekaj imen iz tega obdobja: 1897. nadgozdar Paul Stdger: 1907. paznik lgnatz Krejči (po gozdnih kartah iz tega obdobja). 1888. nadgozdar v Kamniku Fasan Rudolf: kamniški župan Fischer Franz: načelnik M K Murnik Johann (po Mitteilungen Kr. - k.F.v.. 13. zv.. Wien 1889). Zamisel o gradnji železnice iz Ljubljane v Kamnik je bila pismeno podana že v 1. 1868 od kamniškega županstva na trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani. Z gradnjo prično leta 1886 in 28. januarja 1891. je zgrajena železniška proga Ljubljana-Kamnik. Znanstveno raziskovanje teh predelov se začne že v 18. st.: B. Hae-quet in J. A. Scopoli. rudniška zdravnika, sicer pa vneta naravoslovca in raziskovalca; Scopoli znan kot prvopristopnik na vrh Grintavca (1759). Obdobje odkrivanja pristopov na vrhove Kamni-ško-Savinjskih planin pa se je sicer odvijalo v letih 1860 do 1880: domači vodniki med raziskovalci, najbolj znan Joanes Frischauf. V Ka-maniški Bistrici je že davno pred 1. svetovno vojno stala pri izviru t.i. turistovska hiša poleg lovske koče (fotoposnetki kamniškega fotografa Franca Aparnika v Kamniški Bistrici že iz leta 1908 - črnobele in kolorirane razglednice! muzej na gradu Zaprice. Kamnik). Turistov-sko hišo je 23. 5. 1909. od MK prevzelo Slovensko planinsko društvo, ustanovljeno sicer že 1893. s podružnicami, od katerih je bila kamniška ena od prvih. Turistov-sko hišo so v letih 1928-1929 nanovo zgradili v izgledu, kakršnega ima še danes (Planinski dom v Kamniški Bistrici - PD Lj.-Matica). Bistriški gozdovi so bili interesantni za gozdarsko stroko že v preteklem stoletju. 11. redni občni zbor Kranjsko-primorskega gozdarskega društva v dneh 4. in 5. septembra 1888. se je vršil v Kamniku in ob tej priliki so izvedli ekskurzijo v Bistriške gozdove (Met-teilungen K.k. F.v.. VVien 1889). Omenjeno društvo je izvedlo ekskurzijo v Bistriške gozdove tudi junija 1914. (tik pred izbruhom 1. svetovne vojne, ko so Mitteilungen... prenehala izhajati, a je gozdni mojster Julius Zehtner, roj. 20. nov. 1858 umrl 9. junija 1923. pokopan na Kamniških Žalah tik pred vhodom v cerkev, iz Kamnika še tisto leto (1914) sestavil besedilo in je izšla brošura o tej ekskurziji v nemško slovenskem besedilu. TOMAŽ KOČAR dipl. inž. gozdarstva 6 KAMNIŠKI OBČAN reportaže 25.JU 19 Vest o umiku Jugoslovanske armade iz Slovenije je v zadnjih dneh po vojni agresiji prinesla ljudem veliko olajšanje in upanje. Nepričakovan razplet dogodkov daje možnost razmišljanju in številnim komentarjem. »Poznavalci« razmer trdijo, da je ta poteza Ivanka Kovačič, zaposlena kot poslovodkinja v prodajalni Planika v Kamniku: »Zelo sem se razveselila te vesti. Mislim, da je to znak, da bo Slovenija kmalu postala samostojna in neodvisna država. Bil je že skrajni čas, da se je to zgodilo. JA nas je napadla, zato se sedaj mora umakniti. Taka odločitev predsedstva je pomembna tudi za naše fante, ki bodo lahko služili domovini v svoji republiki, v svoji samostojni državi. Upam, da se bodo sklepi v celoti uresničili, da ne bo ostalo le pri besedah.« Ivanka Kovačič Silva Janežič, upokojenka Kamnik »Sklep o umiku JA je samo za pozdraviti. Pri tem velja dati vso podporo odgovornim v vodstvu Slovenije. Lahko smo zadovoljni, da imamo tako požrtovalne in odločne ljudi na čelu slovenske politike. Ob umikanju JA je prav. da ne bi delali nobenih težav. Sem že starejša in sem že marsikaj doživela, zato si želim predvsem miru. Vojska naj se iz Slovenije čimprej umakne. Zaradi dogodkov v zadnjem mesecu nisem čisto prepričana, da so vsi mislili iskreno, ko so odločali o umiku JA iz Slovenije.« Silva Janežič Janez Kepanšek, zaposlen, Kamnik »Po mojem mnenju je umik JA za Slovenijo edina možna in sprejemljiva rešitev. Prepričan sem, da nas bo zunanji svet kmalu tudi uradno priznal. Vsi Slovenci smo za tako odločitev o umiku JA. To smo nazorno pokazali v času vojne. Če se bo JA mirno umaknila, je to dobro znamenje, če pa se to ne bo zgodilo, naj se Slovenija odločno postavi po robu z vsemi sredstvi. Na pomoč bi bilo potrebno poklicati tudi Evropsko skupnost. Dvomim, da bo vse teklo po sprejetem programu. Skoraj gotovo bo prišlo do posameznih zapletov.« Janez Kepanšek Predsedstva Jugoslavije logična posledica dogajanja v Republiki Sloveniji, drugi pa trdijo, da je to le taktični umik pred... Kako so vest o umiku J A iz Slovenije sprejeli pri nas v Kamniku, smo povprašali nekatere občanke in občane. Stane Zore, pismonoša, Kamnik »Zelo sem vesel, da je bil sprejet sklep o umiku JA iz Slovenije. Upam, da so predlagatelji tega sklepa mislili pošteno. Za nas v Sloveniji pa je to že prvi korak k dokončnemu priznanju. Sklep je pomemben za naše fante, zato je prav, da bi umik Dotekal mirno in brez oviranja. Mislim, da moramo JA spustiti iz Slovenije brez zadrževanja in žalitev. Predlagam, da se vsem vojašnicam omogoči normalno življenje. Vrne naj se jim elektriko, vodo in telefonske zveze. Za popotnico ob umiku bi jim dal še »torto«. S tem bi Slovenci tudi dokazali, da tukaj živijo ljudje pokončne in ponosne drže.« Stane Zore France Primožič, upokojenec, Kamnik »To je za nas Slovence izredno pomembna odločitev, namreč, da se JA v treh mesecih umakne iz Slovenije. Res, bil je že skrajni čas. Umakniti bi se morali že zdavnaj. Da je sklep Predsedstva resničen, bom verjel šele takrat, ko bo umik v celoti realiziran, ko bo zadnji vojak JA s tankom zapu- stil Slovenijo. Za naše vojne obveznike je to najboljša rešitev. Poslej bodo ostajali doma v svoji re-publiki-državi. Prepričan sem, da med nami ne živi niti 1 % ljudi, ki ne podpirajo sklepov o umiku JA. Če bo do popolnega umika JA res prišlo, bo to velik dan za vso Slovenijo. To bo praznik, ki bi ga veljalo proslaviti.« MM France Primožič Kaj reči k razmišljanju anketirancev? Vsi podpirajo sklep Predsedstva Jugoslavije, da vojska JA z vso opremo in oborožitvijo zapusti Slovenijo najkasneje v treh mesecih. Prav tako so anketiranci mnenja, da je umik najboljša rešitev za JA in seveda tudi za Republiko Slovenijo. To je začetek novega obdobja, ko bo Slovenija posto- poma pridobivala tudi soglasje o priznanju. Odgovori pa kažejo tudi na skrb in skepso. Kaj pa če se JA ne namerava v resnici umakniti? Različna sprenevedanja, ki smo jim bili priča v zadnjem času, ne vzbujajo popolnega prepričanja o iskrenosti in pripravljenosti predlagateljev, da to nalogo v celoti tudi uresničilo- STANE SIMŠIČ IZJEMNA PRILOŽNOST! MO-GY d. p. o. ŠOLA ZA TUJE JEZIKE MO-GY organizira avgusta ponovitev in utrjevanje angleščine za osnovne in srednje šole ter konverzacijske skupine. Tečaji bodo enotedenski, 20-urni, v dopoldanskem času na osnovni šoli Frana Albrehta. Poučevali bodo naši in tuji predavatelji. Prijavite se do vključno 2. avgusta, od 8. do 14. u-e na tel.: 811-201 in od 15. do 21. ure na tel.: 727-818. RAZMIŠLJANJE Dnevi žaloste Republika Slovenija je po razglasitvi svoje državne samostojnosti 2°Pozi junija 1991 v slovenskem parlamentu ter po slovesnem praznovanju tekoče enkratnega zgodovinskega dejanja 26. junija 1991 doživela in prestala svPoto\ »ognjeni krst«. Nad najmlajšo državo na svetu so prihrumeli tanlstran privršala letala, iz helikopterjev poskakale desantne enote JA, da bi s srbile zatrle slovensko željo in odločnost stopiti na samostojno državno nJern politično pot. Tej sili, ki je drobila vse pod sabo, smo se Slovenci složno' Kri pogumno postavili po robu, kajti zavedali smo se, da druge izbire (vizija mamo, če hočemo živeti v svobodni domovini. posm -Janki Takšne sloge in tolikšne požrtvovalnosti ter poguma mali slovenski narod že dolgo časa ni pokazal. Vprašam se celo lahko, kdaj je nazadnje pokazal te vrline? Utihnili so strankarski prepiri, sosedje so se spet začeli družiti, cerkve so napolnili molilci za mir. Vse Slovence je prevevala ena sama skrb: braniti vsako ped tako težko pridobljene in v potu lastnega obraza skrbno obdelane zemlje. Ohraniti jo za svoje sinove in hčere, čeprav za ceno lastnega življenja. Zavedali smo se, da umika ni, da tokrat ne smemo kloniti, saj se nam je vsem ponudila enkratna zgodovinska možnost zaživeti neodvisno v svoji državi. V poštev ni prišel nikakršen odhod »v Filadel-fijo«, kamor so nas že pred časom pošiljali srbski politiki (tiste, ki jim ni všeč v Jugoslaviji), niti v bližnja avstrijska begunska taborišča, ki so bila že pripravljena za begunce iz Slovenije. Ostali smo tam, kjer smo doslej živeli in se začeli prilagajati vojnim razmeram, v katere smo bili pahnjeni proti svoji volji. Pohvala vojski in policiji Slovenci smo v teh dneh spoznali, da imamo vojsko in policijo, na katero smo lahko ponosni. Mirno, hitro, odločno in nadvse učinkovito sta opravljali svoje delo. Krilatica o »bojazljivih Janezih«, za takšne so doslej imeli Slovence na jugoslovanskem jugu, se je izakazaia za neutemeljeno. »Janezi« so pokazali svoj pravi obraz, ko je šlo za njihovo zemljo, domovino, otroke, imovino in neodvisnost. Slovenska vojska je delovala kot dobro izurjen stroj, prav tako policija, ljudje pa so jima stali ob strani. Marsikje so celo sami prevzemali obrambo lastnega kosa zemlje, čeprav za ceno mnogih žrtev. »Ponosna sem na te vojake, kako so urejeni, mirni; delujejo kot da bi imeli za sabo že vrsto izkušenj,« mi je dejala znanka. »Pa še nečesa sem vesela. Ljudje so ostali mirni, dostojanstveni, ni panike. Ženske hodijo lepo urejene v službo. Na zunaj se sploh ne pozna, da je vojna, če ne bi bilo blokad, vojakov TO in policistov.« Podobno mnenje je bilo v teh dneh slišati iz mnogih ust. Kaže, da smo Slovenci dobro prestali »ognjeno preizkušnjo«, ki je hotela upepeliti naša prizadevanja za narodno in državno samostojnost. Policija sije pridobila ugled, kakršnega uživajo policisti v zahodnem svetu. Ugjed resnične varuhinje naroda, njegovih pravic in dolžnosti, ne pa »nebodigatreba«, ki preži, kdaj bo zalotil človeka pri cestnem ali drugih prekrških. Tudi za ceno mrtvih in ranjenih, ki jih je skupaj s slovensko vojsko žrtvovala pri obrambi domovine. Velike so te žrtve, kajti izgubljenih življenj ne bo več mogoče vrniti. Na obeh ostraneh. Tudi vojaki, ki so padli v enotah JA, so hoteli živeti, vendar so umrli, ko so izpolnjevali ukaz od zgoraj. Hude so tudi žrtve med civilnim prebivalstvom, med tujci, ki so se mudili na našem ozemlju. Še hujša pa je notranja bolečina, razočaranje nad nasiinim posegom JA, ki bi morala biti odsev bratske obrambne povezanosti jugoslovanskih narodov, nazadnje pa se obrnila proti enemu od teh narodov, ki je spoznal, da mora iti svojo pot, kajti strukture, v katere je bil ujet, so ga preveč togo vezale. Najhujše pa je bilo spoznanje, da je armada uperila svoje orožje tudi proti civilnim osebam, ki so se nič hudega sluteč znašle pred njenim merilcem. Sicer pa tu ni kaj razmišljati. Logika poveljujočih generalov je popolnoma drugačna kot logika civilnih oseb. Nobena vojska, naj seje vojskovala pod križem ali srpom in kladivom ali katerimkoli znamenjem, še ni bila dobra v svojem bistvu, čeprav se je mogoče celo borila za plemenite cilje. Vsaki« je za sabo puščala mrtve in ranjene. je obsodbe vreden! Matere in očetje so imeli besedo opustošena mesta in vasi, ogorctprotj nje prizadetih ljudi. Začela se iprcj z večjim in manjšim pompom, boj^ ali manj skritimi načrti, nato pa smc,čr je razplamtela v uporabo nasilnijjj^ sredstev za uničevanje človek!)^. krone stvarstva in največje vreiyege] note. Kdor se obrne proti človekine stane niočr k sre dnev Kako je bil nasilen poseg Jij^ v Sloveniji nesmiseln, so sčasordLj.. spoznali tudi očetje in matere Dcj ^ drugih jugoslovanskih republil ;K)ja| Čeprav je bila Slovenija tarča hut tetQ propagandne vojne JA in srbsk e 0^ oblasti, so starši vojakov, ki služi ;j| ^ vojaški rok v Sloveniji, dvignili sv ^ glas, da hočejo nazaj svoje otrok ieja Kdo bi si mislil, da so zmožni kazse takega, kar so najprej uprizon -j-e v srbski skupščini, nato pa se pojenj tvovalno in polni negotovosti nf^jj potili v Slovenijo z eno samo želj£roz| da bi videli svojega sina zdravegtjjga| Slovenski prireditelji obiska so £e jim skušali dobrohotno približati L.^ jim prikazati tudi drugo stran n,f)bei dalje, ki so jo doma slišali o vojj pri nas, vendar jim ni bilo kaj doS" M do tega, da bi poslušali naše kf'arr mentarje, jedli našo hrano in p^alo; našo pijačo, ampak so želeli čii^o prej do svojih otrok. Njihova o'^ogi iočnost pa tudi grožnje so bile tu^ega eden od nagibov, da se je mogoč*' ^ generalski stroj v polnem zaletu z4ja čel počasi ustavljati. Tega skofjj-j^ gotovo ni pričakoval, tu se je vojfc,stai ška logika ustavila. Sicer pa v vsa'nit] vojni pride do nepredvidljivih 4i0st pletov, ko do potankosti izdelaLv vojaški načrti naenkrat pade^ro> v vodo. Tako je bilo na Filipini kjer so tanke diktatorja FertL, nanda Marcosa ustavili z »rožnP'*i vensko revolucijo« in poleglimi tpog lesi. Malce drugače, vendf uspešno, je bilo pri nas. ^ F F govc A v v °0 Z Žrtve v kamniški občini hek Tudi prebivalci kamniške obči?0* smo občutili ves pritisk vojne, Pc*?.6 dobljeno slovensko neodvisnost |P°'" so nekateri celo plačali z življenje: 0 v in telesnimi ranami. Vojno K * vsakdo doživljal na svoj naČC??1 malo pa jih je, ki jih ni prizadf^'1'' tako ali drugače. V očeh mnojt »j ljudi se je kljub odločnosti zrcijnap; strah in negotovost, prevladovat pa je volja, biti pripravljen tudi sko\ na veliko večje žrtve, kot so bilejvsaj darovane »na oltar domovine«. Igodl sti, ki so dali večji prispevek (prav obrambi domovine, bodo lah'takc v svojih srcih nosili prijetno zaveizorri da so izpolnili svojo dolžno' Težko je v teh dneh kazati na Ji-_ nake, ko pa jih je bilo toliko. V< jih in manjših, bolj opaznih in m;1 . vidnih. Junaki so bili tudi tisti, so obupane tolažili v trenutk j obupavanja, bolniki, ki so neneh žrtvovali svoje muke in molitve svobodno Slovenijo, reševalci, so se morali izogibati tolikim o ram, ko so hiteli reševat življenja pri tem »nosili glavo naproda. Pred najhujšim trpljenjem pa pof vadi vsaka beseda onemi. T« tega je bilo v teh dneh veliko I slovenskih domovih. Ko smo 26. junija hiteli k maši za domovino in izrekali prošnje, bi jo Bog in mati Marija varov v dnevih preizkušenj, nato pa krajevnih skupnostih zasajali li] - slovenska narodna drevesa tudi drevesa neodvisnosti - nis< slutili, da nas bodo v jutranjih ut prebujali ropotajoči tanki, ki so teli proti letališču Brnik in pri ti podirali vse ovire, ki so jim postavljali naproti, Izredno stal se je začelo. Začel se je čas vojn čas smrti. Apokaliptični čas. Ra<| ska poročila so nam dala vedeti, se je za J A začel dan »X«, načfi van v zasnutku »Bedem«. Da marsikaj zelo drugače, kot je doslej, smo spoznavali, ko smo teli v službo. Še posebno tisti, delamo v Ljubljani. Naša vožnja je ustavila že pri Trzinu, kjer so i bega spomina iti 2°Pozarjali, da do Ljubljane ni mo-i tekoče priti. Edina možnost je bila a s*P°tovati z vlakom ali po kakšnih tanPtranskih cestah in poteh, ki še niso s siD|'e zavarovane pred napredova- no PJem tankov. _______ žno' Kmalu se je oglasila s sliko Tele-re ivizija Slovenije. Zgodnji jutranji posnetki so nam pokazali, kako "* tanki napredujejo iz Most v smeri °'cPtoti Brniku. V Mostah so jo tanki stJPred ovirami ubrali kar po travni-i s vrtovih in mimo hiš, nato pa P. .močno zablatili cesto proti letajo Pot enega od njih je bila pre-vrer'rn'ena kmalu zatem. Ta je še isti ^Večer, 27. junija, zagorel v opomin Vpoklicanim prihajačem. Ena od stanovanjskih hiš v Komendi je bila rnočno poškodovana, vendar i * sreči ni bilo človeških žrtev. Mir dneva niso motila le vedno bolj j zaskrbljujoča radijska in televizij-sor*a. P°ročila, ampak tudi preleti re re"kopterjev in švigi migov. Eden iblilu helikopterjev je nekje med To-huf°'am' 'n Suhadolami izstrelil ra-bskfet0 prot' letali^u Brnik. Pri tem luži|e teknil silovit pok, ki je prepla-i svl' ne samo igrajoče se otroke, am-roj(Pak tudi nas, odrasle. Vojna je za-• i.pela dobivati vedno grozljivejše Razsežnosti. noŽU ^e smo čutili 'n slišali proti ve-tt ru' ^0 se Je razplamtela bitka pri *„i;rrzinu. Rafalno streljanje je prav rozljivo odmevalo, vmes pa je bilo lišati še drugačno govorico strel-'ega orožja. V bližini Most se je vil roti nebu dim od gorečega tanka, 'betala se je dolga, negotova noč. doi" Marsikoga je najbolj vznemiril e kjjlarm za letalski napad, ki je začel n p^alostno zavijati v prijetno nedelj-i čilsko dopoldne, 30. junija. Hvala a o°ogu, da letala niso odvrgla svo-e tu''ega smrtonosnega tovora! ■it Tudi naslednji dnevi so bili polni tu zrj- ava še narediti JA. sa 'stavil tudi prihod delegacij ugled ,|{0j^apetega pričakovanja, kaj name- \,„;fava še narediti JA. K sreči jo je v°hiS( ih dela ^hih mednarodnih političnih osebnosti, ki so sklenile, z vsemi silami gov pa ugledni tuji poli- >adeZaVzet' se za prekinitev govorice ■ njPr°žja in začetek pogajanj. Ferc„ ožnP'ovenija po brionskih mi (pogovorih end Upajmo, da so bili brionski po-lOvori tisto odločilno srečanje, ki |°° začelo ponovno graditi tako krhek mir med jugoslovanskimi na-ibči^0^' m bo obrzdalo uničevalno slo eneralov JA ter bo med vodilnimi litiki ohranilo trezno glavo in jim vdihnilo prave misli. Ravno mir no v teh trenutkih najbolj zaželena načn^""3 'n zanJ se moramo potru-zadrui v«i- ln°| "Internacionalizacija« vojaškega ,zrv8J!aPada "a Slovenijo se je pokazala A\ u učinkovita. Prav tako tudi ti-hie v Vne konference> ko Je šla, tako 1 a SaJ upajmo, v svet resnica o do-e<<- igodkih v Sloveniji. Naša republika eiahltJ?V gotovo ni bila še mkoli dosleJ »i, v ospredju mednarodne pora ve. z0rnosti Zal Ižno-na j i. V< a mi isti nutk ;neh i t ve ilci, m o' enja roda i pot T« iko maš« nje irov.' pa tli li esa nisf ih uf i so sri t' jim star voj Rad leti načfi Da je b ;mo tisti, 'žnj; tiki in državniki niso naredili koraka naše državne potrditve. Postavljali so nerazumljivi pogw če vas bo J A ponovno napadla! Če bi že prej bolj odločno ukrepali, verjetno sploh ne bi prišlo do napada TA na Slovenijo. Ce bi nas že prej priznali za samostojno državo... Mnogo je bilo v teh dneh izrečenega in napisanega o podporah, ki smo jih dobivali iz tujine, pa tudi določenih razočaranjih, ko pričakovanih podpor ni bilo. Pravi prijatelj se res pokaže v nesreči. Slovenska vlada je v teh dneh prestala nov, težak izpit zrelosti in sposobnosti. »Vojnega« ji verjetno ni nihče privoščil, vendar ga je zelo uspešno opravila. »Diplomatskega« pa je v resnici komaj dobro začela. Kot kaže, bo dokaj trd. Razviti svet se namreč kaj malo briga za male narode in njihove želje po samostojnosti, ampak si želi imeti vse lepo urejeno po predalčkih. Ko pa ti narodi hočejo iz njihovih miselnih, političnih in drugih predalčkov, pa pokonci! Kakšna demokracija pa je to, če si se že lepo utrdil v njej, si zgradil svoj standard, potem pa pozabljaš na pravila spodobnega vedenja in končno tudi na to, da si se v začetku oblikovanja lastne države sam zavzemal za to, da bi bila ta urejena na demokratičnih načelih? Ali sta demokracija in neodvisnost le za nekatere izbrane narode ali pa sta to v svojem bistvu vsem ljudem namenjeni družbeni dobrini, kolikor sta zares uresničeni? Pogajalska srečanja so bila trda, prav tako volja, vsiljena od zunaj. Slovenci, če ne boste poslušni, vas zahodne države ne bodo podpirale, ostali boste sami, potem pa le glejte, kako se boste izmazali... Takšen je v grobih obrisih diplomatski narek Zahoda. Kaj se bo izcimilo v treh mesecih moratorija, je težko predvideti. Eno pa je gotovo: po napadu JA smo si jugoslovanski narodi še bolj oddaljeni, mit skupne domovine še bolj razbit, prav tako mit JA kot bratske obrambne sile. Mnogi Slovenci se zavedamo, da so tudi v Srbiji mnogi dobri ljudje, da ne mislijo s »skupno glavo«, da nas povezuje marsikaj lepega v naši slovenski pr-vinskosti, vendar kako spet zlepiti razbito vazo? In ta se je ob napadu JA na Slovenijo res raztreščila. V nas, Slovencih tli še bolj odločna volja iti naprej po poti državne samostojnosti, narodne neodvisnosti, ustvarjanja in življenja v miru. Veliko smo že žrtvovali za to, dali življenja, mnoge notranje bolečine in stiske. Da bi bile blagoslovljene in obrodile zdrav sad na jesen! Slovenskim državnim politikom in diplomatom želim sposobnosti pravilne presoje in tudi odločnosti, ko bo šlo za usodo našega naroda. Ta je v času zadnjih težkih preizkušenj le še bolj dozorel za samostojnost med evropskimi narodi. JOŽE PAVLIC Kolesarski maraton Letošnji kolesarski maraton v Mostah je sicer privabil nekoliko •nanj kolesarjev kot lani, kljub temu pa je bil zopet pravi spektakel za nastopajoče in tudi za gledalce. Posebej je treba pohvaliti iz leta v leto navdušene organizatorje, ki so tudi letos vložili v priprave veliko časa in truda, prav tako pa tudi vse tiste, ki so prispevali finančno pomoč. Teh je bilo letos kar veliko in so jim organizatorji namenili častno reklamo, vtisk njihovih imen in obrtnih dejavnosti na za to priložnost izdelanih majicah. Ti ljudje so iz našega kraja. Ne manjka jih in čutijo dovolj pozornosti do lepega kolesarskega športa, čeprav se v glavnem sami s tem ne ukvarjajo. Kolesarska dirka, kjer sicer ni pomembno prvo mesto, zadnje pa je vseeno neprijetno, je v glavnem srečno potekala, brez vseh problemov pa vendar ni šlo. Nagla vožnja, pesek na poti in hiter zasuk radi pripomorejo k neprijetnemu presenečenju, zato je treba imeti previdnost vedno v glavi in v rokah. Letošnje pisane barve kolesarjev in lesk lepo pripravljenih koles so navduševali vse prisotne. Kolesarji so zopet ubrali pot po Gorenjski. Tako mladim kot starejšim kolesarjem je potrebno izreči posebno priznanje! Starejši so se odločili za nekoliko bolj premišljen tempo, ustrašili pa se 80 kilometrov dolge poti niso. Kolesarski športni duh ne bo zastal. Kolesarski maraton je le manifestacija radoživosti, moči in prijateljstva. To je treba negovati skozi vse leto. Skupna vožnja je le pozitiven seštevek vseh kratkih in krajših kolesarjenj, krepitve srca in volje ter tistega intimnega doživetja z našimi vasmi, travniki in polji, predvsem pa ljudmi, ići tudi na tak način pokažejo, da imajo radi šport in družno v domačih, svobodnih krajih. Gasilski avto z občinskim poveljnikom Jožefom Berlecem pripravljen za akcijo gašenja s prahom, vodo ali peno. Gasilci vedno na svojem mestu Gasilska društva s svojim znanjem in tehnično opremljenostjo zagotavljajo varnost prebivalstva na številnih področjih, zlasti pa pred požari in drugimi elementarnimi nesrečami. V kamniški občini je 23 gasilskih društev povezanih v Občinsko gasilsko zvezo. Vsa društva imajo po dva avtomobila z brizgalnami (razen dveh) za gašenje požarov. Razpolagajo tudi z drugimi tehničnimi sredstvi za reševanje ljudi ob drugih prilikah oziroma nesrečah. V gasilska društva je včlanjenih 2800 ljudi vseh starostnih skupin, od tega je cca 800 članov starosti od 20. do 50. leta, ki so operativno usposobljeni za vsako akcijo. Kamniško gasilsko društvo ima sodobno tehnično opremo in je v vsakem trenutku pripravljeno za akcijo. Imajo šest avtomobilov, od tega sta dve cisterni za gašenje, avto z visoko lestvijo je za reševanje iz višjih nadstropij - do višine 30m, imajo orodni avto z opremo za gašenje večjih požarov, džip za gašenje gozdnih požarov in kombi za prevoz gasilcev. Poleg naštetega ima kamniško društvo še posebno prikolico z vsem ustreznim materialom, oziroma orodjem za reševanje ljudi ob prometnih nesrečah. O aktivnosti gasilskih društev na področju cele občine in o vlogi ter pripravljenosti v času zadnje vojne, t.j. od 27. 6. do 8. 7. 1991, smo se pogovarjali s poveljnikom občinske gasilske zveze Jožetom Berlecom. Povedal nam je, da so se vsa gasilska društva v občini v celoti podredila nastali situaciji. Vsa vozila so v prvem trenutku bila na barikadah, kasneje pa so bila zamenjana z drugimi vozili, da bi jih lahko uporabljali predvsem v gasilskih reševalnih akcijah, če bi zato nastala potreba. Gasilska društva so tesno sodelovala z enotami CZ in so v celoti izpolnjevala skupne naloge. __________ Občinski sedež štaba CZ je bil v prostorih gasilskega doma Kamnik. Na sedežu doma so gasilci stalno dežurali. Vedno je bilo v pripravljenosti od 15 do 25 gasilcev. Akcija bi lahko stekla v nekaj minutah. Z delom, organiziranostjo in pripravljenostjo gasilskih enot je bil štab CZ zelo zadovoljen in po besedah načelnika občinskega štaba CZ Vlada Šerbelja zaslužijo vse enote gasilskih društev vse priznanje. Posebej velja povedati, da gasilci za svoje pomembno in naporno delo ne prejmejo vedno zasluženega družbenega priznanja. V dneh vojne so gasilci zelo marljivo pripravljali in usposabljali tudi zaklonišča, jih deloma opremili, tako da je bilo bivanje v njih kolikor toliko primerno. K sreči do resničnega letalskega napada ni prišlo, ljudje pa so vseeno iskali ob alarmih varno zatočišče v zakloniščih. Z gotovostjo lahko rečemo, da so gasilska društva zelo požrtvovalno in nesebično izpolnjevala pomembne dolžnosti in so s svojim delom v mnogočem prispevala k občutku varnejšega življenja ljudi v teh izredno težkih dneli. STANE SIMŠIČ DAN KAMNIŠKIH PLANIN Prvič slovenska zastava z grbom Srečanja planincev ob Dnevu Kamniških planin na Kamniškem sedlu se je udeležilo zelo veliko ljubiteljev gora. Dogodki v Sloveniji v zadnjem mesecu so v mnogočem vplivali na številne prireditve, pa tudi na to planinsko na Kamniškem sedlu. S končno privolitvijo pristojnih organov je PD v zadnjem tednu pospešeno pripravilo vse, daje prireditev po oceni mnogih obiskovalcev v celoti uspela. Bila je uspešna in tudi odmevna v širših planinskih krogih. Vojna v zadnjih dneh junija in v začetku julija je skoraj v celoti paralizirala obiskovalce gora. Obiskov praktično ni bilo. Planinsko društvo se je tudi zaradi teh razlogov še bolj temeljito pripravilo na svoje tradicionalno planinsko srečanje. Dan Kamniških planin je bil v nedeljo, 21. julija 19891, na Kamniškem sedlu. Osrednja kulturna prireditev ob 11. uri je bila vsebinsko polna, izrazno bogata in prilagojena osamosvojitvenim prizadevanjem Republike Slovenije. V kulturnem programu je sodeloval moški pevski zbor Lira iz Kamnika (nastopa vsako leto na tej prireditvi), ki je zapel več planinskih in narodnih pesmi. Zbor je vodil prof. Janez Majcenovič. Nastopili so tudi kamniški Koledniki (Tomaž Plahutnik-citre, Janez Majcenovič in Rok Lap kot pevca) in fanfaristi kamniške godbe Solidarnost. Nastopajoči in obiskovalci so se združili v prijetnem srečanju. Skupaj so zapeli »Zdravljico«. Čudovitega razpoloženja ni moglo zmotiti niti megleno in vetrovno vreme. Ves program je izzvenel v hrepenenju in želji, da bi še večkrat prazno- vali v planinah in gorah v svobodni državi Sloveniji. Slavko Rajh, predsednik Planinskega društva Kamnik je orisal živ- ljenjsko pot in aktivnost društva s posebnim poudarkom na združevalni vlogi planinstva brez strankarskega pridiha. Planinstvo je bilo narodno zavedno, strankarsko pa neopredeljeno, zato naj taka usmeritev ostane tudi v prihodnje. Peter Lavrič, predsednik Med-društvenega odbora planinskih društev Ljubljana je zbranim zaželel prijetno počutje in v imenu MDO ter v imenu Planinske zveze 1000 ljubiteljev planin. Gore so ponovno pokazale svojo dobrosrčnost. Iz vseh, čeprav utrujenih je vrelo hrepenenje, da v višinah svobodni globoko zadihajo svež opojni zrak. Kar čutiti je bilo, kako si ljudje želijo sprostitve, kako si želijo odgnati moro zadnjih dni, ki jih je tlačila zaradi vojne. Pokazali so, da si želijo miru, da si želijo svobode. S takim ciljem je potekalo tudi Nastopajoči v programu pred planinsko kočo na Kamniškem sedlu - pevd Lire, Koledniki in fanfaristi. Kaj bi bile naše ceste, poti in mostovi brez naših ljudi? Slovenski človek iskreno želi, da bi bil zopet mir in ne vojna, ampak sproščenost in dobra volja. Mirne ceste imajo sedaj drugačen okus, bolj poln in spoštujoč. Upamo, da se bodo kolesarji brez skrbi za svoje življenje v prihodnje vozili po naših cestah, da si krepili duha in telo za redno delo in se bodo tudi prihodnja leta udeleževali takih športnih srečanj, kot je bil letošnji kolesarski maraton - Moste 91. CIRIL SIVEC Kolesarji na startu, preden so se podali na 80 km dolgo pot. Slovenije je pozdravil številne ljubitelje gora. Dejal je, da je to srečanje planincev na Kamniškem sedlu prvo po končani vojni in na vrhu koče je za vihrala slovenska zastava z grbom. Toje pomemben dan tudi za Slovenijo, oziroma za slovenske planince. Ta ugotovitev je posebno pomembna tudi za kroniko kamniškega planinskega društva. Srečanje je pozdravil tudi predstavnik PD Domžale. Že v soboto zvečer, 20. 7. 1991, je bila planinska koča polna obiskovalcev. Zadonele so citre Tomaža Plahutnika, zadonela je pesem pevcev Lire, katerim so se pridružili tudi vsi ostali. Igrali so trobentači kamniške godbe Solidarnost, zapela sta Janez Majcenovič in Rok Lap. Bilo je enkratno vzdušje. Neumorni Janez pa je vlekel meh svoje harmonike. Francka Miheličeva, oskrbnica koče je skrbela, da ni ničear zmanjkalo, Janez in Jani Mihelič pa sta z ostalimi zagotavljala zelo solidno postrežbo. Vefelo razpoloženje se je potegnilo v jutranje ure. V nedeljo zjutraj so iz doline prišli prvi obiskovalci že kmalu po sedmi uri, kasneje pa se je vila proti koči neprekinjena vrsta gornikov. Po oceni mnogih obiskovalcev je prišlo na srečanje skoraj srečanje. Vsi, ki so sodelovali v kulturnem in zabavnem programu, so vanj vgrdili tudi svoje srce. Obiskovalci so jim hvaležni za tak prijeten dogodek, čeprav vreme ni bilo naklonjeno. Za ozvočenje in kasetno glasbo je skrbel Slavko Šuštar. Po končanem kulturnem programu pred kočo, so udeleženci srečanja ostali še dalj časa skupaj. Zaradi goste megle sta odletela lahko le dva letalca, ostali pa so morali svoja padala shraniti za lepše vreme. Tudi to je bil lep in svojstven dogodek. V popoldanskih urah so se planinci - večinoma so to bili mlajši ljudje - začeli vračati nazaj v dolino Kamniške Bistrice, nekateri pa so odšli proti Okrešlju, mnogi pa so izkoristili priliko in se podali proti Korošici. Precej obiskovalcev je obisk tako podaljšalo še za en dan. Praznovanje Dneva Kamniških planin je potekalo tudi v okviru občinskega praznika in ob 98, letnici ustanovitve društva. Namen srečanja je bil dosežen. Obiskovalci so bili zadovoljni. Življenje se po vojni vihri zopet vrača v normalne tokove. Planinci Kamnika so prepričani, da so tudi oni prispevaii svoj skromni delček s tem srečanjem na Kamniškem Sedlu- STANE SIMŠIČ Novice s kegljaških stez ouSPewh Minilo Je ic pol leta od zadnjega javljanja. Seveda v tem čara delo z mladimi kegfjači ni prenehalo. Se več, delali smo nepretrgoma, strokovno in prizadevno. V tem čara je bilo kar nekaj tekmovanj in seveda radi izvrstnih reznltatov: Prvi turnir za republiško prvenstvo ■ 1. mesto: Irena BRUNŠEK 3. mesto: Emir ADROVIC 3. mesto: Grega PAJEK 4. mesto: Tadej INGLIČ 8. mesto: Luka PODJED 8. mesto: Klavdija KLEMENC 9. mesto: Simona HREN CERKNICA 24. 3. 1991 372 podrtih kegljev 493 podrtih kegljev 360 podrtih kegljev 358 podrtih kegljev 348 podrtih kegljev 333 podrtih kegljev 332 podrtih kegljev Drugi turnir za republiško prvenstvo smo organizirali v KAMNIKU 25. in 26. maja 1991 1. mesto: Simona HREN 374 podrtih kegljev 2. mesto: Grega PAJEK 350 podrtih kegljev 3. mesto: Emir ADROVIC 493 podrtih kegljev 4. mesto: Vesna ZORE 312 podrtih kegljev 4. mesto: Franci KN A VS 390 podrtih kegljev 5. mesto: Tadej INGLIČ 341 podrtih kegljev 6. mesto: Luka PODJED 336 podrtih kegljev 6. mesto: Damjan PIPAN 382 podrtih kegljev 7. mesto: Irena BRUNŠEK 305 podrtih kegljev 9. mesto: Aleš PROSEN 364 podrtih kegljev 10. mesto: Klavdija KLEMENC 300 podrtih kegljev Seveda pa s tem tekmovanj in dobrih rezultatov še ni konec. Vrhunec letošnje polsezone je bilo prav gotovo državno prvenstvo, ki je bilo 22. in 23. junija v Zagrebu. Težka je bila odločitev, koga peljati na to prvenstvo. Drugačne starostne meje in večje krogle so nam narekovale naslednji izbor: Irena, Luka in Grega. Vožnja do Zagreba je potekala brez zapletov, tako da nam je ostalo še dovolj časa, da se predvsem psihično pripravimo na nastop. Prvi je šel na stezo Luka. Še sreča, da je bilo za ogrevanje na stezi na voljo 5 minut. Trema je izginjala, roka je postajala sigur-nejša in rezultat 360 podrtih Iceg-ljev je bil tu. Enaka zgodba je bila pri Gregovem nastopu - rezultat 361 podrtih kegljev. Nič drugače ni bilo z Ireno - rezultat zelo dobrih 378 podrtih kegljev. Uspeh mladih odbojkarjev Po uspehu na področnem prvenstvu osnovnih šol v Domžalah, ko so se odbojkarji OŠ Frana Albrehta uvrstili v nadaljnje tekmovanje, so nas le-ti zopet razveselili. Na regijskem tekmovanju 20. 05. 1991 v Novem mestu so učenci te šole, čeprav nekoliko težje, zasedli prvo mesto v konkurenci treh ekip. Nastopale so ekipe OŠ Šmihel iz Novega mesta. OŠ Danile Kumar iz Ljubljane ter OŠ Frana Albrehta iz Kamnika. Tekmovanje, ki se je odvijalo v dvorani Marof, je postalo napeto šele na zadnji tekmi med OŠ Danile Kumar in OŠ Šmihel, ki je odločala o uvrstitvi Kam-ničanov. Z veliko športne sreče se je le-tem posrečil velik met - uvrstitev na republiško tekmovanje. Najboljši v kamniški ekipi so bili Boštjan Dovič, Schnabl Simon in Orel Grega. Rezultati: OŠ Šmihel : OŠ Frana Albrehta 2:1 (-8,14,13) OS Frana Albrehta : OŠ Danile Kumar 2:0 (8,6) OŠ Danile Kumar : OŠ Šmihel 2:1 (-«,14,10) REPUBLIŠKO PRVENSTVO ŠŠD V ODBOJKI 24. 05. 1991 se je v Braslovčah odvijal zaključni turnir v odbojki. Nastopile so tri najboljše osnovnošolske ekipe v Sloveniji v moški in ženski konkurenci. Pri ženskem tekmovalnem delu so zmagale domačinke pred OŠ Šempeter pri Novi Gorici in OŠ Žužemberg. V moški konkurenci so nastopile OŠ Braslovče, OŠ Branik in OŠ Frana Albrehta iz Kamnika. V šolski telovadnici pred kakimi 250 bučnimi domačimi navijači se kamniška ekipa v uvodni tekmi proti domači ekipi ni najbolje znašla. Ko so že imeli dobljen prvi set (14:10), so naredili nekaj nepo-trebnili napak, čemur je botroval tudi domači ekipi naklonjen sodnik. Po izgubljenem setu se je v ekipi vse podrlo in vsi so samo čakali konec drugega seta. Škoda, saj so si s tem zapravm' Izredno priložnost osvojitve prvega mesta. Svojo jezo so nato stresli nad OŠ Branik, ki so jo gladko premagali. Vrstni red: OS Braslovče, OŠ Frana Albrehta, OŠ Branik. Rezultati: OŠ Braslovče : OŠ Frana Albrehta 2:0 (14,8) OŠ Branik : OŠ Frana Albrehta 0:2 (-6,-9) OŠ Braslovče : OŠ Branik 2:0 (12,13) Ta izjemni uspeh so pod taktirko Daniela Habjana dosegli: GREGA OREL, SIMON SCHNABL, DEJAN PERIC, ANDREJ FARAZIN, DANILO DŽUNOV, BOŠTJAN KRANJC, MATJAŽ KOKALJ, BOŠTJAN DOVIČ! Igralci so dokazali, da se v Kamniku dobro dela z mladimi in v bodočem lahko pričakujemo še večje uspehe. SIMON ŠNABL - PIONIRSKI REPUBLIŠKI REPREZEN-TANT V ODBOJKI Po sijajnih igrah na prvenstvu Slovenije se je SIMON ŠNABL uvrstil v ožji izbor moške pionirske reprezentance, Grega Orel pa je bil izbran med rezerve. Pod vodstvom trenerjev Damjana Pogorevčnika in Aleša Ku-šarja so se priprav udeležili: Dušan Fugina, Jernej Jerman, Alen Mo-harič, Miha Kuntu (vsi Tehnomo-bil), Aleš Udrih (Šempeter), Mitja Pleško (Brezovica), Gregor Sa-mardžič (Brezovica), Matevž Mle-kuž (ČIB Bovec), Goran Miklavc (Salonit), Simon Šnabl (Kamnik), Blaž Humerca (Bled), Matej Span-žel (Fužinar)! Rezerve: Tomi Šmuc (Brezovica), Jani Krajne (Tehnomobil) in Grega Orel (Kamnik). Reprezentanca se je pripravljala za odhod v Nienburg - 5. 6. 1991, kjer se bo pomerila na neuradnem evropskem pionirskem prvenstvu. Zaželimo Simonu še naprej takšne uspehe in uveljavljanje KAMNIŠKE ODBOJKE V SLOVENIJI! ACO KRAMAR Neuradno evropsko pionirsko prvenstvo Neuradnega evropskega prvenstva v odbojki se je udeležila tudi slovenska reprezentanca. V ognju smo imeli pionirje, pionirke, kadete in kadetinje. Slovenska reprezentanca je zapustila prvenstvo kot najuspešnejša, saj je osvojila kar tri prva mesta in eno drugo, kar je izjemen uspeh, ki ga ni bilo pričakovati, saj so na turnirju nastopile reprezentance: NEMČIJE, ITALIJE, ŠVEDSKE, DANSKE, ŠVICE, FRANCIJE, ROMUNIJE, AVSTRIJE... Naslov neuradnega evropskega prvaka je s svojo ekipo osvojil tudi Kamničan SIMON ŠNABL, ki si je z igro na turnirju zagotovil tudi mesto v prvi postavi Slovenije. S tem je dokazal, da je .eden najperspektivnejših igralcev v Sloveniji in da moramo z njim pri kamniški odbojki resno računati. Slovenska odbojkarska reprezentanca je na tem turnirju dokazala, da je pripravljena dostojno zastopati našo SAMOSTOJNO SLOVENIJO. ACO KRAMAR Irena Braaiak I. mesto na rep prvenstva (foto S. Simšič) Polovico nastopa je bilo za nami. Udobno prenočišče nam je nudil hodel Laguna. Analiza minulega tekmovanja, načrti za danes, stava, karte, kosilo in počasi je bilo treba na kegljišče. Pregled rezultatov nam je še povečal voljo in računanje je pregnalo skrbi in tremo. Nastopi so se zvrstili v istem vrstnem redu: LUKA - bravo, 382 podrtih kegljev, GREGA - dobro, 368 podrtih kegljev, IRENA - neverjetno, 400 podrtih kegljev. Verjetno so bili najtežji trenutki, ko smo gledali in čakali na rezultate še zadnjih tekmovalcev. Zadovoljni smo bili z doseženimi rezultati, presrečni pa smo bili, ko smo ugotovili, katera mesta so nam prinesli. V kategoriji starejših pionirjev je nastopilo 34 kegljačev. Luka je s 742 podrtimi keglji osvojil zelo dobro 8. mesto, Grega pa s 729 podrtimi keglji 16. mesto. Zaradi Irene pa smo morali čakati celo na proglasitev, saj je s 778 podrtimi keglji osvojila odlično 2. mesto. SUPER! In kako naprej? O tem se mora najprej odločiti vodstvo kluba. Prizadevnih pionirjev in pionirk je dovolj. Ponuditi jim je potrebno pogoje in strokovno vodstvo. Upam, da je to šele začetek organiziranega kluba in taki rezultati bodo počasi tudi v mladinski in članski konkurenci. MEN Dopisujte v Kamniški občan! Uspeh malih plavalcev v Nemčiji Na plavalnem mitingu, v dneh 22. in 23. junija 1991, za pokal ACHALM v Reutlingentu so v konkurenci 27 klubov iz Nemčije, ČSFR in Jugoslavije (Kikinda-Ba-nat, Ilirija Ljubljana in Kamnik) prav naši plavaici dosegli velik uspeh. Med mlajšimi štafetami so Kamničani dvakrat osvojili prvo mesto - na 4 x 50 m kravi 2:17,5 ter na 4 x 50m mešano 2:41,1. Med posamezniki so bili zmage deležni Vojko Jončeski na 100 m delfin (1:26,1) in 50m hrbtno (41,5), Marko Justinek na 50 m kravi (31,2) in 50 m delfin (34,8) ter Ana Dukovič na lOOm prsno (1:41,5) in 50 m prsno (45,7). Na zmagovalnih stopničkah so stali še vsi drugi naši udeleženci, in sicer za osvojena druga in tretja mesta: Žiga Ogrin, Sandi Sadni-kar. Rok Vengust, Jure Volgemut, Jure Zule, Blaž Baje in Anja Rnjak. Skupna bera je 14 pokalov in 24 srebrnih in bronastih medalj. Gre torej za uspeh, ki ga je vredno opaziti. Konkurenca ni bila lahka, naši pa so še posebej veseli, saj so za seboj pustili plavalce Ilirije iz Ljubljane, ki so do sedaj na vseh tekmovanjih, poleg Triglava iz Kranja, veljali za favorite. Formo za miting v Nemčiji so si naši plavalci brusili čez prvomajske počitnice na pripravah v Novem gradu, v bazenu Tivoli ter na odpr-. tem bazenu Ilirija. Sedaj bi se morali pripravljati na prvenstvo Republike Slovenije, ki naj bi bilo konec julija, vendar pa je zaradi nastale vojne situacije Kamničanom dostop do bazena Ilirija ali v Kranj onemogočen (cestne zapore), v kamniškem bazenu pa do 6. julija še niso bili dani ustrezni pogoji za normalen trening. Kaže torej, da je za plavalce sezona končana. Zaključili so jo z velikim uspehom že v Nemčiji, za kar so jih spremljevalci PKK nagradili z raznimi drobnimi darilci, še posebej pa teta Ksenija, kakor kličejo otroci našo rojakinjo Ksenijo Sad-nikar, ki jih je oskrbovala vse dni bivanja v Nemčiji in jim tako, zaradi finančne stiske PKK, sploh omogočila udeležbo na mitingu. Na tem mestu se ji toplo zahvaljujemo, plavalcem pa v prihodnji sezoni želimo, da bi bili vsaj tako uspešni kot letos. Za PKK A- J malih funkcionarjev Odgovor na pisanje sekretarja Športne zveze Kamnik, ki je še enkrat s pomočjo svojih sodelavcev dokazal svoj nivo komuniciranja in je izrazil torej odločen namen, da se izničijo rezultati, ki smo jih dosegli v PKK na tekmovalnem in tudi na organizacijskem področju v zelo kratkem času. Ni naš namen, da bi polemizirali z vsako ugotovitvijo posebej, saj se odnos kaže že v tem, da je gospod sekretar napisal četrtino strani odgovora na naša dva stavka, v katerima je bilo izraženo naše nezadovoljstvo nad odnosom Športne zveze. Pripravljen je razvrednotiti dobre rezultate mladih plavalcev, ki so še kako potrebni vzpodbude, saj se uspešno kosajo in v zadnjem času že tudi prekašajo vrstnike, ki imajo mnogo boljše pogoje za delo. Škoda, da bivšega pedagoškega delavca, predvsem pa sedanjega edinega občinskega ministra za Družino in otroka v Sloveniji, zaslepi jeza, ali pa da pade pod močan vpliv drugih komisij in naredi tako dejanje iz obupa. Sicer pa slovenski pregovor pravi - če mački stopiš na rep, zacvili. Še kako drži ta pregovor v tem primeru! Kaže, da so srž problema nekateri očitki o nestrokovni prenovi bazena predstavnikov PKK na sestanku gradbenega odbora. Razvrednotenje rezultatov pionirjev - tekmovalcev na ta račun, pa zmorejo le samovšečni nasto-pači. Gospoda sekretarja bi radi opomnili še na eno podrobnost. Pod našim člankom v Kamniškem občanu je pisalo - Za PKK A. J. Če gospod sekretar ne ve, kaj to pomeni, mu povemo, da je bil članek sestavljen na upravnem odboru in da nikakor ni produkt A. J. Pri nas v klubu še vedno velja samo tisto, kar odloči večina, kar pa ni pravilo v posameznih odborih pri Športni zvezi, zato je iz gradbenega odbora izstopil naš član. Nismo namreč pripravljeni delati v odborih, katerih cilji ne prihajajo iz klubov. Pozivamo ga, naj v prihodnje ne daje nasvetov A. J. in naj raje pride na naše sestanke, ki jih imamo ob sredah ob 20. uri in nam pove v obraz, kar nam gre. Vsem naštetim športnikom v njegovem članku za uspehe iskreno čestitamo in smo ponosni nanje. Od gospoda sekretarja pa pričakujemo korektnost in posluh za vso našo športno mladež. Sicer pa, »pravi ljudje naj bodo na pravem mestu«, saj nas bo le konstruktivnost in sodelovanje pripeljalo do višjih ciljev. Upravni odbor Plavalnega kluba Kamnik Povabilo Planinsko društvo Kamnik v sodelovanju z društvom upokojencev Kamnik organizira: 1) planinsko turo na KoroSico-Ojstrico-Kamniško sedlo, v soboto in nedeljo, 27. in 28. julija 1991 2) planinsko turo na Kokrško sedlo-Grintovec, v soboto in nedeljo, 3. in 4. avgusta 1991. Prijave zbira Planinsko društvo Kamnik do petka 26. julija 1991. Obe turi sta zahtevni. Prijavijo naj se planinci z dobro telesno kondicijo in z ustrezno planinsko opremo. Za strokovno vodstvo i zavarovanje je preskrbljeno. Vse dodatne informacije je možno dobiti na Planinskem društvu Kamnik. Vljudno vabljeni! STANE SIMŠIČ NOVO ODPRTA TRGOVINA STAVBNEGA POHIŠTVA V LJUBLJANI Šmartinska 152 (BTC) Tel.: (061) 443-322 JAVNA SKLADIŠČA, hala A delovni čas: 7.30-16.00, sobota 7.00-12.00 JELOVICA GIMNASTIKA V SALONU MO-GY Z zdravstveno - rekreativno terapijo do boljšega počutja Od konca maja je v Preserjah, nasproti gostilne »Pri Jurju«, odprt salon, ki je še posebno atraktiven za ženske, ki lahko na zanimiv način in z vztrajnostjo dosežejo lepše oblikovano telo, a kar je še pomembneje, boljše počutje, sproščenost in večjo samozavest. V salonu, kjer poteka vse pod strokovnim nadzorstvom fizioterapevtke, so nam povedali, da se je v njihov »klub zdravja«, kot bi ga lahko poimenovali, vključilo že 140 članic. Ta salon obiskujejo povprečno dvakrat tedensko po eno uro (omeniti velja, da smo v času našega obiska, ko je bilo zunaj vsaj 30 stopinj Celzija, doživeli prijetno presenečenje, saj je bilo s pomočjo klima naprave v prostorih prijetno hladno). Obiskovalci jemljejo večinoma deseturne pakete, kar sedaj znese 2.700 dinarjev. V salonu poudarjajo, da si s pomočjo uvoženih in računalniško vodenih miz lahko poskrbimo tako za postavo, kot za razgibavanje sklepov, za boljšo prekrvavitev telesa, kot za izboljšanje fizičnega in psihičnega počutja ter za sprosti- tev, kot tudi za učinkovito masažo. S pomočjo fizioterapevtskega nasveta se za vsako stranko izdela »načrt« vsakokratnih vaj. Posamezne dosežke, predvsem pa zmanjšanje obsega na posameznih delih telesa - višino in težo, pa s pomočjo računalniške obdelave sproti beležijo. V salonu poudarjajo, da bi si radi pridobili čimveč takih strank, ki imajo težave z zdravjem (v te namene so te elektronske mize v ZDA tudi nastale!), saj so prepričani, da bodo s pomočjo njihovih šestih miz (imajo tudi posebno mizo za pas) doživeli posebno »prenovo«. Omenijo nam še, da že nekaj časa sodelujejo z zdravnikom nevrologom iz UKC-ja, ki v MO-GY-ju redno organizira posvete in njihove stranke, po želji, vključuje v preglede na ljubljanskem Kliničnem centru. Salon MO-GY je odprt od 10. do 22. ure. Več informacij pa vam bodo posredovali po telefonu 727-818. -na tnali oglasi ZAMENJAM družbeno, sončno, komfortno, mansardno stanovanje, cca 78m2, s centralno kurjavo v Kamniku za starejše, 2-3-sobno, s klasično kurjavo. Tel. 811-808. ZAMENJAM 1 ha gozda v Črni pri Kamniku (Zavrh) za zazidljivo parcelo v Kamniku ali okolici. Tur-kalj Marija, Vrhpolje 270 (po 20. uri). NAJAMEMO starejšo hišo (možna adaptacija) ali stanovanje v Kamniku ali okolici. Osolnik, Klavčičeva 7, Kamnik, tel. 812-014. Društvo upokojencev Komenda ima v društvenih prostorih na Glavarjevi 104 vsak torek uradne ure od 9. do 10. ure. TRGOVINA »NADA« V NOVEM TRGU Poleg pestre ponudbe domačega kruha, mesnin in drugih dobrot vam nudi po zelo ugodnih cenah tudi zvezke, nalivna peresa, barvice in še in še... Odprto: vsak dan od 7. do 20. ure sobota od 7. do 17. ure nedelja od 9. do 11. ure DOBRODOŠLI V NAŠI TRGOVINI! Vsem Kamničanom čestitamo ob prazniku! n^fP) podjetje za trgovino, posredovanje U U U in: i storitveno dejavnost d.o.o. Trgovsko podjetje Domžale KMALU MED VAMI! ČESTITAMO VSEM OBČANOM OB 27. JULIJU, OBČINSKEM PRAZNIKU. Kamnik, Kidričeva 42 - je trgovina, kjer ima delovni teden 7 dni - je trgovina, ki vedno znova preseneča - je trgovina, kjer dosledno izvajajo BENETTON-ovo reklo: »KUPEC NAD VSEMI« Čestitamo ob občinskem prazniku, 27. juliju. MOŠKO IN ŽENSKO FRIZERSTVO »ŽAGAR« Kamnik, Titov trg 17 čestita vsem svojim cenjenim strankam in občanom Kamnika ob občinskem prazniku in se še naprej priporoča za obisk. Čistilni servis Deisinger Milan Kamnik, Kidričeva 35/a tel. 814-520 - dnevno čiščenje poslovnih prostorov, - strojno čiščenje vseh vrst talnih oblog, sedežnih garnitur, avtomobilskih sedežev in vseh vrst trdih podov s premazi, - čiščenje vseh vrst stekla - čiščenje lamelnih zaves SE PRIPOROČAM! Vsem Kamničanom čestitamo ob občinskem prazniku. AVTOŠOLA »AURORA« iz Komende predvidoma konec julija organizira brezplačne tečaje CPP. Ure praktične vožnje bodo takoj po opravljenem tečaju. Prijave vsak delavnik od 8. do 12. in od 15. do 19. ure na tel. 841-236 ali osebno na Glavarjevi cesti 80 v Komendi. Ob občinskem prazniku iskreno čestitamo! AVTOPRODAJA d.o.o. Šmarca, Bistriška 25 Kamnik, tel. 811-593 - prodaja rabljenih vozil vseh znamk, - komisijska prodaja rabljenih vozil, - montaža sončnih streh in avtoradiov, - nudimo tudi knjigovodske storitve za manjša podjetja SE PRIPOROČAMO! Vsem Kamničanom čestitamo ob občinskem prazniku. TURISTIČNI BIRO KAMNIK, d. o. o. Želite službo, kjer bodo stvari delovale, kot vi želite? Če ste mladi, če ste prehodili že nekaj sveta, če ste dinamični, komunikativni, pripravljeni na spoprijem z izzivi in ustrezno izobraženi, vas vabimo k sodelovanju: Pogoji so: - najmanj srednja izobrazba splošne ali ekonomske smeri - aktivno znanje nemškega jezika - aktivno ali vsaj pasivno znanje angleškega jezika - zaželjene so delovne izkušnje na področju turizma. Delo je za nedoločen čas, poskusni rok je 3 mesece. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Turistični biro Kamnik, d.o.o., Titov trg 20, Kamnik (za razpis) v roku 8 dni od objave razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v nadaljnjih 15. dneh. Trgovina Scorpio V MOSTAH PRI KOMENDI Nudimo vam po izredno ugodnih cenah: ♦ obutev domačih in tujih proizvajalcev, ♦ usnjeno konfekcijo in galanterijo, ♦ otroške, moške in ženske trenirke, ♦ kavbojke in jakne iz jeansa, ♦ modne dodatke Odprto od 9.30 do 12. in od 15. do 19. ure, v soboto od 9. do 13. ure. Že vnaprej se veselimo vašega obiska! OB OBČINSKEM PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO VSEM KAMNIČANOM! Ob registraciji vozila ste sklenili obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti i= zavarovalnica triglav d.d. Ijubljana^ vam priporoča tudi: - zavarovanje voznika in drugih oseb v avtomobilih za škodo zaradi telesnih poškodb (AO-plus) - nezgodno zavarovanje voznika in potnikov - kasko zavarovanje vozila (lahko tudi dodatne opreme) - zavarovanje stekla na avtomobilu - zavarovanje prtljage in potniških kolekcij v motornih vozilih - stroški prevoza ali vleke osebnega vozila zaradi okvare ali poškodbe ter prevoz oseb, ki se nahajajo v vozilu Blagovnica Kamnik Kidričeva 35/a tel. 813-326, 811-555 vam nudi po konkurenčnih cenah: - kozmetiko - gospodinjske pripomočke, male gospodinjske aparate - barve, lake - elektromaterial, svetila - vodovodno in centralno inštalacijo - orodje, vijake, - talne obloge IZREDNA PONUDBA: oljni gorilci Minor, maloprodajna cena 18.930,00 brez davka 14.180,00. 5% popust pri plačilu z gotovino in članom stanovanjskih zadrug. Delovni čas: Od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 13. ure. PRIPOROČAMO SE! Vsem cenjenim kupcem čestitamo ob prazniku občine Kamnik. t. _ © metalka J Trpe«*« m |bdt a pn—fantnf rmrtL POZIV KRVODAJALCEM! Občinska organizacija Rdečega križa Kamnik organizira v četrtek, 15. in v petek, 16. avgusta KRVODAJALSKO AKCIJO. Prijavite se v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih ali na občinski organizaciji RK Kamnik. Avtobusi bodo oba dneva vozili iz kamniške avtobusne postaje ob 6.30, 8. in 10. uri. VABLJENI! Zlatarstvo JANEZ BANIČ Titov trg 15, Kamnik Odprto od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure. VSEM CENJENIM STRANKAM IN OSTALIM KAMNIČANOM ISKRENO ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU, 27. JULIJU. trgovsko podjetje p.o. MALOPRODAJA VELEPRODAJA KOOPERACIJSKA DEJAVNOST KMETIJSKA DEJAVNOST Vsem cenjenim Kamničanom čestitamo ob prazniku! 1 O KAMNIŠKI OBČAN ob občinskem prazniku vam čestitajo 25. JULIJ 1991 J A TA - REJA OE DUPLICA SBBt RUDNIK KALCITA KAMNIK p. o. o. čestita vsem Kamničanom STOPNJEVANA VARNOST VAŠEGA DOMA Z NOVIM CILINDROM K 2 specialni Z-profil dodatni prečni zaporni mehanizem (vdolbine na boku ključa) zaščita proti vrtanju jeklene kroglice v vzmeteh ponujamo vam tudi razmnoževanje ključev TITAN kamnik KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. Območna enota Ljubljana PE DOMŽALE-KAMNIK priporoča osebna in premoženjska zavarovanja v naših predstavništvih in preko zastopnikov na terenu. /O ljubljanska banka d.d. ljubljanska banka d.d. podružnica Kamnik vam v svojih enotah v Kamniku - Titov trg, Tomšičeva in Bakovniku - opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo. Samostojni obrtniki združeni v OBRTNO ZBORNICO KAMNIK TRGOVINA Kamnik, »KLAS«, Titov trg 7 Prodajalna kruha, peciva, žitnih izdelkov in drugih živil vas pričakuje vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Cenjene stranke obveščamo, da bo prodajalna zaradi dopusta zaprta od 29. 7. do 18. 8. 1991. Se priporočamo! ALPETOUR PODJETJE ZA MEDNARODNI IN DOMAČI TRANSPORT KAMNIK, Bakovnik, Obrtna cona B/17 Nudimo transportne usluge s kamioni vseh nosilnosti v notranjem in mednarodnem prometu. MemnA ALPREM Kamnik Nudimo vam: - fasadne elemente, Usnjarska cesta 9 " ?redelne stene, - trgovinsko opremo. Frotir brisače in kopalni plašči za nežen dotik vašega telesa, modne kravate in rute za vašo samozavest, da vas bodo opazili, ne da bi vedeli za to. KEMOfrlK Tovarna lepil in kemičnih izdelkov, p. o. Molkova pot 10 .61241 Kamnik OBENEM PRIPOROČA SVOJE IZDELKE: - LEPILA ZA ŠIROKO POTROŠNJO, GRADBENIŠTVO IN INDUSTRIJO, - BRUSNE IN POLIRNE PASTE, - ČISTILA IN AVTOKOZMETIKO, - TEKOČO PLASTIKO Će mislite, da to resnico nI, se raje prepričajte na lastne oči! SNEŽANA & STANE OSENAR Prodajalna s tekstilom, Vrhpolje 39a (zraven gasilskega doma) PESTRA IZBIRA - UGODNE CENE otroška, ženska, moška oblačila - spodnje perilo (tudi kompleti), kopalke, nogavice - modni in drugi dodatki - igrače - kozmetika - ure. Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure. eLPK LONČARSKO PODJETJE KOMENDA Mlaka 4 61218 KOMENDA tel. 061 /841-015 Mlaka 4, tel. 841-015 Nudimo vam: - cvetlične lončke in korita, - uporabno kmečko keramiko, - keramične unikate. trival Kamnik, Žebljarska 5 PROIZVODNI PROGRAM ELEKTROIZOLACIJSKI MATERIAL: - elektroizolacijske cevi (bougier), - impregniran papir in tkanine, - elektroizolacijske cevi in profili iz silikonskega kavčuka, - elektroizolacijske kompozitne cevi in profili. KONSTRUKCIJSKI KOMPOZITI: - cevi in profili izdelani po tehnologiji izvlečenja (pultrusion) in navijanja (filament vvindig). ANTENE: - profesionalne antene (za vojaške namene), - civilni program za plovne objekte, radioamaterje ter druge vrste telekomunikacij, - stebri in antenski pribor. GUMBI: - modni gumbi in dodatki, - zaponke. Mercator Živilska Industrija Kamnik d.o.o. GOSTILNA PLANINKA KAMNIK Titov trg 4, tel. 831-451 V prijetnem ambientu organiziramo ohceti in druga družabna srečanja. Z veseljem pa postrežemo tudi vsakega individualnega gosta. Obiičite nas in prepričali se boste! MfSA d. o. o. TRGOVINA Z AVTODELI & AVTOELEKTRIKA Šuštar Kamnik, Podgorska pot 2, tel.: 811-869 VSE NA ENEM MESTU! Delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 13. ure. 25. JULIJ ob občinskem prazniku vam čestitajo KAMNIŠKI OBČAN 11 TRGOVINA »PRIMA« Kamnik, Kidričeva 18 Odprto od 9. do 19. ure, v soboto od 9. do 13. ure. Priporočamo obisk naše trgovine! BOUTIQUE Kamnik, Kidričeva 35 tel.: 552-710, 832-563 Delovni čas od 9. do 13. in od 15.30 do 19. ure, v soboto od 9. do 13. ure. /v JAGODA PAPIR Kidričeva 35 Kamnik - IDEJA Bogata izbira šolskih potrebščin - vse, razen knjig (oviti zvezki A4 37,50 din; A5 20,00 din). Majice z zastavo Slovenije, bogata izbira daril za vsako priložnost. Odprto od 9. do 13. in od 16.30 do 19. ure, v soboto od 9. do 13. ure. FIN0MEHANIKA, LIVARNA, ORODJARNA SREČO IN SLAVKA KRMAVNAR Komenda, Sadarjeva 3 Tel. 841-072 Izdeluje: - ključavnice in tečaje za elektro omarice, - ključavnice posebnih izvedb, - ključavnice za steklarstvo, - ključavnice za zaklepanje smuči, koles in dragocenih oblačil, - orodja za plastiko in liv pod pritiskom C) U NI VERZALE DOMŽALE INDUSTRIJA OBLAČIL p.O. KIDRIČEVA 4 Obiščite nas v naših treh tovarniških trgovinah: - Domžale, Kidričeva 4 - Domžale, Ljubljanska 85 - Homec (nasproti gostilne Repanšek) Nudimo vam oblačila za otroke in odrasle. Posebej priporočamo kvalitetne športne proizvode z znamkami DUNLOP in YST ter konfekcijo iz najnovejših tkanin TETRATEX (zračne in vodoodporne) in TER-MOVELUR. V mesecu JULIJU in AVGUSTU POSEBNA PONUDBA in tudi do 60% NIŽJE CENE. VABLJENI! Trgovina vv^trgovinai i »Mery« (L IJ y Kamnik, Kidričeva 14 Tel. 831-703 Odprto od 8. do 20. ure, v soboto od 8. do 13. ure. Priporočamo ugoden nakup podloženih trenirk! URAR BRANKO MARIC Kamnik, Kolodvorska 1 Vsem občanom Kamnika čestitam ob njihovem prazniku. Priporočam se za obisk od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v sredo od 8. do 15. ure, v soboto zaprto. Če želite sebi in svojim najbližjim omogočiti zdravo in mirno spanje, potem se odločite, da vam z elektronsko merilno napravo izmerimo prisotnost škodljivih sevanj v stanovanjskih prostorih in na delovnih mestih. Po potrebi vam nevtraliziramo sevanja z izmenjevalci energije. Informacije in naročila"Dekors d.o.o., Mengeš, tel. 737-158. Vitamer Radlje D.O.O. Mojo srčno kri škropite po planinskih sončnih tleh. kakor seme jo vrzite po doleh in po hregčh. (Simon Gregorčič) ZAHVALA V komaj 67. letu starosti nas je zapustila draga mama. tašča in babica Slavka Erjavšek iz Stahovice 20/B Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in sodelavcem iz Alprema za nesebično pomoč v težkih 'renutkih. za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo P.D. Bajtar za spremstvo na njeni zadnji poti. sotrpinkam taborišča Aichah, govornikom za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem. ki ste jo imeli radi in jo pospremili na zadnji poti. Stahovica, junij 1991 Sin Stane z družino Veliko si na svet prestal in vedno Bog ti je upanje dal. A poslednje se trpljenje, spremenilo v novo je iivljenje. (žena Marija) ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, dedka in pradedka Ludvika Štuparja Klemenovega ata iz Klanca 43 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za cvetje in izrečeno sožalje. Še prav posebej se zahvaljujemo predsedniku čebelarske družine Komenda-Mostc Stanetu Jenku za poslovilne besede, pevcem za ganljivo petje in gospodu Pavlicu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem. ki ste našega očeta spoštovali in ga pospremili na zadnji poti, še enkrat hvala. Klanec, Komenda, Kamnik. Hudo, Skaručna, junij 1991 Vsi njegovi MATEJA MARKET Kamnik, Kovinarska 3/a TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM. Priporočamo zlasti veliko izbiro vin po ugodnih cenah, kekse, vsak dan svež Piskačev kruh iz Podgorice, velika izbira spodnjega perila po konkurenčnih cenah. Odprto od 8. do 19. ure, v soboto od 7.30 do 14. ure, v nedeljo od 8. do 11. ure. OPTIKA TINA Kamnik, Kidričeva 26 Tel. 831-136 Delovni čas: od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, v soboto zaprto. FRIZERSTVO BRANKA BRINOVEC Kamnik, Kidričeva 24 Delovni čas: ponedeljek od 11. do 19. ure: torek, sreda, četrtek in petek od 6. do 19. ure, sobota po naročilu od 6. do 10. ure. se priporočamo za obiski Bar IDEJA Kamnik, Kidričeva 35 Priporočamo se za obisk vsak dan od 7. do 22. ure, nedelja od 14. do 22. ure in vam čestitamo ob občinskem prazniku! OPTIK HELENA DOLINŠEK Šlandrova 14 Kamnik ELEKTRONSKO MERJENJE DIOPTRIJE brezplačni okulistični pregled vsak torek od 14. do 16. ure. Pri nas dobite vse vrste okvirjev, stekel in sončnih očal. Opravljamo popravila. Odprto od 8. do 18. ure. MOŠKO FRIZERSTVO ŠTRUKELJ ANTONIJA Kamnik, Kidričeva 19 Delovni čas: od 8. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Se priporočam za obisk! Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni. kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) V SPOMIN Minilo je 10 let, odkar nas je zapustila draga mama. babica, prababica, sestra in teta Frančiška Ulčar iz Šmarce, Kamniška 14 Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate svečke. 2. junij 1991 Vsi njeni Hiša tiha. prazna je postala, ko si vzel od nas slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče. dedek, pradedek in Franc Ulčar iz Šmarce, Kamniška 14 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom - še posebej Mlakarjevi in Šuštarjevi, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. podarjeno cvetje in dar za druge namene ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala sodelavcem iz Stola, organizaciji ZB Duplica in njihovemu predstavniku Andreju Koželju in Društvu upokojencev Kamnik za besede slovesa ter pevcem za občuteno zapete pesmi. Šmarca. Domžale. Nožice. Podgorje, julij 1991 Žalujoči: vsi njegovi NEURJE Vihar - orkan Vremenske razmere v zadnjem letu res niso ugodne, ne za kmetovalce, niti ne za druge prebivalce. V nekaj mesecih smo bili priča dveh že kar katastrofalnih neurij. Gospodarstvo kamniške občine je bilo močno prizadeto. Lansko novembrsko neurje še ni sanirano, a že je prišla nova naravna nesreča. Ugodna kopalna sezona v kamniškem bazenu. Izgleda, da so pasji dnevi že tu. Vročina zadnjih dni je marsikoga prisilila, daje iskal osvežitve na kamniškem kopališču. Kopališče smo obiskali v torek. 16. 7. 1991 v popoldanskih urah. Zanimalo nas je, kako v tem času odgovorni opravljajo svoje naloge, predvsem pa nas je zanimalo, kakšen obisk beležijo. ljena. Za popravila bo potrebno Zvedeli smo, da je bilo kopališče odprto že 25. 6., ko je iskalo osvežitev ca. 700 ljudi. Za začetek je bil vstop prost. Naslednji dan, 26. 6. je u:i _ - -----:x: nr;i\r\ ,.h 1)11 UOIMI IlCKOllKU III,lupi. pnaivv ju, je ca. 440. Nekaj naslednjih dni vse do 2. 7. je bilo kopališče zaprto. Vojna je tudi to kopaliSče prizadela. Od tedaj dalje obisk raste. Največji je bil 11. julija, ko je preko celega dne prišlo na kopališče več kot 1000 ljudi. Polno kopališče kaže na to, da je marsikdo zamenjal počitnice na morju z bazenom. Ljudje še vedno neradi zapuščajo svoje domovanje zaradi znanih dogodkov, zato koristijo bližnja kopališča. V razgovoru na kopališču so nam povedali, da je v tej sezoni prišlo do spremembe upravljalca. Komunalno podjetje, ki je upravljalo kopališče vse od 1983. dalje, ga je v letošnjem letu vrnilo Športni zvezi. Kopališče je dobro obiskano in tudi oskrbovano. Voda ima najmanj 25 stopinj in jo redno dogre-vajo. Organizatorji dela na kopališču zatrjujejo, da je zaradi boljšega delovanja na kopališču čimprej potrebno obnoviti garderobe, stare so že skoraj strohnele. Kopališču tudi lanska vodna ujma ni prizanesla. Zalila je strojnico, črpališče in odnesla del obrežja Nevljice. Nastala škoda je bila deloma že odprav- zagotoviti najmanj 900.000 din. odškodnine pa so dobili 518.000 din. Nekatera nujna sanacijska dela še čakajo. Kljub nekaterim problemom oa ie obisk, kakor je razvidno iz statističnih podatkov, zelo velik. Športna zveza kot upravljalec kopališča poskuša reševati porajajoče težave. Skrbi za red in čistočo. Varnost kopalcev je zagotovljena, saj za to skrbijo trije reševalci, ki budno pazijo, da se ne bi zgodila kakšna nesreča. V razgovor se je vključila tudi redna starejša kopalka. Rekla je. da je zadovoljna z organizacijo in redom na kopališču. Ima sicer manjše pripombe glede cene, kar pa ne zmanjšuje osnovne konstatacije, da je kopališče dobro pripravljeno. Se posebej je povedala, da je zadovoljna, ker redarji na kopališču ne dopuščajo raznih objestnosti, kot je skakanje v vodo. Zlasti s tem so vznemirjali kopalce, predvsem tiste, ki ne znajo preveč dobro plavati. Zadnji vihar v nedeljo, 14. 7. je kopališče ponovno prizadel. Zaradi tega razloga je bilo kopališče 15. julija zaprto, da so lahko odstranili vse posledice. Cena za celodnevno kopanje znaša, za starejše 50 din, za otroke pa 20 din. s tem, da lahko kopališče zapustijo med kosilom. Posamezniki, tudi starejši poskušajo priti na kopališče preko zidu, a to Planina poje Pašna skupnost Velika planina pripravlja tudi letos s pomočjo planšarjev na Veliki planini pastirski praznik. Prireditev pod imenom PLANINA POJE bo v nedeljo, 4. avgusta. V kapeli Marije Snežne bo ob 10. uri sveta maša. Takoj po maši bo prireditev, na kateri bodo sodelovali pevski zbori. Program bodo nadaljevali s pastirskimi igrami. Izbrali bodo tudi najlepšo kravo Velike planine. Za vedre melodije bo poskrbel ansambel Nika Zajca. Dostop do kapele je z avtom preko Čemivca, Raka, Marjaninih njiv, na Plešivec ali pa na Rakovo Raven in Kisovec. Voznike prosijo za pravilno oziroma obzirno parkiranje jeklenih konjičkov, še zlasti zaradi morebitne potrebe vožnje intervencijskih vozil. Ljubitelji Velike planine, vabljeni ste med planinske prijatelje! Poskrbljeno bo za prijetno razpoloženje in kraju primerno postrežbo. VERA MEJAČ ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti, Vrhpolje 73, tel.:831-058 POPRAVILO pralnih strojev, bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacij in ostalih elektro naprav. Pridem tudi na dom. SE PRIPOROČAM! ČESTITAM OB PRAZNIKU OBČINE KAMNIK so le redki, ki jih odgovorni, če jih dobijo, lepo odslovijo. Nekateri oddajajo vstopnice posameznim kopalcem skozi ograjo. Vsi taki poskusi so le posamični in bistveno ne vplivajo na red in na dohodek. Lepo to gotovo ni! S kopališča smo odšli zadovoljni. Številni kopalci redno prihajajo na vsak vroč dan. Kopališče, bo odprto glede na vromenskp ririlike. Če DO tODlo, bodo kopalci prišli na svoj račun tudi še v septembru. Želimo jim veliko lepih in sončnih dni. STANE SIMŠIČ V nedeljo, 14. 7. 1991, kmalu po 16. uri se je razbesnela izredno močna nevijita. Vihar je prizadel poljščine, gozdove, odkrival je strehe in odnašal vse, kar mu je prišlo v doseg. Močan naliv z vetrom je zajel dobršen del občine in tudi ostale Slovenije. Vihar je pustošil od Kamnika, Tunjic, Kamniške Bistrice in še dlje po Tuhinjski dolini, na komendskem do Volčjega potoka. Nebo se je kar stemnilo od težkih svinčenih oblakov. To je napovedovalo hudo uro. Ta je bila pospremljena z neštetimi parajočimi bliski in oglušujočim grmenjem, vmes pa je lilo kot iz škafa. Že v samem začetku je veter ruval in lomil drevje, po pobočjih so se valile velike skale, žito je poleglo, voda je odnašala vse. V Kamniku so šli gasilci po prejetem obvestilu postaje Milice v reševalno akcijo. Na obvoznici je bilo potrebno odstraniti velike skale, ki so se privalile s pobočja Starega gradu. Prineslo je tudi prelomljeno drevje. Cesto ob KIK-u so zaprla podrta d/evesa. V Tunjicah so gasilske ekipe skupaj z ostalimi reševale premoženje in čistile cesto. Močno je bil prizadet gozd v Smrečju in na Gozdu v Črni. Mnoge strehe so bile poškodovane in sploh je bilo poškodovanih veliko hiš in gospodarskih poslopij. Povsod so bili v začetni akciji gasilci, ki so se jim kasneje pridružili še drugi krajani. V teh dneh po neurju ljudje že obnavljajo poslopja, narava pa bo rabila daljši čas, da bo zacelila svoje rane. Tudi ob tej nesreči so si ljudje pomagali med seboj. Sosedje so ta- koj priskočili na pomoč prizadetim, gasilske in druge ekipe na vsem področju občine so že v teku nedeljskega popoldneva, ko je glavni udar nevihte pojenjal, čistile teren, a precej tega je vseeno ostalo še za naslednje dni. Sanacija gozdov in spravilo poškodovanega lesa bo trajala dalj časa. V nekaterih primerih celo desetletja. STANE SIMŠIČ Velike skale so priletele s pobočja Starega gradu na cesto obvoznico in zaprle promet. Žetev na Brezjah nad Kamnikom Kruh naš vsakdanji Letošnji letini pšenice ni bilo prav nič prizanešeno. Že jeseni, ko je pšenica komaj vzklila iz zemlje, so jo uničevale poplave in tudi zima brez snega ni primerna za žitarice. Ko se je pomlad komaj prevesila v poletje, so tudi drhteča žitna polja nove slovenske države utrpela ogromno škodo zaradi podivjanih okupatorskih sil. Kmetija Milana Plahutnika iz Brezij 10 nad Kamnikom je še edina kmetija tam gori, ki še prideluje pšenico za lastne potrebe. drugi kmetje so setev pšenice opustili in se preusmerili na bolj donosne pridelke; Pa vendar, želimo si. da bi že letošnjo jesen tudi po hribovskih kmetijah zopet posejali več pšenice. V petek popoldne. 19. julija, smo bili priča trdemu delu pridnih ljudi na tej hribovski kmetiji, ki leži na 600m nadmorske višine. V žetvi so sodelovali domači in sorodniki. Žito so pokosili s kosilnico in ga nato ročno povezali v snope. Sledilo je nalaganje na voz in prevoz li V žetvi so sodelovali domači in sorodniki od 3. pa do 80. leta starosti, torej štiri generacije Plahutnikovih. Smeha in dobre volje tudi tokrat ni manjkalo. po strmi poti do kozolca, kjer bodo pšenična zrna še dozorela in pričakala mlačev. Tudi za to leto so dogovorjeni z mlinarjem Cibaškom iz Klanca pri Komendi. Ponosni so nanj. saj jim že 40 let v zamenjavo za zlata zrna daje kvalitetno moko. Tri družine živijo na Plahutaj-kovi kmetiji. Če je letina dobra, pridelajo 40 do 50 mernikov pšenice, kar skoraj zadošča za deset pridnih, a skromnih ljudi. Gospodar Milan Plahutnik je potarnal. da jim je letos povzročila veliko škode na pšenici srnjad in takoj je dodal, da se je že dogovoril z lovsko družino Stahovica glede povrnitve škode. Ob tej priliki se lovski družini zahvaljuje za priznanje škode. Neurje na njihovi pšenici ni naredilo večje škode, le žetev je bila otežkočena. A s to težavo so se. vsega hudega vajeni Plahutnikovi, z veseljem spoprijeli in delo jim je šlo hitro od rok. Tekst in foto VERA MEJAČ Milka in Mimi sta pridno povezovali pšenico v snope. Pomagale so jima tudi Mimina 80-letna stara mama, mama in teta. Lekarna Ob obravnavanju informacije o možnih lokacijah Lekarne Kamnik je predsednica izvršnega sveta Marija Sitar povedala, da je predsedstvo skupščine priporočilo izvršnemu svetu, naj za mnenje o lekarni v zdravstvenem domu prosi republiško sanitarno inšpekcijo. J R. G. Pazljivo je treba naložiti voz, sicer se v strmem bregu prevrne. Kar nekajkrat nam je ob nagibu voza zastal dih, vendar je Franci vešče sukal volan in vse se je srečno končalo. Preden voz zapusti strnišče je treba pobrati klasje. To delo sta skrbno opravila triletni Primož in njegova 12-letna teta Matejka. jSjj Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Titova 37, direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Romana Grčar, Dušan Lipovec, Vera Mejač, Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen, Franc Svetelj in Janez Votek. Glavni in odgovorni urednik Janez Votek. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Tehnični urednik Andrej Glavan. Lektor Drago Kuhar. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Titov trg 1, tel. 831-311 ali n. c. 831-511, 831-504, 831-266 in 831-523 interna 29. Žiro račun: Prelest, d.o.o. Ljubljana 50102-601-3114. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tiska Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani, v nakladi 10.100 izvodov.