Predstavljamo naše Kidričeve nagrajence
V
Kot smo že objavili v naši 14. številki, je deset znanstveno-razvojnih skupin v Iskri prejelo nagrade- ,Borisa Kidriča za izredne dosežke na področju izumov in tehničnih izboljšaj ki so jih dosegli v sodelovanju z našimi fakultetami in znanstvenimi ustanovami. Vsekakor pomeni to visoko priznanje našim razvojno-ra-ziskovalnim delavcem pomembno vzpodbudo in tudi potrditev, da so tako sami kot Iskra na pravi poti v času izrednega in naglega tehnološkega ter znanstvenega napredka vsega sveta.
Spričo tega smo poiskali in se pogovorili z vsemi našimi nagrajenci, njihove besede o nagrajenih dosežkih in njihovem snovanju pa smo zabeležili in jih objavljamo na5.,* 6.,7.,8.strani to pot skromno slavnostne, prvomajske številke našega glasila.
ČESTITAMO ZA 27. APRIL IN 1. MAJ
komunisti o razvojno-raziskovalnem delu
V sredo, 25. aprila je bila v navali gradivo za problemsko kon-Iskri problemska konferenca ferenco ZK Slovenije, ki je bilo ZK na temo »Uveljavljanje predhodno objavljeno januarja inovacijske dejavnosti kot letos v glasilu ZKS »Komunist«.
množičnega gibanja.« Konfe- Med zaključke konference je renca je bila sklicana na te- treba vsekakor na prvem mestu za-melju sklepa predsedstva CK pisati) da je v iskrj prevladalo spoz-ZKS in dogovora koordina- nanje o pomenu vlaganj v inovacij-torjev Zveze komunistov v sko dejavnost kot enega temeljnih Iskrinih delovnih organizaci- pogojev za uspešnost nadaljnega ^a*1,	^ razvoja Iskre.
tična struktura sredstev, ki jih vlagamo v inovacijsko dejavnost. Posebno kritična postajajo vprašanja, ki zadevajo opremljenost razvojno-raziskovalne dejavnosti, kjer v zadnjih letih zaradi nerazumljivih in pavšalnih omejitev možnosti uvoza opreme, materiala, strokovne literature itd. pj-ihajamo že v spodnjo mejo možnosti normalnega dela v inovacijski dejavnosti na področju elektronike.
Komunisti Iskre so se tudi strinjali, da je področje gospodarjenja z znanjem kot vedno pomembnejšim produkcijskim faktorjem, še nezadovoljivo strokovno in politično obdelano.
Beseda je tekla tudi o materialnem in moralnem stimuliranju ustvarjalnega dela, ki je izrednega pomena za kvalitativne premike na tem področju in se bodo zato zavzemali, da bomo v samoupravnih sredinah Iskre uredili optimalne pogoje za izvajanje kvalitetne politike nagrajevanja ustvarjalnega dela tako preko različnih nadomestil za ustvarjalno delo kakor tudi z uvajanjem različnih oblik moralnih priznanj in nagrad.
To je samo nekaj misli, spoznanj in ugotovitev z izredno pomembne problemske konference komunistov v Iskri, o kateri bomo podrobneje poročali v naslednji številki našega glasila.	D.Ž.
Prvomajski
portret
TEREZIJA PIRŠ
Vsekakor bo letošnje prvomajsko praznovanje, tradicionalni delavski praznik, bolj v znamenju dela in odgovornosti, ki nam ju nalaga sedanji težaven gospodarski trenutek in manj v znamenju blišča in fraz, ki jih imamo tako radi ob naših praznikih. Še več. Prav v teh prvomajskih dneh bomo šli morda še mnogo bolj vase ob razmišljanju o našem početju, snovanju in ustvarjanju. In razmišljali bomo o sebi in ljudeh, s katerimi delimo dobro in manj dobro. Razmišljali pa tudi o svojem in njihovem delu in ustvarjalnosti. In v Iskri imamo ogromno število ljudi, ki ustvarjajo ali pa so ustvarjali in ogromno prispevali tako k njenemu izrednemu razvoju kot k podobi takšne Iskre, kakršna danes je. In vsi ti naši Iskrini ljudje zaslužijo, da bi prav ob prvem maju objavili in zarisali njihov portret. Najtežje pri v$em tem pa je izbrati človeka, se pogovoriti z njim, predstaviti ga. In vendar Smo poskusili.
Pozvonili smo v Semiču pri Tereziji Pirševi, ki je prav pred kratkim, po polnih petintridesetih letih dela, od teh kar dve desetletji v semiški Iskri, odšla v zasluženi pokoj.
Sprejela nas je vsa skromna in skoraj plaho, čeprav jo delavci se-miške Iskre poznajo kot vztrajno, odločno in natančno delavko, ki je dvajset let v DO Kondenzatorji opravljala odgovorna dela s finančnega področja in je odšla v pokoj kot članica KPO DO, odgovorna za finančno področje. Dopoldanska . tišina v njenem domu je bila kot nalašč za pogovor o preteklosti, o njej, njeni družini in sploh o vsem, na kar se človek, ob koncu svoje delovne poti, tako rad spominja.
Terezija Pirševa, ali Rezka, kot ji tako radi pravijo, je tako rekoč od rojstva zavezana svojemu rodnemu kraju Semiču. Spominja .se s trpkostjo svoje mladosti, ki je zorela v hudih, krvavih vojnih letih, ki so ji preprečila normalno šolanje. Zato po vojni nujno, dobro in praktično šolanje za knjigovodjo (v Brežicah in Radencih) potem pa prva zaposlitev 10. julija 1947 kot knjigovodja v kmetijski zadrugi. Vse tja do 10. februarja 1964 je službovala po okoliških kmetijskih zadrugah, dokler ni tistega februarja 1964. vstopila v semiško Iskro kot materialna knjigovodkinja. In potem neprekinjenih dvajset let v Iskri.
»Dvajset let je minilo zelo hitro,« se spominja Rezka Pirševa. »V Semič sem prišla na pobudo Franca Koširja, takrat so začeli šele graditi prvo proizvodno halo. Prej so delali v barakah. Spominjam se leta 1964, ko je bila otvoritev prve hale. Otvoritev je bila zelo slovesna. Eden izmd govornikov je govoril posebno lepo; rekel je: belokranjski narod, tukaj imaš tovarno, po tolikih letih se ti bomo
oddolžili...Sama pa sem takrat
dokaj dobro poznala številke, zato sem si rekla, da ima govornik prav, vendar bo vse to moralo ljudstvo z delom odplačati. In dela bo zelo veliko. In res je vse to kolektiv Iskre v
Semiču vračal, odplačeval, čeprav mogoče z malo nizkimi osebnimi dohodki, z žrtvami. Kolektiv je takratno sem prišla . vanj štel kakih 200 ljudi.
Nato pa je razvoj v Semiču stekel. Začelo se je zaposlovanje, nove investicije, vendar pa smo vseskozi zelo varčevali, tudi pri osebni porabi, prevozi niso bili organizirani, ljudje so hodili v službo dve, tri ure peš, vendar niso nikoli ničesar kritizirali... Bili so pripravljeni živeti za tovarno.«
»Kako pa danes gledate na vašo Iskro?« smo segli Rezki v besedo.
»Se vedno gledam nanjo enako. Vedno sem se zavedala tega, da bo prišlo do trenutka, ko se bom morala posloviti od svojega kolektiva. Imam pa številno družino, vnuke, za katere želim, da bi ostali v domačem kraju. Moja največja ljubezen je veljala domačemu kraju, tako da sem si vse življenje želela ostati tukaj. Mogoče je bilo to tudi zaradi tega, ker sem od starejših ljudi poslušala o usodah izseljencev. Tudi moji predniki in oče, vsi so morali oditi v Ameriko, se vrniti nazaj. Oče pa nas je vzgajal tako, da smo doumeli, da je, kljub blagostanju v Ameriki, domači kraj najlepši.«
Zato morda lahko mirno rečemo, da je Semič isto kot Iskra, oz. obratno, smo razpredali dalje njene misli o rodnem kraju.
»Res je nekako tako. Želim pa, da bi tudi mladina čutila enako, vsekakor pa delavci, ki zdaj odhajajo, čutijo tako.
Starejši smo preživeli huda leta, takšno pa je bilo tudi življenje v tem kraju. Nismo imeli niti možnosti, niti služb. Ljudje so bili navezani na 'svojo zemljo. Mladi se vsega tega ne spominjajo, tudi ne tega, da je tu v goricah živelo mnogo družin brez kakršnihkoli dohodkov. Sicer pa sem tukaj doma, tu sem pognala korenine, kakor tudi mnogi drugi, ki so se od drugod preselili v Semič in v njem ostali.«
Tako nam je povedala Rezka Pirševa in čeprav nismo čisto dobesedno zapisali njenih besed in misli, nam je veliko povedala. Veliko povedala o rodnem kraju, tovarni, ki je za ta revni kraj pomenila vstop v veliki svet, zlasti pa nam je veliko povedala o ljudeh, ki so to našo tovarni gradili, razvijali in širili, da je dosegla danes takšno raven, kot jo ima zdaj semiška Iskra.
Seveda pa je veliko povedala tudi o sebi, kot delavki Iskre, ki je nepretrganih dvajset let svojega dela vtkala ne samo v napredek in razvoj domače tovarne, temveč celotne Iskre. Takšnih žensk pa je v vsej Iskri veliko, pretežna večina celo, in tudi z njihovim delom smo lahko dosegli vse, kar imamo danes. In prav zato smo za ta naš prvomajski razgovor izbrali prav delavko, tovarišico Rezko Pirševo. Zdi se nam, da smo ravnali prav.
Dušan Željeznov
OB ZAKLJUČKU ?\ ZT - ŠOLE
ZUNANJETRGOVINSKA SOLA — LEGITIMACIJA ISKRE
Iskrina zunanje-tigovinska šola mora postati tradicionalna, v najslabšem primeru pa jo moramo organizirati vsaj še petkrat, torej do desete, če želimo rešiti najnujnejše kadrovske probleme,“ je na okrogli mizi ob zaključku 5. zunanje-trgovinske šole poudaril predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič.
Te dni je končala v Gotovo je odveč govoriti o veli-Škofji Loki Iskrino zunanje-trgovin- kanskem pomenu Iskrine zunanje-sko šolo že 5. generacija Iskrinih de- trgovinske šole pri vzgajanju kadrov za
davateljem in tudi organizatorjem samim.
lavcev, ki so, ali poželijo delati v Iskrini izvozni in uvozni dejavnosti, med obiskovanjem šole pa so si pridobili dodatno znanje. Šolo je obiskovalo 18 slušateljev različnih profilov, pretežno pa so bili ekonomisti in tehniki. Največ jih je bilo razumljivo, iz Iskre Commerce, svoje delavce pa so na dopolnilno izobraževanje poslale še Kibernetika, Široka potrošnja, Avtomatika, Avtoelektrika, CEO, Zmaj, ZORIN in Iskrina banka.
Zunanje-trgovinsko šolo sta, kot že vse dosedanje, družno organizirala Center za izobraževanje SOZD Iskra
tako pomembni nalogi kot sta izvoz in uvoz. Tudi tokratna, že peta šola, je pokazala, da bi morala resnično postati tradicionalna, iz vsake Iskrine delovne organizacije pa bi jo moral obiskovati vsaj en delavec. To seveda terja odgovorno kadrovsko politiko, pri čemer bi morale delovne organizacije pošiljati v šolo najbolj perspektivne delavce. Odveč bi bilo zdaj, pisati, katere Iskrine delovne organizacije v tokratno šolo niso poslale svojih strokovnjakov; bolj vprašljivo je, kako dolgoročno gledajo na izvoz kot ekonomsko nujo našega obstoja.
Omenili smo že, da je bila ob zaključku tokratne šole v Škofji Loki okrogla miza, katere so se udeležili tudi predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič, strokovni sodelavec v vodstvu zunanje-trgovinske temeljne organizacije Iskre Commerce Mitja Tavčar in vodja ! 'brževalnega centra Ronald Malej.
„Če primerjamo prvo Iskrino ZT šolo, ki sem jo leta 1967 obiskoval tudi jaz“, je poudaril predsednik Lasič, in sedanjo vašo že peto šolo, vidim, da je delo v šoli utečeno, da imate izpiljen program in da je koncentracija dela bistveno večja, kot v pri nas*v enem letu smo se mi naučili toliko, kot vi v treh mesecih. Tudi po tej plati je šola uspela.11
Med okroglo mizo po zunanjetrgovinski šoli.
in Ekonomska fakulteta iz Ljubljane. Predavatelji, skupno jih je bilo več kot 70, so bili predvsem iz Iskre in Ekonomske fakultete, hkrati pa so organizatorji povabili k sodelovanju tudi najvidnejše slovenske strokovnjake iz drugih delovnih organizacij in inštitutov. Med snovalci in predavatelji moramo vsekakor omeniti dr. Ferdinanda Trošta. Za njegova prizadevanja pri oblikovanju programa šole, za organizacijo in pa predavanja ga je Izobraževalni center predlagal za kandidata za letošnjo Iskrino nagrado.
Že po tradiciji je ZT šola trajala 3 mesece. Še pred prihodom v Škofjo Loko so morali slušatelji obiskovati Malo šolo, kot so simpatično poimenovali priprave na zahtevnih in intenzivnih poznejših treh mesecev šolanja. Priprave so imeli ob koncu tedna na ljubljanski ekonomski fakulteti, trajale pa so prav tako tri mesece.
Predavanja na 5. šoli so se končala 26. aprila. Slušatelje čaka zdaj še zaključni izpit, nato pa vrnitev na stara ali nova delovna mesta, seveda z zahtevnejšimi delovnimi nalogami.
Priprave na šesto ZT šolo so se medtem že pričele. Zlasti razveseljivo je, da so nekatere Iskrine delovne organizacije že pripravile svoje delavce. Še najbolj dolgoročno je, kot vse kaže načrtovala Iskrina banka: že lani je določila 4 svoje kandidate. Prvi končuje šolanje letos, preostali trije pa se bodo zvrstili v prihodnje. S tem si ni zagotovila le dolgoročnega reševanja kadrovskih vrzeli, svojim kandidatom je Iskrina banka omogočila tudi to, da se bodo lahko temeljito pripravih na zahtevno in intenzivno ZT — šolo.
V okviru priprav na 6. šolo bo Iskrin Izobraževalni center, skupaj s predavateji in -voditelji tematskih skupin podrobno preučil šolski program. Program sicer vsako leto obogatijo, tokrat _pa ga bodo še nekoliko spremenili. Čeprav se bo 6. šola začela šele februarja prihodnje leto, kar je po trditvah organizatorjev najboljši tennin, bodo takojšnje programske spremembe omogočile lažje delo pre-
V Škofji Loki se je te dni končala že 5. Iskrina zunanje-trgovinska šola. Slavnostne okrogle mize se je udeležilo vseh 18 slušateljev medse pa so povabili tudi predsednika KPO SOZD Iskra Borisa Lasiča, strokovnega sodelavca v TOZD Zunanja trgovina v Iskri Commerce Mitjo Tavčarja in vodjo Iskrinega Izobraževalnega centra Ronalda Maleja.
Okroglo mizo smo izkoristili tudi za nekaj krajših pogovorov z udeleženci šole, za oceno Iskrinih zunanje-trgovinskih šol pa smo zaprosili tudi predsednika KPO Lasiča. J
Boris Lasič—predsednik KPO SOZD Iskra
»O pomembnosti Iskrinih zunanje-trgovinskih šol najbrž ni treba nobenega več v Iskri prepričevati. Vključevanje ljudi, ki so prišli iz te šole v najbolj deficitarna področja to pa je izvoz v proizvodni in tržni sferi in v zunanje-trgovinski mreži je zadosten dokaz da je šola še kako potrebna. Obiskovalcem te šole je dala znanje in samozavest, da so sposobni opravljati naloge, ki so jim jih zaupali delavci Iskre.
Velik pomen zunanje-trgovinske šole je tudi ra, da se v njej spoznajo ljudje iz različnih Iskrinih okolij in da potem to poznanstvo pri svojem delu in pri reševanju problemov tudi koristno.uporabijo.
Rad bi pohvalil organizatorje šole, to je Izobraževalni center SOZD Iskra ih Ekonomsko fakulteto Ljubljane hkrati pa menim, da jih moramo vzpodbujati, da bodo tako usr-šno nadaljevali tudi v prihodnjih letih. P) Iskrina ZT —šola mora biti zgled
tudi drugim v Iskri. S podobno šolo so sc ji že pridružili razvojniki, gotovo pa še več takšnih področij, kjer bi morali sami vzgajati nov kader.«
V poznejši razpravi so udeleženci ZT šole zastavili predsedniku Lasiču številna vprašanja. Najbolj jih je zanimala Iskrina usmeritev na svetovna tržišča, več vprašanj pa se je nanašalo tudi na prihodnost Iskre. V odgovoru na ta vprašanjaje Boris Lasič poudaril najbolj aktualno in že večkrat izrečeno misel: „Iskra mora postati sistemska hiša11.
Lado Drobež
Jure Rutina — Široka potrošnja
»Teden dni pred zaključkom šole lahko kot predsednik razredne skupnosti že kolikor toliko celovito ocenim delo naše šole. Prepričan sem, da smo obdelali kakovosten program, specializiran za potrebe celotne Iskre. Za 5. Iskrino ZT —šolo je bilo značilno, pa tudi razveseljivo to, da se je je udeležilo dosti slušateljev iz neposredne operative, po drugi strani pa je bila dokaj raznolika tudi struktura udeležencev. Menim, da smo bili zelo homogen in discipliniran razred. Z veliko delovno vneinp in poletom smo žrtvovali veliko svojega zasebnega časa in se tako, vsaj delno, oddolžili svojim delovnim organizacijam, ki so za naše dopolnilno izobraževanje prispevale znatna sredstva«.
spoznali delavci iz različnih kolektivov. Prepričan sem, da nam bo to pozneje koristilo tudi v sodelovanju med posameznimi delovnimi organizacijami«.
Jože Papič — CEO
»Po dolgotrajnem in napornem šolanju se z obogatenim znanjem zadovoljni vračamo v svoje delovne organizacije. Poslušali smo številna predavanja in čeprav smo se veliko naučili, ugotavljamo, da bo treba znanje še naprej izpopolnjevati. Le tako bomo lahko bolje in kakovostno delali v svojih kolektivih. Izredno koristno bo na naše delo vplivalo tudi to, da smo spoznali Iskro kot poslovni sistem in pa to, da smo v šoli spoznali nove kolege, nove sodelavce.«
Boris Lasič je v nadaljevanju med drugim podrobneje spregovoril o rezultatih Iskrinega poslovanja, o proizvodnji, izvozu in uvozu. Mnogo pozornosti je namenil predvsem investicijam in uvozu opreme ter ju označil tudi za enega od naj hujših problemov, ki pestijo našo sestavljeno organizacijo. Dotaknil se je tudi razvojno raziskovalnega dela ter v zvezi z njim dal velik poudarek prav pomenu Razvoj no raziskovalne šole v Iskri. Spregovoril je tudi o Iskri 2000, pre-struktuiranju proizvodnje, tujih licencah, načrtovanju, zgubaših' in tako dalje.
! I
Menim, da bi morali v prihodnje imeti
telji prosto tudi ob sobotah ne samo v n ^ Ijah. Čudi me tudi odnos nekaterih M"' delovnih organizacij, da ob stalnem P0^,,. Ijanju. kako so usmerjene v izvoz, svoltn drov pa ne pošiljajo v šolo. Tega, da s1«l,n^ mnogi med nami velike probleme, da s° lahko sploh udeležili šole, ne bi omenjal-šali pa smo celo za primer, da se je nek lovna organizacija skušala vsaj za dol' ^ čas znebiti nekega delavca in ga je posta šolo.«
LOJZKA MARINKO, Zmaj
»Težko je na kratko oceniti Iskrino
ZT'
šolo. Rada bi poudarila, da mi je dala liko znanja, ki ga bom lahko s pridom ^ bila pri svojem delu. To znanje mi vliva nekakšno varnost in samozaupanje, 8 človek v teh časih še kako potrebuje. Prl ^ mislim zlasti na oskrbo proizvodnje s sin'
nami in repromateriali pa tudi na plaSl11
naših baterij.
V zvezi s šolo bi zelo rada poudarila s da smo se med seboj vsi zelo dobro razu'' in da nam bodo ta poznanstva koristila ^ pri poznejšem delu. Seveda so k uspehi' | mnogo prispevali tudi izredno dobri pre ^ (je vatelji. Zlasti so mi bila všeč predavanja praktičnih primerih.«
ta]]
ce
$e
Str;
'as
la
ž;
del
se
*§
Po
Milan Nosan — Avtomatika
» V prvi vrsti bi rad pohvalil izredno kakovostno raven predavanj, ki so nam odkrila številne finese, pa tudi sistemski pristop k obravnavi problematike. V celoti gledano je bil tudi učni program dober, čeprav sem pogrešal določena področja, nekateri programi pa so se delno podvajali.
Šola je bila izredno intenzivna, pa tudi naporna, lahko bi rekel celo prenaporna.
Marjan Podstudenšek — Iskra Com®eL
»Zaposlen sem v Servisni temeljni orga. zaciji, ki ima v svojih strateških planih ' izvoz storitev na tuja tržišča. Glede same so ^ naj poudarim, da zahteva celega človeka, P,
naj bo to že v predpripravi na šolo, v menovani Mali šoli, kjer smo delali vse kende, kot tudi sedaj v Škofji Loki, ko v,re mesecih nismo imeli skoraj dneva počitke-
Sama šola mi je dala mnogo novih za
in menim, da jih bom lahko uporabil koris111 ^ na vsakršnem delovnem mestu.	, n Po
takti'
L-D-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii
iiiiiiin|!llllli %>
Največji pridobitvi ZT šole — znanje in prijateljstvo
Brane Gruban — Iskra Commerce
»Iskrin ugled njeno ime in celovita podoba v nastopih na mednarodnem tržišču so odvisni tudi od obnašanja Iskrinih zunanje—trgovinskih delavcev. Vemo, da imajo številni Iskraši iz proizvodnje in Iskre Commerce veliko stikov s tujimi partnerji in je zato nekak enoten uniformni nastop velika pridobitev za celotno firmo. Pomembno je, da smo izoblikovali uniformni kodeks pravil obnašanju.
Nam je pri spoznavanju tega mnogo pripomogla prav šola v Škofji Loki. Velik
Manj kot petina lastnih sredstev, potrebnih za obratovanje, pomanjk^ H
rndijkri /c ki h mnfprinlnv rnrnrii n rpici nipn ih hlnvnvnih tnknv ki SO	ur
reprodukcijskih materialov zaradi prekinjenih blagovnih, tokov, ki so - -posledica cenovnih nesorazmerij; huda stiska z devizami, ki jih primanjkuje ia močno, da tudi nekaj deset tisoč dolarjev ,,pošlje" domov stotnijo delavce* a cel mesec; zastarela in iztrošena oprema, ki je je komaj za nekaj deset ste
k;
lOvj
milijonov dinarjev na zaposlenega; izredno nizki osebni dohodki, ki Pe^t
to je TOZD Elektroakust^
sežanske Iskraše na rob socialne ogroženosti
2,8 <
Sežana danes. Doklej še tako? Koliko časa bodo, npr., transformatorje ( , i fotografiji), ki naj bi bili nosilni (izvozni) program tovarne, izdelovali nd ^ iz obdobja povojne izgradnje ali še starejših? Bi drugačna, bolj učinkovit0^ f) trdneje organizirana delovna organizacija res pripomogla k lepši bodoča0 ^ ci kolektiva, ki je v tem trenutku brez dvoma med najbolj — če ne najbolj
pomen šole je tudi v tem, da smo se v njej
groženimi v celotni Iskri?
(K članku na 9.str^ L L
ij
»dst
^ seje
ODBORA ZA SAMOUPRAVNI NADZOR SOZD ISKRA
četrtletni rezultati pred odborom
Pretekli petek je bila v poslovni stolpnici Iskre v Ljubljani 5- odbora za samoupravni oadzor SOZD Iskra. Potem, ko ^ potrdili sklepe 4. seje tega odbora, je udeležencem Janko samostojni svetovalec področja za plan in ekonomiko, spregovoril o rezultatih poslovanja SOZD Iskra v letu 1983 in letnem programu SOZD Iskra za leto 1984.
’ oslovni rezultati lanskega leta so
| ...........................
Za	pomen vpliva inflacije
dcfoJi zadovoljivi. Seveda pa je ob tre^ - finančnih rezultatih vendar
kateT0 |osP°darsko situacijo, saj ne-reain 'ndeksi, četudi nominalno višji, OiDej., Pomenijo nazadovanje. Tu bi je jn Predvsem področje akumulaci-
smo poslovali? Realizirali ka k 1 milijard din celotnega prihod-prej 5 P0meni 50% več kot leto po-Isk^i^ndar so škarje med cenami odprt 'zdelkov in materialni stroški alnj ,e v Iskrino škodo, saj so materi-jnoški narasij za 53 %.
tali smopfj6 ^teUe s 46 %,realizi-ce te Z3»3 milijarde din, m posledi-$e nesorazmeija čutimo tako, da stranj . ie znižala akumulacija po eni ža0st,ln P° drugi strani, da nam jc ' tastj«	dohodek v primerjavi z
ia i .Zlvtienjskih stroškov. Spremeni-t inje.tud' struktura delitve dohod-(se n Slcer na škodo čistega dohodka (le|ji).rav* tistega dela dohodka, ki ga 0 za svoje potrebe). Povečale so ,i,	- in to zelo - obresti (do-
^gle
0l° ^nr 4,7 milijarde dinarjev), in segu pomenilo skorai oolovico
pomenijo skoraj polovico de več^1 nH Pa okoli 1,2milijar-
^Plača
cijo ^ot smo namenili za akumula-
.,^ekli bi celo, da so nam obresti
't
^ kar I>5 milijarde akumulacije. ptav,™ P*5n smo izpolnili slabo.
________________
10q j)0 doslej vedno dosegali skoraj tokrat stotno izpolnitev plana, smo k^ v ^P0^''' plan le 86 odstotno, le o c °dnosu na leto popreje pomeni na l 0 rast- Res pa je, daje bil izvoz lOo^r^btino področje reahziran *'i°nov d°]n° to P°meni 153 miku tem rezultatom smo po obse-Rženega izvoza v Jugoslaviji z . ^stotno udeležbo na drugem iaVest' Večji izvoznik je le Energo-Poiir ’ .Vendar smo na konvertibilnem liigr,^1!. verjetno celo prvi izvoznik v je n s.avUi, naš delež v izvozu Slovenije 10%.
jav"^ tem uspehom v širših primer-p0z bl verjetno vendarle kazalo več tirišk °Sti Posvetiti neizpolnitvi kli-Prodi®3 izvoza’ saJ j® dejstvo, da tja I^° izdelke, kijih sicer drugam prodajamo.
dv^.I. omejitvam smo letos uspeli te»a 11 za 110 milijonov dolarjev od Hio ^ konvertibilnega področja 97
il°% ^larje !»,/■ Uspeh
1
M
ev — kar pomeni porast letuv' VsPeh pa je, da smo v lanskemu ni v dobršnji meri nadomestili uvoz-po j31®dal z domačim. Tako smo se že . letih upočasnjene rasti uvoza ttiogphližaii stopnji, ko ne bomo
tega več bistveno zmanjševa-da bi P0lzvodnje.
to prizadelo samo rast
leto ^aatiofalno pa je bilo preteklo Za 4 a uvoz opreme, saj smo je uvozili otrpli m'° dolarjev in kar- je le 44 % Pod i lz uv°za leta 1982 in globoko Za- P anom 1983. Zato imamo danes ajl' vrsto investicij, ki so ostale \ končane, ker nismo uvozili opre-C^je. Gotovo bo na tem področju y ‘ViS^akcija tudi na nivoju družbe-4aCj- itienih skupnosti, saj so organi-x Ae naše branže v drugih republikali ver7jlu° temu, da so izvozile manj — IJVoza USPele dobiti več opreme iz
Po^daj3 na domačem trgu je rastla. iaajg nelc kot v preteklih letih. Pove-ie k. le bilo le 29 %, nasprotno pa se čett, tVeno povečala dobava na doma-'ca4 Ni J®U' Na slednjo je gotovo vplival jpd ^dnjg anjšan uvoz in seveda ne na-td0" kar ,tudi višje cene repromateriala ’Vzf l'oviK l3^ 56 odraža posebej na porastu mN ^ zalog materiala.
ks% VH0 zaposlenih se je povečalo za
f# Sl-,1.
rojil1 til t^ Uvoz opreme je posledice pus-‘0 ',1. Nil ■na Področju investicij, saj je še tfsli iicijg S»er družbeno omejevane inves-Ntotfi ak° Sm° P*an dosegli le 43
lok;,, Nkra razvojno naravnava pa uJe tudi dejstvo, da smo za RR
dejavnost namenili t,6 mrd din in da so ta sredstva ras tla skoraj s stopnjo celotnega prihodka.
Skratka, glede na rečeno smo poslovali razmeroma zadovoljivo. Dodati velja, da smo s staro opremo dosegli 30 % večji dohodek od jugoslovanskega povprečja.
Poprečni OD je znašal 19.115, kar je nekaj nad slovenskim poprečjem, obnašali pa smo se stabilizacijsko, saj smo ob tem zvečali tudi akumulacijo. Za zdaj torej to ravnovesje še obvladamo.
Opozoriti velja še na zakon, ki bo v bodoče omejeval porast OD v vseh DO, ki imajo dolgove. Vsekakor bo za to treba podrobneje preučiti izgube, in tako omejiti posledico njihovega vpliva na izplačevanje OD.
In kakšen je program za leto 1984?
Četudi bi morali plan sprejemati že decembra lani, smo ga spet sprejeli šele letos. Rekli bi lahko, da za naslednje leto pričakujemo enako rast kot letos — okoli 47,7 % (materialni stroški bodo še večji - za 54 %, dohodek bo večji le za 34%). Dohodek bo inflacija gotovo še nekaj dvignila, saj je v sedanje ocene vgrajena le 35 do 40-odstotna inflacija. Tudi za izdvajanja iz dohodka smo predvideli, da se ne bodo bistveno spremenila.
Obresti pa bodo rasle še naprej in nam bodo lahko izničile akumulacijo (seveda pa pogojev poslovanja od maja dalje še ne poznamo).
Bmto OD bo dosegel približno isto raven rasti, rasel bo s 33 % Izplačali bomo torej 13 milijard din — to pa pomeni še nadalje realen padec OD. Pogumno smo planirali pri zaposlenih - število zaposlenih naj bi se povečalo 5 %. Realno zaostajanje OD pa se bo pokazalo tudi na akumulaciji, ki bo dosegla 42-odstotno porast. Taka rast pa je tudi nujna, če naj oblikujemo obratna sredstva iz lastnih sredstev. Sedaj Iskra namreč razpolaga le z okoli 19 % lastnih sredstev v svojem poslovanju. To seveda ne odstopa od jugoslovanskega povprečja.
Obseg proizvodnje smo načrtovali glede na razpoložljive kapacitete. Dvignili naj bi ga na vrednost 38 milijard din. Na konvertibilno tržišče naj bi izvozili za 271 milijonov dolarjev, (dolar 64,3 din) uvozili pa za 15 % več kot lani (s konvertibilnega tržišča 17 % več).
Ob izvozu pa velja poudariti še naslednjo misel: v petletnem planu smo se zavezali, da bomo v petih letih realizirali 1,5 milijarde dolarjev izvoza. 271 milijonov dolarjev nam ne zagotavlja več, da bomo ta plan'dosegli. Za dosego tako visokih ciljev bi namreč letos morali izvoziti že za najmanj 290 milijonov dolarjev. Izvoz bi moral rasti tako, kot je v preteklosti, s 24 % rastjo - pa smo lani beležili izpad 30 milijonov dolarjev, letos pa, kot kaže, planiramo dodatnih 20 milijonov izpada. V zadnjem letu tega petletja izgubljenega ne bo mogoče nadoknaditi. Ob tem se verjetno velja vprašati, ali smo na področju izvoza res naredili vse, kar bi morali in mogli.
Prodaja doma bo letos rasla z 31 %, nabava s 17 %. Sredstva za RR bodo za 30 % višja, kar pa pomeni zaostanek v primeri z lanskim letom. Ta plan pa seveda še ni upošteval ukrepov, kot so zamrznitev cen — ima pa, lahko bi tako dejali, vgrajeno povprečno jugoslovansko, gospodarsko politiko. Vendar ima Iskra določeno prednost pred poprečjem.“
Janko Šavli je še poudaril, da trimesečna gibanja kažejo na razmeroma slabo sliko izpolnjevanja plana in da smo pohiteli le z zaposlovanjem. Ker pa je pomembno, da vemo, kako bomo gospodarili v bodoče, je tudi pomembno, da ugotovimo, kje še imamo rezerve. Te pa bi vsekakor morala ugotoviti, kot so sklenili na odboru, vsaka tozd sama že zato, da bo nazadnje vedela, kje naj išče nadaljnje rezerve in možnosti za poslovanje. Vsekakor pa je nujno, če želimo preživeti, da delovne organizacije realizirajo vsaj zastavljeni plan.
Prav zaradi tega je odbor sprejel tudi sklep, da bo v bodoče na svoje seje uvrščal tudi poročila o kvartalnih rezultatih, da bi tako v primeru, če bi bilo potrebno, lahko hitreje ukrepal.
V nadaljevanju seje je Stane Pres-kar, svetovalec KPO SOZD Iskra poročal o nadaljnjem razreševanju problematike DO Elektrozveze, odbor pa je priporočil novemu odboru, ki bo konstituiran v bližnji prihodnosti, naj
še naprej spremlja problematiko te delovne organizacije do njene dokončne razrešitve.
Zadnja točka dnevnega reda je zajemala stanje na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v SOZD Iskra v lanskem letu. O tem je poročal član KPO SOZD Iskra Boris Mužič. Odbor je njegovo poročilo sprejel ter na temelju razprave sklenil, naj samoupravne delavske kontrole v DO in TOZD aktivneje delujejo pri zatiranju kraje in čuvanju družbene lastnine ter naj ne čakajo na ukrepe zunanjega pregona.
Dalje je odbor opozoril vse odgovorne v DO in TOZD na izvajanje samoupravnih aktov s področja SLO in DSZ. Posebej se je zadržal pri problemu poslovnih informacij in potovanj in predlagal, naj bi zadolžili Borisa Mužiča za izpeljavo organizacijskega sistema z nosilci obveznosti pri zajemanju podatkov s tega področja. Strokovne službe SOZD Iskra je zadolžil, naj spremlja spremljanje odnosov med Fakulteto za elektrotehniko in našo DO Mikroelektroniko. Zavzel se je tudi za spoštovanje dogovoljenih predlogov o kadrovski politiki in opozoril na nelojalno prevzemanje kadrov.
Končno je odbor opozoril še na potrebe po informatiki, usklajeni na ravni SOZD, zlasti v zvezi z delovanjem delegatskega sistema, ker je ugotovil, da SOZD še vedno ni križišče informacij, kar pomeni, da stvari še vedno ne tečejo tako, kot bi morale.
Mak
PRED DNEVOM BORCA - DNEVOM ISKRE
V Zajčji Dobravi
bo čez dva meseca vse O.K.
Marko Dev, vodja sejemske dejavnosti v Iskrinem Marketingu je eden tistih Iskrašev, ki se je udeležil vseh dosedanjih prireditev ob 4. juliju - dnevu borca, dnevu Iskre. To po službeni plati, seveda pa tudi zaradi pripadnosti „Veliki Is-kri“.
Vedno so mu namreč zaupali izdelavo načrta prostorske ureditve prireditvenega prostora. Z gotovostjo zatorej že zdaj lahko trdimo, da bo tudi v Zajčji Dobravi čez dva meseca resnično vse potekalo v največje zadovoljstvo številnih udeležencev. Po predvidevanjih organizatorjev - Iskre Commerce — bo 30. junija prišlo v prijetni ambient nedaleč od Ljubljane nekje med 13 in 15.000 Iskrašev.
Marku Devu torej že vrsto let zaupajo eno najtežjih nalog - od načrtovanja tega, kako bomo prišli na prireditveni prostor in da bomo lahko normalno parkirali, do tega, Ide bomo sedeli, jedli in spili kozarec ali dva ter se morebiti tudi zavrteli. Scenografijo bo izdelal Devov sodelavec, prav tako arhitekt, Zvone Zupanek.
„Celoten projekt bo pripravljen že prve dni maja, prav zdajle pa pripravljam načrt za ureditev celotnega prometa, za vse — za tiste, ki bodo v Zajčjo Dobravo prišli s svojimi avtomobili, ah pa z vlaki, avtobusi, mestnim prometom," nam je povedal Marko Dev. Izdal nam je tudi podrobnost, ki bo gotovo zanimala naše bralce: na prireditvenem proštom bosta dva
Mladi pohodniki so se slikali za spomin.
Dvodnevni pohod MPO »99d«
V soboto, 14. aprila smo se zbrali ob 8. v Ljubljani mladi pohodniki iz Iskre, PTT, RTV, Radia Zagreb in vojaki iz kasarne Ljuba Šercerja iz Lju-hljane. V načrtu smo imeli pohod od Iškega Vintgarja čez Kurešček na Turjak.
Z avtobusom smo se odpeljali do Iškega Vintgarja, kjer nas je pričakal okoli 900 m visok hrib Kozlove stene. Kljub izredno težavni in strmi poti smo jo mladi ob čudoviti naravi premagali v 3 urah. Na vrhu nas je pričakalo 40 cm belega presenečenja, tako da o oddihu ni bilo govora. Gaziti po snegu je bila še dodatna in naporna obremenitev, tako da smo prišli do Planinskega doma na Kureščku kar utrujeni.
Utrujenost pa je kmalu minila, ker smo bili tako prijazno sprejeti od
oskrbnika, ki nam je nudil dobro jedačo in prenočišče. V domu smo imeli tudi kratek tečaj iz orientacije in spoznavanja radio zvez ter streljanja z zračno puško.
Naslednji dan smo opravili še prijeten pohod proti Turjaku. Vreme in pot sta bila ugodna, tako da smo po treh urah hoda zagledali Turjaški grad, ki pa je bil na žalost zaprt. Pretežni del poti smo opravili po Transverzali kurirjev in vezistov NOB. Na ta način mladi simbolično ohranjamo tradicije NOB, hkrati pa ti pohodi tudi združujejo mlade rz republik in različnih delovnih sredin.
Zanimivost pohodov pa je vsekakor tudi narava, skozi katero smo pohodniki opravili ta pohod.
Devo Kerič
Marko Dev.
odra, ob vsakem pa bo igral ansambel — ob , enem domače viže, ob drugem pa sodobno zabavno glasbo.
,.Prepričan sem, da bo v Zajčji Dobravi prijetno le vreme .nam bo moralo biti naklonjeno. Žetim in upam, da bo tako pnjetno, kot je bilo v Šentjerneju, Žužemberku in Semiču. Tam so imeli res krasno okolje in Zajčja Dobrava glede tega ne zaostaja.
Najbolj mi je ostal v spominu prav dan Iskre v Semiču: bil je pravi partizanski miting v tistem prekrasnem gaju."
Načrt prostorske ureditve širšega prireditvenega prostora je seveda te dni najpomembnejša naloga Marka Deva. še zdaleč pa ni edina. Iz tedna v teden se prav zdaj vrstijo številne sejemske prireditve, doma in v svetu, ki se jih udeležuje tudi Iskra in Marko Dev je s sodelavci zanje zadolžen.
Skupno bodo v Iskrinem Marketingu organizirali letos nad 70 sejmov in razstav. Prav te dni se je končal eden pomembnejših sejmov v Celovcu, na katerem je Iskra sodelovala v okviru predstavitve Ljubljane na sejmu prosti čas ‘84". Celotno stojnico mesta Ljubljane so izdelali prav v Iskrinem Marketingu in zanjo bodo, kot smo zvedeli, dobili tudi uradno priznanje Skupščine mesta Ljubljane.
V takšnih rokah je torej dan Iskre.
Lado Drobež
Fisher
in Goerz tudi v Iskrinih prodajalnah
Predstavniki Zastopstev in Prodaje iz Iskre Commerce so se dogovoriti, da bodo lahko kupci odslej naročali zastopani širokopotrošni program tudi v Iskrinih industrijskih prodajalnah. Gre za takoimenovano kataloško prodajo, predvsem izdelkov zabavne elektronike in merilne tehnike firm Fisher in Goerz.
Zastopstva so imela doslej konsignacijsko prodajo v svoji trgovini na Celovški cesti v Ljubljani. Zastopani
r Mariboru, v Beogradu pre Brodokomerc in v trgovini Fontana, v Kopm preko Nanosa in v Ljubljani preko Metalke.
Izdelke Fisheija in Goerza bo moč odslej naročiti tudi v Iskrinih trgovinah v Zagrebu, Novem Sadu, Skopju, Sarajevu in v Titogradu. V teh trgovinah si bodo lahko kupci ogledali in preizkusili izdelke teh dveh znanih svetovnih firm. Na osnovi deviznega in dinarskega vplačila jim bodo Zastopstva nato naročeno blago poslala iz Ljubljane.
LD
r,
DO TELEMATIKA
OBVESTILO
Vse naše upokojence obveščamo, da si lahko ogledajo proizvodne prostore Iskre Te tematike na Laborah v petek, 18. maja 1984 od 10. do 13.
VABLJENI!

Med pohodom ni manjkalo dobre volje.
V.
J
Razgovor z mag. Jožetom Nadrahom, vodjem laboratorija za zanesljivost v DO IKM
Bistvena značilnost izdelka —zanesljivost
O	dejavnosti zagotavljanja kakovosti oz. njeni zanesljivosti, ki je v Iskri tako poudarjena, smo se^Jokrat pogovarjali z vodjo laboratorija za zanesljivost, mag. Jožetom Nadrahom in njegovim sodelavcem Mitjem Borkom.
Pravkar sem se vrnil s posveta na temo spremljanja in zagotavljanja kakovosti, ki je bilo letos na Krku in poudarim lahko, da je med vsem posvetovanjem bilo jasno čutiti pesimizem, saj situacija na področju naše dejavnosti zares ni zavidanja vredna.
Pojavljajo se slej ko prej iste težave: premalo vlaganj, publiciranj, — v Sloveniji pa je objav s tega področja še posebej malo —• pa tudi siceršnje podpore ta dejavnost nima. Odnos do te, tako pomembne sestavine naše proizvodnje kaže že tudi dejstvo, da je na Fakulteti
večjimi stroški, bi lahko rekli, da naj bo zanesljivost optimalna.
Kolikšna je ta optimalna zanesljivost pa ni enostavno ugotoviti, spreminja se s časom zaradi konkurence, uvajanja novih tehnologij itd., odvisna je predvsem od namena uporabe posameznega izdelka. Zanimivo pa je, da je v zadnjem času tendenca večanja zanesljivosti, tudi za širokopotrošne izdelke, kar prakticirajo zlasti Japonci in so s tem prisilili tudi ostale proizvajalce (tudi mi nismo izvzeti), da jim sledijo, če želijo enakopravno konkurirati na svetovnem tržišču.
-Kakovost Iskrinih izdelkov
V zadnjih letih je v Iskri dozorelo spoznanje, da je uspešnost njenega nastopa na tržišču, zlasti mednarodnem, usodno povezana s kakovostjo izdelkov. Tako lahko vidimo, da je v zak-
za. elektrotehniko predmet zagotavljanje ljučkih ZT konference Iskre vedno
in spremljanje kakovosti le izbiren.
No, enako luč kaže tudi dejstvo, da se tega posvetovanja ni udeležil niti en profesor ljubljanske Fakultete za elektrotehniko,« je že v uvodu poudaril mag. Nadrah, Borko pa je nadaljeval:
»Res je, da so poskusi dragi, dolgo-trajni,res pa je tudi, da brez njih prodor na tuje trge ni več mogoč. Zato bi bila nujna banka podatkov. Pri tem bi verjetno kazalo spregovoriti o informacijskem podsistemu področja zanesljivosti in kakovosti, ki bi bil vpet v celoten informacijski sistem. Ideja, ki se zdi razumljiva pa vendar ni tako lahko uresničljiva, saj se tisti, ki ne želijo, da bi bili njihovi slabi podatki dostopni, temu krčevito upirajo. Seveda pa je treba tukaj dodati, da naj se podatki, ki ne drže, ne bi pojavljali, tudi v katalogih ne. Žal se to dogaja in pogosto ugled celotne organizacije trpi zaradi enega samega takega ponesrečenega poskusa potvarjanja podatkov. Poudariti je namreč treba, da je za uspešen preskus potrebno opraviti veliko preskusov, če naj bi bi bili podatki zanesljivi.
Seveda pa je to nujno!«
Kako torej priti do večje kakovosti in zanesljivosti izdelkov? šmo vprašali.J. Nadrah nam je rad izčrpno odgovoril.
Na zahtevnih tržiščih lahko uspešno nastopamo samo z izdelki, ki imajo primeren nivo kakovosti in zanesljivosti. Tak nivo pa bomo sedaj in v prihodnje lahko dosegali le z večjimi vlaganji v področje kakovosti in zanesljivosti in s sistematičnim delom. Precej lahko k temu pripomore tudi sodelava z DO Institut za kakovost in metrologijo, ki ima specializirane laboratorije za razne preskuse. Med njimi je tudi laboratorij za zanesljivost.
Kaj je to zanesljivost?
V vsakdanjem življenju pravimo, da je nek izdelek ali pa recimo človek, zanesljiv, če se lahko na njega zanesemo. Zanesljivost je torej bistvena značilnost ali pa v primeru človeka karakterna lastnost v dobrem pomenu besede. V tehničnem področju pa pravimo, da je zanesljivost sposobnost elementa, vezja, naprave ali sistema, da v danem času in pod določenimi pogoji pravilno deluje. Kadar pravimo, da je nek izdelek kakovosten, mora biti tudi zanesljiv, ker je zanesljivost ena od komponent kakovosti. Torej, ko govorimo o kakovosti izdelkov v širšem pomenu besede, mislimo pri tem tudi na zanesljivost.
Kolikšna naj bo zanesljivost?
Ker ne moremo vseh možnih napak predvideti in ker se ne moremo pred vsemi napakami zaščititi, ne moremo nikoli doseči, da bi bili izdelki 100% zanesljivi. S primernimi sredstvi pa se lahko bolj ali manj približamo temu idealnemu primeru. Kolikšna naj bo torej zanesljivost elementov, naprav ali sistemov? Marsikdo bi dejal, da naj bo kar največja. Ker je večja zanesljivost ponavadi povezana tudi z
poudarjena potreba po izboljšanju kakovosti izdelkov. Prav tako je že s SaS 0 zagotavljanju kakovosti izdelkov in storitev organizacij Iskre željena kakovost Iskrinih proizvodov lepo opredeljena:
— Iskrina kakovost naj doseže nivo kakovosti proizvodov vodilnih svetovnih firm in se s tem uvrsti med proizvajalce vrhunske kakovosti,
— Nivo kakovosti izražen v nacionalnih in mednarodnih standardih in priporočilih predstavlja za Iskrine proi-
Jože Nadrah.
zvode minimalni nivo, zato naj Iskrina kakovost ta nivo presega in s tem zagotovi temeljni pogoj za konkurenčnost.
Dejstvo je, da samo deklarativno izjavljanje, da: šmo za boljšo kakovost, pa naj ponavljamo to še tolikokrat, ne bo prav nič izboljšalo kakovosti izdelkov. Za dejansko dosego boljše kakovosti si moramo najprej opredeliti že-1 jeni cilj za vsak konkretni izdelek, n.pr. nivo kakovosti, ki je izražen z nekim internim, nacionalnim ali mednarodnim standardom, na drugi strani pa moramo dobro poznati sedanji nivo kakovosti, da lahko v primeru nedoseganja želje-nega cilja primerno ukrepamo in da dejansko tudi ukrepamo.
Razvojna pot laboratorija
Laboratorij za zanesljivost je bil ustanovljen že v okviru Zavoda za avtomatizacijo. Ukvarjal se je zlasti s preskušanjem elektronskih elementov. Zaradi premajhnega interesa Iskre pa je razpadel in dejavnost na področju zanesljivosti je zamrla. Šele od leta 1979 naprej, ko se je Iskra vse bolj usmerjala na zunanja tržišča in ko so se začele pojavljati težave zaradi neustrezne kakovosti in zanesljivosti, je ta dejavnost ponovno oživela in je bil torej ponovno ustanovljen laboratorij za zanesljivost. Velikost laboratorija V laboratoriju je trenutno 5 sodelavcev, kar je premalo glede na naše sedanje, predvsem pa pričakovane prihodnje naloge na področju zanesljivosti, kajti Iskra bo morala veliko več vlagati
Detajl s preizkusnega mesta.
v kakovost in zanesljivost, če bo želela uspešno nastopati na zahtevnem svetovnem tržišču. Zaenkrat nam pomagajo sodelavci iz ostalih laboratorijev, zlasti za področje telefonije. Na večje število sodelavcev bi lahko šli le v primeru, če bi imeli s posameznimi DO Iskre sklenjene pogodbe o dolgoročnem sodelovanju. Zaenkrat pa poskušamo čim več s teamskim delom.
Osnovna dejavnost laboratorija
Osnovna dejavnost laboratorija je ugotavljanje zanesljivosti elementov, naprav in sistemov na osnovi izvajanja preskusov zanesljivosti in zbiranja podatkov o odpovedih v eksploataciji, oz. napovedovanja zanesljivosti naprav in sistemov na osnovi izračunov.
Za področje elektronskih elementov so potekali preskusi zanesljivosti nekdaj pri nas, sedaj pa se le-ti izvajajo po posameznih tovarnah pod našim mentorstvom. Obdelava dobljenih podatkov iz preskusa in izdelava poročila o preskusu (evidenčni list o preskusu zanesljivosti) pa naredimo običajno v našem laboratoriju.
V	zadnjem obdobju pa so potekali pri nas preskusi zanesljivost naslednjih naprav:
—	elektronski telefonski aparat ETA 80, ETA 85, ETA 807
—	univerzalni instrument DIGI-MER 30
—	barvni televizijski sprejemnik TV-80 AZUR
—- sesalna enota MKE 1716
—	črpalka BLED
Izdelali smo tudi več napovedi zanesljivosti naprav n.pr.:
—	elektronski telefonski aparat ETA 80 . '
—	univerzalni - instrument DIG1-MER 30
—	sistem za krmiljenje obdelovalnih strojev LJUMO-PNC- 50
—	naročniško vezje 2018 AA
—	kazalnik pozicije NP37
Razen tega šmo. se ukvarjali tudi z raznimi drugimi preskusi n.pr. s preskusi za utekavanje, meritvijo mikroklime itd.
Sodelujemo tudi pri obravnavi predlogov za jugoslovanske standarde, ki obravnavajo zanesljivost elementov, naprav in sistemov, v TO 56 in JEK ter v drugih telesih, ki obravnavajo zanesljivost.
Vodimo, oz. vzdržujemo in dopolnjujemo banko podatkov o zanesljivosti domačih in tujih elementov. Občasno sodelujeriio tudi s predavanji iz področja zanesljivosti, ki jih organizira Iskrin izobraževalni center.
V	lanskem letu šmo delali na posebni raziskovalni nalogi, ki ima za cilj razvoj izločilnih postopkov v proizvodnih procesih za zagotavljanje profesionalne kakovosti elementov za elektroniko in ki bo v naslednjih letih pripeljala k praktični realizaciji z uvajanjem primernih izločilnih postopkov v posameznih TOZD proizvajalkah elementov.
V	letošnjem letu pa planiramo, razen nadaljevanja že prej omenjene naloge o izločilnih postopkih, začeti z novo raziskovalno nalogo, ki bo obravnavala kakovost velikih sistemov. Težave se pojavljajo že, ko je treba definirati kakovost velikega sistema, n.pr. v pogodbah, težave pa so še zlasti pri zagotavljanju kakovosti od razvoja,tehnologije in vzpostavitve sistema in tudi, ko jo je treba dokazovati.
Zelje za prihodnost
Želja našega laboratorija pa tudi cele DO IKM za prihodnost je, da bi lahko v kar največji meri pomagali DO Iskre pri doseganju primernega nivoja kakovosti in zanesljivosti igihovih izdelkov, saj sta položaj in perspektiva DO IKM odvisni od položaja in perspektive vseh DO v Iskri. Seveda pa ni enostavno ugotoviti, kaj je v posameznem konkretnem primeru potrebno storiti za dosego zadovoljive kakovosti in zanesljivosti, prav tako pa tudi ni vedno mogoče zainteresirati posamezne DO za te akcije, ker predstavlja to. kratkoročno gledano, samo dodatne stroške . Zato bi bilo v Iskri potrebno najprej narediti vsaj dve stvari:
1-	Za posamezne elemente, naprave in sisteme čimbolj opredeliti željeni nivo kakovosti in zanesljivosti, ki bi ga nato poskušali v nekem določenem času na vsak način doseči.
2-	Stalno spremljanje dosežene ravni kakovosti in zanesljivosti
Težišče našega dela v prihodnosti pa naj bi bilo na naslednjih dejavnostih:
— Preskusi zanesljivosti elementov naprav in sistemov (oz. sodelovanja pri * njih),
— Napovedi zanesljivosti naprav in sistemov v tesni sodelavi z razvijalci in to v razvojni fazi, ne pa šele potem, ko se naprave že proizvajajo in je kakrš-
Preizkušanje zanesljivosti telefonov s tastaturo.
nokoli spreminjanje izdelka težavno in drago,
— Pospešeni preskusi s konstantnimi in stopnjevanimi obremenitvami ker so ti preskusi kratkotrajni in zelo učinkoviti,
— Primerjalni preskusi, zlasti sedaj, ko je potrebno uvožene elemente nadomeščati z domačimi. Pred vgradnjo je vsekakor priporočljivo narediti primerjalni preskus, ki pokaže, če je domač element enakovreden uvoše-nemu,
— Prevzemni preskusi za zahtevne kupce (npr. JLA)
Te preskuse bi lahko opravljali v celoti oz. pri njih sodelovali. Tako bi bil zagotovljen enoten pristop pri reševanju te problematike,
— Uvajanje standarda za zagotavljanje zanesljivosti sistemov naprav in komponent v posamezne DO Iskre.
Nujno potrebno je, da zanesljivost preučujemo kot karakteristiko sistema, naprave ali elementa in to od razvojne faze pa do konca njihove šivljenjske dobe in da zanesljivostne izkušnje ene generacije izdelkov, inženirjev ali tehnologij uporabimo pri naslednji. Zato je potrebno, da ugotovimo vsak faktor, ki vpliva na zanesljivost v posame
fazi življenja nekega izdelka in ga Pre^a čimo v odnosu na druge faktorje-postopek lahko oblikujemo v zaties J vostni program.
Preskusna oprema	-a
Za ugotavljanje dejanskega sta J kakovosti in zanesljivosti je potre preskusna oprema. Brez te opreme J čisto nemogoče doseči visok nivo ka^ vosti in zanesljivosti. Del te doda potrebne preskusne opreme bi mor ^ imeti v posameznih TOZD, del Pa IKM, ker je IKM kot neodvisno 2reL. ševališče nujni člen v verigi zagotayi nja primernega nivoja kakovosti m nesljivosti Iskrinih izdelkov. Smise je, da bi bila v IKM locirana tudi tista preskusna oprema, ki bi se v poS^ meznih DO premalo uporabljala m^ bilo kupovanje te opreme za P° mezne DO ekonomsko neupravice
Žal pa je ta oprema, ki je v PreC^jo njem delu tudi iz uvoza, zelo draga i bodo posamezne TOZD težko naba le, še zlasti pa to velja za števi majhno DO IKM, ki ne bo mogla sa^_ z lastnimi sredstvi kupiti potrebne P ^ skusne opreme v takem obsegu, d lahko opravljali potrebne preizkus6 vso Iskro.	M3*
SOZD ISKRA Izobraževalni center
razpisuje STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE na temo:
OSNOVE KAKOVOSTI IN STATISTIČNE METODE v času od 15. 5. do 18. 5. 1984 v Škofji Loki
Izobraževalni center pri DSSS SOZD Iskra je v okvim programa izobraževanja na področju kakovosti, v sodelovanju s kolegijem področja kakovosti pripravil P10.®1! me izobraževanja za kontrolne tehnologe in za delavce, ki jim je potrebno znanje » zanesljivosti.
Razpisani seminar je lahko samostojen in v tem primeru obsega temeljno gradiv za delavce v kontroli kakovosti, ki morajo poznati osnove in statistične metode.
V	okviru ciklusa 4 seminarjev za kontrolne tehnologe so osnove kakovosti 16
statistične metode prvi uvodni in obvezni seminar. Vsak kontrolni tehnolog mpr. še posebno pred seminarjem ,.Izdelovanjekontrolne tehnologije" uspešnozakljucl tudi razpisanega.	.
Tudi seminarji za zanesljivost so pripravljeni tako, da predstavlja ta se min® osnovo in pogoj za udeležbo na vseh seminarjih, saj obsega tudi nekaj teoreticnu* osnov zanesljivosti, ki so za uspešno sodelovanje pri obravnavanju zanesljivosti nUJ no potrebni.
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM:
1.	Načela kvalitetne proizvodnje
2.	Načela koordiniranja
3.	Osnove in uporaba statističnih metod
4.	Statistična kontrola prevzemanja
5.	Prilagajanje porazdelitev z grafičnimi metodami
6.	Osnove teorije statističnega ocenjevanja.
ČAS IN KRAJ:	v
S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 15. 5. 1984 ob "• hotelu Trans turist Škofja Leka. Zaključek seminarja bo dne 18. 5. 1984 ob 14.
VODJA PROGRAMA:
Drago Dolenc, dipl. ing. Iskra ZORIN, TOZD Biro za industrijski inženir111®’ Ljubljana.
CENA strokovnega izpopolnjevanja:
V	ceno 8.500 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno cen bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si ureml udeleženci v svojih TOZD, oz. DSSS.
PRIJAVE:
Prijavnice pošljite najkasneje do 11.5. 1984 na naslov SOZD Iskra, Izobraževal1'* center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI.	„
Podrobnejše informacije o vsebini seminarja lahko dobite pri Dragu Dolencu tel. št. 061/222-963, ali 061/222-933.
/
\
n
F
D
g'
6t;

4
za
ha
tej
let
ob
T
Vi
Sl
a8
ovi
Mit
za
iie
da
da
lel*
dip;
Prei
fc
«ti;
»Oj;
tele
zap
»g:

za
kot
Med letošnjimi nagrajenci Sklada Borisa Kidriča
D° AVTOELEKTRIKA
&ANCETU BRECLJU, DIPL. ING. IN SEJJADU SALAMU, ^eriskih ' G' za razv°j tehnološkega postopka za proizvodnjo halo-
tehniko v Ljubljani. Z nalogo sva se spoprijela s kolegom iz inštituta Francetom Brecljem. On je pričel raziskovati, kakšne so potrebne čistoče pri polnilnem plinu, moja naloga pa je bila tehnološki prenos te naloge v proizvodnje naše TOZD. Seveda sva se srečevala z mnogimi problemi — spoj kremena s kovino, spoj kovine na kovino, volfram - volfram itd. Tu so kovine, izredno težko varljive. Dosegala sva slabe rezultate, postopno, z raznimi izboljšavami pa sva dosegla tako kvaliteto, da je bila boljša, kot jo predpisujejo mednarodni in JUS standardi. Ta ohrabrujoči uspeh je bil povod še za osvajanje cele vrste drugih tipov halogenskih žarnic kot naprimer dvonitna H4, projektorske, žarnice majhnih moči za točkasto osvetljevanje itd.
Seveda mi nagrada veliko pomeni, prvič v zgodovini TOZD smo jo dobili, je pa seveda tudi stimulacija za še zavzetejše delo v razvoju in proizvodnji. Moram pa poudariti, da za nagrado nisem zaslužen le sam, tu je tudi krog mojih sodelavcev, brez katerih bi tega uspeha ne dosegel. Ob tej priložnosti se jim za vso pomoč toplo zahvaljujem.
Salam.
- ‘Jutam.
uSJAD SALAM iz tovarne žarnic ta j 3113 je prejel Kidričevo nagrado , azvoj in tehnološki postopek za te:	žarnice. Je vodja razvoj a v
leto ’ *etos pa poteka štirinajsto oK;, njeg0Ve zaposlitve. Ob našem ku nam je povedal: tutn3 na*°8a j® bila vrsto let na inšti-Za elektroniko in vakuumsko
UTEMELJITEV
Uvedba proizvodnje halogenskih žarnic pri nas predstavlja korak v pre-s,rukturiranju naše tovrstne industrije v smeri sodobnejših, dohodkovno in l'v°'no ugodnejših izdelkov.
Q Uorna razvita tehnologija za proizvodnjo halogenskih žarnic različnih vrst 'n°goča veliko serijsko proizvodnjo takih žarnic v zelo dobri, ponovljivi kvali-,eti. Uspešno so bila rešena vprašanja sestave in čistosti plinskih zmesi za pol-Venje, zanesljivega spoja kovina-steklo s stiskanjem in polavtomatskega čr-Pc,inopolnilnega postopka. Razvita in izdelana je bila tudi oprema za proi-?1 °dnjo srednje velikih količin. Na tej opremi izdelane avtomobilske žarnice 0 zlahka dosegle mednarodno homologacijo in so po kvaliteti in življenjski ° Jl primerljive z zelo dobrimi tovrstnimi tujimi izdelki, bo konca leta 1982 je Iskra—Žarnice že proizvedla po teh postopkih in na tej opremi okrog 100.000 enonitnih avtomobilskih žarnic (H3) od tega jih je 0 direktno izvozila, z določeno količino pa je omogočila Saturnusu izvoz ompletnih žarometrov. Že ta količina je povečala prihodek TOZD Iskra — arnice za okrog 20 milijonov dinarjev.
1)0 TELEMATIKA
VjIfanu Urankarju, dipl. ing. in miranu bratko-
S{ 20oq/q2o" Za zasnovo materialne opreme Zasebne centrale
letošnjimi dobitniki Kidričeve lovno e sta tudi dva_člana našega de-$iran8a kolektiva — Štefan Urankar in ta Bratkovič. Nagrado sta prejela He fnovo in razvoj materialne opre-/asebne centrale SI 2000/020. da I? ogovor a z njima smo zvedeli, da ;ea "hran in Štefan bivša sošolca in aejte fjuna ustvarjalna pot vseskozi na djD| nabin prepletena. Oba sta se kot ?red>r?'I‘ana lu^uuja elektrotehnike k^aobrimi devetimi leti zaposlila v Imgj™ temeljni organizaciji ATC in »0: u Začela delati na področju raz-tejei Materialne opreme za sodobne ^p^Muuuikacijske sisteme. Zdaj sta oCs!ena v novoustanovljeni temeljni “Mzaciji Raziskave in razvoj, Miran
ta v°^ja razvoja materialne opreme kotProJekt SI 2000/020, Štefan pa v°uja področja za računalniško
opremo. Uspešno ustvarjalno delo jima je letos prineslo skupno Kidričevo nagrado.
V	pogovoru sta nam podrobneje predstavila delo, za katero sta bila nagrajena.
Miran Bratkovič: „Ko sem se zaposlil v Iskri, sem se kmalu srečal z razvojem materialne opreme, najprej za zasebno centralo EPABX 100. Vzporedno z razvojem omenjene centrale je prišlo do zamisli, da naj bi le-ta predstavljala nekakšen osnovni modul, več takih modulov pa naj bi povezovali med sabo v večji telekomunikacijski sistem." Po dolgotrajnem študiju smo prišli do ugotovitve, da bi bilo smiselno povezati do 32 osnovnih analognih modulov med seboj, in to s PCM pretvorbo in komutacijo digitalnih signalov. Komutacija digitalnih signalov namreč poteka s pomočjo računalnika in zato zavzema razmeroma malo prostora.
Sam sem dobil nalogo, da razvijem povezavo med osnovnimi moduli in samo pretvorbo analognih signalov v digitalne.
Najprej smo se lotili problema, kako izvesti pretvorbo analognega signala v digitalnega. Tako kot drugi v svetu, smo se tudi odločili za PCM pretvorbo, torej za impulzno kodno modulacijo analognega signala. To pomeni, da vsak analogni signal, ki ga odtipkamo, pretvorimo v osem-bitno digitalno in digitalno analogno pretvorbo. Ta vezja smo veliko preizkušali, da smo ugotovili njihovo zanesljivost in kvaliteto.
V	dmgi fazi pa sem predvsem sam začel z razvojem komutacije, torej z razvojem povezovanja digitalnih signalov med seboj in s tem tudi povezovanja prenosa govora v digitalni obliki
od enega telefonskega aparata do drugega. V ta namen je bila med drugim razvita tudi plošča D ST (ki sodi v sklop nagrajenega dela). Ta plošča izvaja komutacijo med digitalnimi signali. V vsak osnovni modul vgradimo po eno in s tem glede na število modulov, ki jih vsebuje določen telekomunikacijski sistem, povečujemo komutacij sko polje. Pri razvoju omenjene plošče sta nastopila predvsem dva problema: prvega je predstavljala povezava osnovnega modula s ploščo oziroma s samim centralnim delom, ki opravlja komutacijo.
Ta povezava mora biti zelo zanesljiva, zato smo se odločili za standardne
plošč D ST med seboj na hitrem vodilu, prek katerega se vrši komutacija. Z omenjenim vodilom smo imeli precej težav, saj so hitrosti na njem zelo velike. Probleme smo uspešno
D0/020
2000/121.
Poleg komutacije je v skupinskem stikalu še neka plošča - plošča za konferenco. Gre za vezje, ki sešteva digitalne signale in s tem daje možnost istočasnega pogovora večjega števila uporabnikov:	vstop telefonistke,
vstop tretjega v zvezo itn.
Naše komutacijsko polje je prvo tovrstno polje, ki smo ga uspeh razviti doma. Najprej je bila izdelana ena sama digitalna centrala SI 2000/020, ki je leto dni poskusno obratovala v naši delovni organizaciji. Osnovne napake na novi centrali so bile polagoma odpravljene in nato smo začeli z redno proizvodnjo. Doslej so bile izdelane štiri tovrstne centrale: dve od teh sta že priključeni pri kupcih in deluje-ta“.
Štefan Urankar.
Štefan Urankar: „Na Fakulteti za elektrotehniko sem študiral telekomunikacije, ko pa sem se zaposlU v Iskri, sem prav kmalu napravil prve korake na področju mikroračunalništva, in sem se nazadnje popolnoma prekvalificiral. Moj mentor pri tem je bil Janez Stare, ki me je vpeljal v mikro-računalniško tehniko. Pomembnejšo preizkušnjo je za nas razvijalce pomenil mikroračunalnik za centralo SI 2000/010. Kasneje se je naše razvojno delo nadaljevalo na centrali SI 2000/020. Omenjena centrala je bila večja in je zahtevala več med sabo povezanih mikroračunalnikov, ki so imeli različne zasnove in funkcije. Treba je bilo torej opraviti veliko razvojnih nalog.
Mikroprocesorski računalnik omogoča distribuirano krmiljenje telekomunikacijskega sistema. S tem dosežemo večjo fleksibilnost, zanesljivost in razširljivost sistema. Pri računalniku gre v bistvu za sklop mikroračunalnikov, ki so zasnovani nekoliko različno, odvisno pač od tega, v katerem modulu se nahaja o, oz. od funkcij, kakršne se od posameznega mikroračunalnika zahtevajo. Centrala • SI 2000/020 ima tri tipe mikroračunalnikov: prvi se nahaja v stikalnih modulih, drugi v skupinskem stikalu in tretji v pomnilnem modulu. Vsi ti mikroračunalniki imajo, centralne enote enake, razlikujejo pa se v enotah, ki so tipične za aplikacijo v posameznem modulu. Računalnik se imenuje TK 6800. V nekoliko drugačni izvedbi ga uporabljamo še v centrali SI 2000/010 v sistemu SUKL in UNI-TEST-u.
Razvojno delo na osembitnem računalniku za centralo SI 2000/020 (to delo je bilo nagrajeno s Kidričevo nagrado) sem najprej opravljal sam. Razvil sem centralno enoto, pomnilnik in konzolo. Kasneje so se mi pridružili drugi sodelavci, tako da smo delo zaključili kot skupina. Pri tem bi
rad poudaril predvsem prispevek Franca Dolenca, Janeza Oraniča in Darka Beleharja, pa tudi drugih, mlajših sodelavcev.
Računalnik je bil zasnovan in razvit posebej za centralo SI 2000/020. Želeli smo doseči čimvečji obseg njegove kontrole in čimvečjo zanesljivost. Vpeljali smo več posebnih funkcij. Nekoliko smo se zgledovali po sistemu Metaconta in hkrati uporabili najsodobnejšo tehnologijo, ki je bila ob začetim razvoja na voljo.
V slovenskem in jugoslovanskem proštom je omenjeni računalnik nedvomno sodoben izdelek, če pa ga primerjamo z dogajanji v svetu, moramo seveda ugotoviti, da nas je svetovni razvoj spet prelil tel. Bodoči veliki telekomunikacijski sistemi Iskre Tele-matike bodo potrebovali še bolj zmogljive računalnike. Zato že lep čas teče razvoj šestnajstbitnega računalnika, katerega bomo uporabljali v bodočih telekomunikacijskih projektih. Njegova procesna moč bo desetkrat večja od sedanjega, imel pa bo tudi zelo velik pomnilnik.
Pri razvoju novega računalnika smo se združili strokovnjaki Iskre Delte, Inštituta Jožef Stefan, Fakultete za elektrotehniko in Iskre Telematike. Pri nas pripravljamo predvsem specifikacije. Osnovne enote so že razvite, trenutno pa so v fazi razvoja krmilniki teh enot. Seveda nas v zvezi z novim računalnikom čaka še zelo veliko dela.
Medtem pa je razvoj osem-bitnega računalnika za centralo SI 2000/020 v glavnem zaključen. V novejšem obdobju se ukvarjamo predvsem s problemi finalizacije, izboljšanja kvalitete, z dokumentacijo, torej z deli, ki so potrebna, da bo izdelek usposobljen in zanimiv za redno proizvodnjo, ki pravzaprav že teče.
Na koncu bi rad dodal še to, da
i s ni
Kidričeva nagrada, ki sva jo prejela Miranom Bratkovičem, i
sodelavcem_______________________,...
priznanje le nama, pač pa priznanje vsem najinim ožjim sodelavcem, kot tudi celotni delovni organizaciji Iskri Telematiki“.
Kazimir Mohar
UTEMELJITEV
Razvoj telefonske centrale SI 2000-020 predstavlja pomemben razvojni dosežek, ki temelji na predhodnem raziskovalnem projektu ISKRA 2000. S proizvodnjo teh central seje ISKRA uvrstila med proizvajalce najsodobnejših telefonskimi central s sodobnimi koncepti in tehnologijo. Ta dosežek, ki mu bodo sledile še nove, obsežnejše centrale s PCM komutacijo in programskim krmiljenjem, zagotavlja tovarni ISKRA—Telematika tehnično in ekonomsko konkurenčnost na domačem in tujem trgu.
DO KIBERNETIKA
DR. CIRILU ZEVNIKU IN JOŽETU HORVATU za postopek za kontinuirno vroče pospajkovanje trakov iz bakra in njegovih zlitin.
Letošnje nagrade za izume in tehnične izboljšave so prejeli tudi trije strokovnjaki iz DO Iskra Kibernetika.
Dr. Ciril Zevnik in Jože Horvat iz TOZD Razvojno-tehnološki center sta bila nagrajena za inovacijo „Postopek za kontinuirano vroče spajkanje trakov iz bakra in njegovih zlitin". Elektronska industrija uporablja trakove iz medenine, novega srebra in brona za štancanje priključkov, letvic, peres ipd. Površine trakov bi se morale
riju ipd., ker klima za tako delo v Iskri Kibernetiki ni ustrezna. Naprava je bila dokončno izdelana v sodelovanju s TOZD Vzdrževanje in s prototipno delavnico TOZD RTC. Predvsem sta morala uskladiti posamezne operacije v postopku: od odvijanja traku, raz-maščevanja, hlajenja, sp aj kanj a po eni strani, ponovnega hlajenja, spajkanja po dmgi strani, pranja, sušenja do ponovnega navijanja. Postopek je tehnično dodelan in tehnološko izpopol-
Od levetdr.Ciril Zevnik in Jože Horvat.
dobro spajkati tudi po daljšem skladiščenju, zato jih je treba predhodno pospajkati s slqjem kositra ali spaj-kalne zlitine kositer—svinec.
Že pred več leti so bili opravljeni številni preskusi, da bi omenjeno tehnologijo vpeljali v našo proizvodnjo, saj so Iskrini tehnologi tako obdelane izdelke videli na sejmih in v tuiih firmah. To je avtorjema uspelo šele pred tremi leti po trdem delu in premagovanju ovir in odporov. Odločila sta se za vroče kontinuirano nanašanje kositra ali spajke na trak in postopek: razvila od principa do proizvodne naprave, ki jo uporablja TOZD MKD v DO Iskra Telematika. Rešiti sta morala številne probleme, sama sta risala načrte, delala v mehanskem laborato-
njen, dosedanje izkušnje kažejo, da stalna kakovost nanosa ustreza zahtevam, kar omogoča zanesljivo zamenjavo trakov iz uvoza.
Dr. Ciril Zevnik opravlja naloge raziskovalca, ukvarja se predvsem s problemi korozije in površinske zaščite, za Razvojno-raziskovalno enoto pa naj bi vodil projekt Nove tehnologije. Elektrotehnik Jože Horvat pa opravlja električne meritve v vhodni kontroli in rešuje tekoče proizvodne probleme. Oba delata v oddelku za površinsko zaščito in tipske preskuse. Omenimo še to, da se v Tovarni števcev kažejo zahteve za pokositrovanje medenine po omenjenem postopku. Za know-how te tehnologije se zanima tudi DO Iskra Avtomatika.
UTEMELJITEV
V elektronski industriji se uporablja velika količina trakov iz medi, novega srebra in brona za štancanje Različnih priključkov, letvic, peres in podobnega, ki morajo biti pospajkani. Možnost pospajkanja teh materialov se z daljšim uskladiščenjem poslabša. Zato je treba površino predhodno pospajkati s kositrom ali spojko Sn Pb.
Avtorja sta se odločila za postopek vročega kontinuirnega nanašanja kositra ali spajke na trak, tako da se lahko pospajka cel trak ali samoposamezni pasovi eno — ali obojestransko. Postopek je popolnoma mehaniziran in omogoča poljubno prilagajanje potrebam glede debeline nanosa ali širine pokritja površine traku. Postopek je tehnično dodelan in tehnološko izpopolnjen, tako da izdelki ustrezajo po kvaliteti uvoženim. Avtorja sta tudi skonstruirala celotno napravo za mehanizirano pospajkovanje trakov. Dosedanje izkušnje so pokazale, da stalna kvaliteta nanosa ustreza zahtevatn, zato je možna zanesljiva zamenjava uvoženih trakov z domačimi.
DO AVTOMATIKA
MATIJI KODRIČU, DIPL. ING., ALOJZU KOZINCU, DIPL. ING., DARKU DRGLINU, DIPL. ING., SAMU PRODANU, DIPL. ING. EN JURIJU JURŠICU za delo Računalniška tehtnica RT 211 s priborom.
Med letošnjimi 105. nagrajenci sklada Borisa Kidriča, ki so prejeli 21 nagrad za izume in tehnične izboljšave, sta tudi dVe skupini iz delovne organizacije Avtomatika. Skupini sta prejeli nagradi za:
—	računalniško tehtnico RT 211 s priborom
—	in naprave za povezavo operatorja z računalniškim sistemom za vodenje procesov v realnem času. Računalniško tehtnico RT 211 je
razvila skupina delavcev: Matija Kodrič, Alojz Kozinc, Darko Drglin, Samo
Elektromehanska tehtnica RT 211 je prva domača naprava za merjenje mase točnostnega reda (III) do 3000 delcev. Po načinu delovanja in osnovnih funkcijah je enakovredna tovrstnim modernim napravam svetovnih proizvajalcev. Zaradi koncepta gradnje in programskega dela pa dovoljuje večjo fleksibilnost in direktno priključevanje zunanjih enot. Tehtnica je namenjena za tehtalne naprave v industriji, kjer se zahteva velika točnost, zanesljivost delovanja, odkrivanje in odpravljanje motilnih vplivov ter hitro
Skupina nagrajencev iz DO Avtomatika.
Prodan in Jurij Juršič z oddelka industrijsko tehtanje in doziranje TOZD Razvojni institut.
Odločitev, da se pristopi k razvoju nove tehtalne naprave, ki naj bi izpolnjevala zahteve kot: možnost uporabe v javnem prometu, možnost priključitve na višji nadzorni sistem in imela vgrajen mikroprocesor, s čimer bi dosegli višji tehnološki nivo, je bila sprejeta v začetku 1982. leta. V izredno kratkem času, v letu in pol, je omenjena skupina prenesla zamisli v končni izdelek. Najprej so bili izdelani trije prototipi in opravljene primerjalne meritve. Za zadovoljitev kompletne ponudbe so istočasno razvili tudi oddaljeni kazalnik KO 213 in semafor S 214 kot dodatno opremo. V juniju 1983. pa je na Zveznem zavodu za mere in plemenite kovine tehtnica dobila uporabno dovoljenje. Delež uvoznega materiala v napravi je sorazmerno majhen.
prilagajanje posebnim zahtevam uporabnikov.
Tehtnica je bila prvič prikazana na lanskem spomladanskem velesejmu v Novem sadu, kasneje pa na sejmu Elektronike v Ljubljani in na specializirani mednarodni razstavi procesne merilne opreme Interkama v Diissel-dorfu.
Nadaljnji razvoj skupine je usmerjen v pripravo in gradnjo krmilja za doziranje, s čimer bi uporabnost tehtnice v industriji še bolj razširili.
Proizvodni program tehtnice bi, kot je bilo dogovorjeno, v prvem četrtletju tega leta morala prevzeti TOZD Avtomatske in varilne naprave. Kljub nekaterim objektivnim in subjektivnim vzrokom bo potrebno redno proizvodjho čimprej vpeljati, če bomo hoteli doseči tisti ekonomski učinek, ki ga od dobre inovacije upravičeno pričakujemo in opravičili sredstva, vložena v razvoj.	Š.D.
UTEMELJITEV
Elektromehanska tehtnica RT 211 je prva domača naprava za merjenje mase točnostnega razreda III do 3000 d. Po načinu delovanja in osnovnih funkcijah je naprava ekvivalentna modernim tujim napravam, zaradi koncepta gradnje in programskega dela pa dovoljuje večjo fleksibilnost in direktno priključevanje zunanjih enot.
Delež uvoznega materiala je sorazmerno majhen. Tehtnica je dobila dovoljenje Zveznega zavoda za mere in plemenite kovine in je že uvedena v poskusno obratovanje.
DO AVTOMATIKA
MAG. PETRU PETERUNU, BOJANU GRILCU, DIPL. ING., MAG. BOJANU GROŠLJU, JANEZU NOVAKU, DIPL. ING., MARJANU MARKLJU, DIPL. ING. IN PROFESORJU DR. LUDVIKU GYERGYEKU za delo Naprave za povezavo operaterja z računalniškim sistemom za vodenje procesov v realnem času.
Naprave za povezavo člove-ka-operaterja z vodenim procesom, ki so prirejene človekovim sposobnostim, prevzemanjem in obdelave informacij, postajajo vse pomembnejše pri sodobnem računalniško orientiranem vodenju procesov. Od teh naprav je v znatni meri odvisna zanesljivost in kvahteta vodenja.
S temeljitim študijem fizioloških in psihofizičnih sposobnosti človeka pri prevzemanju in obdelavi informacij ter značilnosti posameznih vrst procesov, smo prišli do zaključka, da mora naprava za povezavo človeka-opera-tei]a z vodenim procesom omogočiti dialog ter nadzor in krmiljenje v realnem času in mora biti prilagodljiva na:
in variantne zahteve, ki izhajajo iz človekovih lastnosti sprejemanja in obdelave informacij (barva, oblika in velikost znakov, množina istočasno prikazanih informacij).
—	specifične procesne zahteve,
—	načine obratovanja procesa.
Vse te zahteve izpolnjujejo lahko
samo programsko orientirane naprave.
Glede na te ugotovitve sta bila v Razvojnem institutu Iskra-Avtomatika razvita mikroiačunalniški krmilnik sinoptične plošče in mikroračunalniški
barvni slikovni terminal. Vsaka naprava zase ali pa kombinacija obeh omogoča učinkovito povezavo opera-teija s sistemom daljinskega ali lokalnega vodenja procesov.
Krmilnik sinoptične plošče omogoča popolno vodenje procesov s sinoptične plošče in komandnega pulta ali samo popolni nadzor in krmiljenje preko operaterske konzole ah pa prikaz glavnih parametrov procesa.
Barvni slikovni terminal, ki se sestoji iz enega ah dveh slikovnih zaslo-
nov s skupno alfanumerično in funkcijsko tastaturo, sestavljata dva mikroračunalnika: krmilnik zaslonov in generator prikazov.
Poleg krmilnika sinoptične plošče in barvnega slikovnega terminala so bile razvite tudi operaterske konzole KOMOD, ki se uporabljajo zlasti za krmiljenje manjših procesov ali zasilno krmiljenje, pri čemer je prikaz stanja procesa na sinoptični plošči.
Tako je možno s sodobnimi napravami opremiti glavna in rezervna delovna mesta za lokalno ali daljinsko vodenje najrazličnejših procesov (železniškega in cestnega prometa, elektroenergetskega sistema, plinovodov, naftovodov, industrijskih procesov itd.) in se prilagoditi zahtevam glede obsega in pomembnosti področja vodenja.
Aparaturna oprema in prograj1'^ oprema krmilnika sinoptične P10sta in barvnega slikovnega teminala .3 delo razvijalcev Razvojnega inS pj; Iskra-Avtomatika in sodelavcev na Ljubljana in VTŠ Maribor. Aparate^ in programska oprema sta moduiaj ’ tako da je- za določeno aplikacijo1 ba izbrati ustrezne module in jih P°v zati med seboj.	. c,
Mikroračunalniški krmilnik sM: tične plošče pomeni bistveno izP° ;6 tev glede na prejšnje fiksno ožicS J krmiljenja sinoptične plošče. Ona® ča hitro priprejanje zahtevnim aph* cijam ter dopolnjevanje in sprernuU nje že obstoječih izvedb. Program5^ oprema pa ima tudi pripomočke . konfigunranje in projektiranje z tevne izvedbe.	^
Barvni shkovni terminal pa P011^ popolno osamosvojitev pri gtjrj, sodobnih sistemov za °Pera jLo vodenje procesov, saj je bilo P° p 6. tovrstne naprave doslej uvažati. ben poudarek je na modularnosti?1^ gramske opreme in pripomočkih editiranje pa terminal omogoča P"1" vodenja procesov tudi editiranje PrUt
zov-	av0
Lastni razvoj sistema za poveza ^
operateija z vodenim procesom ^ upoštevanjem rezultatov domačih z tujih antropotehničnih raziskav, ■ lastnim znanjem, izvirnimi rešiti a in sodobno tehnologijo, je Iskii-Av .0 matiki omogočil kompletno Sra'Ve. sistemov operativnega vodenja Pr°S. sov v realnem času z vsemi Pf® nostmi, ki jih ima gradnja takih sis mov ,,na ključ11 in samostojno nas panie na tujih tržiščih.	e.
Prototip sistema za povezavo OP^ rateija z računalniškim sistemom operativno vodenje (železniškega meta) je bil laboratorijsko preizkus®1 in razstavljen na sejmu v Plovdiv >
Skupina nagrajencav iz DO Avtomatika.
Strah pred rastjo cen v proizvodnji in v potrošnji
Ti ukrepi so se že takorekoč udomačili in povzročajo »psihološko« negativno stanje tako v reprodukciji, kjer se z odmrznitvijo akontirajo v cene že bodoče podražitve in tako te cene prehitro (neobjektivno) naraščajo z ene strani, z druge strani pa potrošniki prekomerno — neobjektivno povprašujejo po blagu v strahu pred povečanjem cen ob »odmrznitvi«. To stanje je dokaj očitno prav v tem obdobju.
S tem smo poleg »strukturne« in »stroškovne« inflacije spoznali že tudi naslednjo obliko »kvantitativne,« ali »inflacije povpraševanja«. To povpraševanje ni plod dejanskih potreb, zato izkrivlja tržno sliko o dejanskih potrebah, tako v družbeni, kot osebni porabi. S tem je še toliko bolj nevarno, ker proizvajalci dobrin izgubljajo pravo orientacijo (seveda poleg potrebnih in možnih strukturalnih sprememb proizvodnje zaradi cen, ali neustreznega repromateriala in surovin) v proizvodnji, kar namesto, da zbližuje ponudbo in povpraševanje le-to vedno bolj oddaljuje.
Naslednji neposredni in posredni stroškovni pritiski na cene se odražajo prek tečaja in obresti za kredite. Tečaj vpliva prek vedno dražjih vhodnih gradiv iz uvoza neposredno na stroške proizvodnje, posredno pa prek dohodka kot obresti, saj so odplačila tujih
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
kreditov čedalje dražja. Samo v lanskem letu smo razvrednotili dinar iz 63 din za dolar na 124 din za dolar ob koncu leta. To vsekakor vpliva kot močan generator inflacije, saj je naše gospodarstvo, predvsem pa industrija, še zmeraj premočno odvisna od uvoza surovin in repromateriala.
Tudi z obrestmi se nam ne godi nič bolje, saj smo sedaj, ko smo že predolgo odlašali z realnim vrednotenjem kreditnih sredstev, takorekoč s strani mednarodnih finančnih institucij (IMF) prisiljeni izpeljati tisto, kar smo si že nekaj let nazaj samo zapisovali v naše resolucije.
Daje težava večja in problem borbe z inflacijo še težji, gre s tem ukrepom pravzaprav za kratkoročno rešitev, ki naj upnikom zagotovi vračilo njihovih sredstev. Letošnja obveznost po realni stopnji obresti je ozko vezana na stopnjo inflacije, saj bi se naj obrestna mera gibala v tej ravni.
V lanskem letu je gospodarstvo plačalo 396 miljard din za obresti, oz. 14% od dohodka, medtem ko bo letos ta znesek presegel 650 milijard din, kar je več od akumulacije, zato bodo obresti dodatni posredni generator inflacije.
K vsem naštetim nesorazmerjem v današnjem gospodarskem položaju je potrebno prišteti stalno pomanjkanje
energetskih resursov, nekaterih osnovnih surovin v rudah za predelavo v domače kovine in v bazni kemiji (za gnojila itd.), ne vemo kakšna bo poletna žetev itd., kar vse se bo spet negativno odražalo na cene.
Vidimo torej, da vhodni stroški tekoče pritiskajo na cene, te pa odražajo inflacijo, ki naj jo spremljajo obresti in razvrednotenje dinarja, to pa spet vpliva na stroške in ponovno povzroča dvig cen. Ob tem pa se ne moremo izogniti vplivom potreb po sredstvih iz dohodka za vzdrževanje splošne in skupne porabe in negospodarsko investiranje.
V tej začarani »špirali«, ko se vsi generatorji inflacije lovijo kot »mačka svoj rep«, se zdi, da nam ni rešitve, in da se bomo pač morali navaditi na življenje z visoko stopnjo inflacije.
Toda tako mislijo in ravnajo samo pesimisti, pri nas pa vendar živijo in delajo optimisti, ki želijo prispevati svoj delež k stabilizaciji. Vendar optimisti tudi zaupajo v samoupravne odnose in moč dogovarjanja in usklajevanja cenovnih razmerij, najprej znotraj reprodukcijsko povezanih procesov in v nadaljevanju na prostem trgu.
Ker smo zgubili zaupanje v svojo sposobnost in se nismo pravočasno sporazumevali, nam je pač država z administrativnimi ukrepi prisilno in nesa-moupravno »urejala« cenovna razmerja. Tako se ti ukrepi iz dneva v dan množijo in puščajo čedalje manj prostora za samoupravno dogovarjanje in sporazumevanje.
Mnogim pa tudi to ustreza. Kako pa naj zdaj mi prispevamo svoj del k stabi-
lizaciji? Zaradi lažjega odgovora, ki sledi ob koncu, si poglejmo kako se v gospodarstvu izničijo učinki stalnega dvigovanja cen.
UČINKI CIKLIČNEGA ZVIŠANJA CEN
Z ustavnimi opredelitvami in v skladu z Zakonom o združenem delu so delavci v združenem delu osnovni nosilci pridobivanja dohodka in s tem planiranja njegovega ustvarjanja in delitve. Seveda je dohodek mogoče ustvarjati v medsebojni odvisnosti, povezanosti in odgovornosti z drugimi subjekti ter na teh podlagah oblikovati tudi cene, kot denarni izraz vloženih sredstev in dela (tekočega in minulega).
Celotni prihodek je ustvarjen z realizacijo izdelkov in storitev na trgu (znotraj DO in SOZD je tudi trg).
Dohodek pa ugotavljamo, ko od celotnega prihodka odštejemo materialne stroške in amortizacijo. Na višino dohodka lahko vplivamo ali z višjimi cenami ob istih materialnih stroških in amortizaciji, ali pa znižujemo stroške na enoto proizvoda.
Poleg teh največkrat uporabljenih metod pa imamo na razpolago še druge načine — »kvalitetne dejavnike gospodarjenja« imenovane — s katerimi lahko brez višjih cen povečujemo celotni prihodek. Predvsem gre za: boljšo organiziranost delovnih procesov (ustrezna delitev dela), izkoriščenost delovnih sredstev in predmetov dela; povečanje fizičnega obsega proizvodov in storitev na časovno enoto in zmanjšanje stroškov na enoto izdelka in storitve.
Najpogosteje so možne kombi113 cije med temi dejavniki, ki pa jih se veda plansko usmerjamo. Ker je plan V dobršni meri tudi izgubil svoj osnova* smoter usmerjevalca- proizvodnje ," porabe, se največkrat poslužujeta0 enostavne metode »zidanja« cen-nam v zadnjih petih letih kažejo moena inflatorna gibanja. Preveč smo že za pustili uporabo vseh ostalih možnih de javnikov, h katerim se bomo slej prej morali vrniti, če bomo hoteli štab lizirati naše gospodarstvo doma in ur6 diti deficit v mednarodni menjavi 6 vrniti vse obveznosti.
Nadaljnja delitev dohodka teniel na razporejanju za splošne in skup1'® potrebe ter osebno porabo zaposl60' delavcev in za pospešeni razvoj m31® rialne osnove dela (investicije). D® tvena razmerja so praktično tudi inti torno usmerjena, saj temeljijo na kon stantnih relativnih razmerjih delitve kategorij v dohodku in čistem dohoda TOZD. Ta se bistveno ne spreminja)0’ medtem ko se glede na rastoče stroška ali cene bistveno spremeni dohodek iz relativnih razmerij doseženi noin nalni zneski za razporeditev tega do hodka.
Ob predpostavki, da se v neki sred1 ^ (proizvodni TOZD) zvišajo cene
25% pomeni, da se bo ustrezno
tein11
povečal celotni prihodek, ob nespre menjenih materialnih stroških pa n° minalni in relativni del dohodka, k1 bo spet v večjih vrednostih razpore) na porabnike, vključno z večjimi lZPd čili za osebne dohodke. To bi pa nep° sredno vplivalo na večje povprašev3 nje po blagu, ki ga pa adekvatno
tem11
nismo proizvedli; da bi to povpraševa
s
k
1
v
n
o
n
t
i
1
1
t
r
t
6
tl
i
f
8
t
1,
tl
tl
II
n
gi
n
■it
di
ti
n:
tl ' C(
I 'n
I Pl 101
I ni
ni
sl
ti
ti
in
H
d,
di
. b,
'J:
P'
n
Ol
si
la
it
n
k
s
Sl
tl
k
ni
tr
fPtembra
1983. Prva aplikacija pa bo
On**	^ x u	U-V
l9g.c *e‘a 1983 in v začetku leta vode V ®0^ariji v centrih za daljinsko nj«611!6 železniškega prometa in želez-Sofie8a napajalnega omrežja na progi jUa-Plovdiv.
0mft je bilo v navedenem tekstu že ra?v,njen°’ je dosežek raziskovalno 9)nega dela rezultat skupnega
sodelovanja med delovno organizacijo Avtomatika, Fakulteto za elektrotehniko iz Ljubljane in Visoko tehnično šolo iz Maribora. Torej je nagrada istočasno tudi priznanje uspešnemu sodelovanju med visokošolskimi ustanovami in organizacijo združenega dela.
Š.D.
UTEMELJITEV
Delo pomeni originalen prispevek k reševanju problema vodenja proce-Sov s stališča povezave človek —sistem pri avtomatiziranem vodenju prometa 'n elektroenergetskih sistemov. Lastni razvoj sistema za povezavo operaterja'z v°denim procesom z upoštevanjem rezultatov domačih in tujih antropolo-K°-tehničnih raziskav, z lastnim znanjem, izvirnimi rešitvami in sodobno ‘etnologijo, je ISKRI—Avtomatiki omogočil kompletno gradnjo sistemov °Perativnega vodenja procesov v realnem času.
Od leve.Franc Pintarič,dr. Lado Lenart Zvezdana Sterle in profdr.Jurij Tasič.
D° ELEKTROZVEZE
jjjNKU SEVERJU, DIPL. ING., ZVEZDANI STERLETOVI, DIPL.
FRANCU PINTERIČU, ING., ANDREJU PAJNIČU, DIPL. PRnv£0sTJANU SIVKI, DIPL. ING., DR. LADU LENARTU IN KUFESORJU DR. JURIJU TASIČU za dela pri razvoju in izdelavi p,'i Računalniškega in analogno elektronskega dela plamenskega Oljskega fotometra FLAPHO-40.
wNaPrava FLAPHO 40 je nastala v iz nrm ^delovanju s Carl Zeiss J ena f p Ekro in Inštitutom Jožef Stekov • tem je Carl Zeiss postavil oslič 6 s*stema in razvil mehansko-op-C del naprave. Iskra je razvila cenile r ^‘dogno elektroniko in napajal-Inštitut Jožef Stefan pa računal-Itl0 1 del naprave s programsko opre-
Ekra sedaj že proizvaja ves elek-
tronski del naprave, Carl Zeiss iz Jene pa mehansko-optični del.
Ta razvojno-raziskovalni dosežek ima še dodatne koristne posledice. Omenimo predvsem, da je omogočil Iskri-Elektronika Horjul kooperacijsko sodelovanje z inozemskim partnerjem na sodobnem tehnološkem nivoju ter vpeljavo sodobne elektronike, vključno z mikroprocesorsko tehniko v proizvodnjo. Z rezultati te naloge so
se oplemenitili tudi drugi izdelki, kot npr. SPEKOL 200 in mikroračunalnik D ar ta 80.
Pri izvedbi naloge je potrebno poudariti še uspešno sodelovanje med Inštitutom Jožef Stefan, tu naj omenimo predvsem prof. dr. Jurija Tasiča in dr. Lada Lenarta, sedaj zaposlenega v Iskri Avtomatika, razvojnim oddelkom TOZD Elektronika Horjul v.Ljubljani, Vinkom Severjem, Francem Pintaričem in Zvezdano Sterle ter Andrejem Pajničem in Boštjanom Siv-kom v Horjulu.
Ob tej priložnosti moramo vsekakor omeniti še bivšega direktorja Elektronike v Horjulu Radovana Vrabla in vodjo razvoja Danila Mozetiča, ki sta bila pobudnika sodelovanja z inozemskim partnerjem ter domačim raziskovalnim inštitutom in s tem tudi po-. budnika uvajanja sodobne mikroraču-nalniške tehnologije v razvoj in proizvodnjo TOZD ElektronikaT
'oj m pi
,	_____ Horjul.
Utemeljitev, ki jo je na predlog komisije za podelitev nagrad za izume in tehnične izboljšave podal upravni odbor Sklada Borisa Kidriča, je sledeča: Predloženo delo predstavlja 4-ka-
nalni merilni sistem, ki ga krmili računalniški sistem Darta 80, in omogoča merjenje intenzivnosti spektralnih črt. Razen v medicini se sistem lahko uporablja še na drugih področjih, kot so živilska industrija, farmacija ipd; Z ustreznimi lastnimi aparaturami in programskimi rešitvami ter merilnimi metodami so razvili izredno kvaliteten, zanesljiv merilni sistem, ki se z nekaterimi karakteristikami uvršča v svetovni vrh komercialno dosegljivih instrumentov tega tipa. Sistem kot celota skupaj z mehansko optičnim delom fotometra je rezultat mednarodnega sodelovanja. Proizvajalec je lani izvozil tujemu partnerju 225 naprav, kar predstavlja 18 % njegove proizvodnje
Hkrati je bila za FLAPHO 40 podeljena še inovacijska veriga ,,Znak priznanja za uspešen prenos raziskovalnega dosežka v proizvodnjo**, ki so jo ob razstavi ,,Inovacija za stabilizacijo“ v Ljubljani dne 11. aprila 1984 podelili Raziskovalna skupnost Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Ljubljanska banka — Združena banka.
B.C.
eve:Andrej Panič,Boštjan Sivka in Vinko Sever.
UTEMELJITEV
Predloženo delo predstavlja 4-kanalni merilni sistem, ki ga krmili računalniški sistem DARTA-80 in omogoča merjenje intenzivnosti spektralnih črt. Razen v medicini se sistem lahko uporablja še na drugih področjih, kot so živilska industrija, farmacija ipd. Z ustreznimi lastnimi apara-turnimi in programskimi rešitvami ter merilnimi metodami so razvili izredno kvaliteten, zanesljiv merilni sistem, ki se z nekaterimi karakteristikami uvršča v svetovni vrh komercialno dosegljivih instrumentov tega tipa. Sistem kot celota skupaj z mehansko optičnim delom fotometra je rezultat mednarodnega sodelovanja. Proizvajalec je lani izvozil tujemu partnerju 225 naprav, kar predstavlja 18 % njegove proizvodnje.
DO CENTER ZA ELEKTROOPTIKO
DR. MARKU VAUCU, 'DUŠANU KUSTERLETU, DIPL. ING. KAROLJU NEMEŠU, DIPL. ING., MAG. UROŠU ALEKSIČI), VLADIMIRU LESKOVARJU, MARIU KALCICU, DIPL. ING., MATJAŽU DRE-NIKU, DIPL. ING., DIMITRIJU KRAMARJU IN JOŽEFU HOZJANU, DIPL. ING. za tehnično izboljšavo Laserski obdelovalni sistem ISKRA LMP 600.
Dr. Marko Valič nam je na kratko povedal o tem, kako je potekalo izdelovanje laserskega obdelovalnega sistema Iskra LMP 600. „S tem projektom smo se začeli ukvarjati že januarja 1982. V začetku sva na njem delala le dva - z menoj je delal še Kusterle. -Šele marca 1983 so se v team vključili še drugi sodelavca. V zadnjem času pa so nam pomagali še nekateri sodelavci laboratorija, ki sicer delajo na drugih nalogah.
Šlo je namreč za to, da bi sistem kar najhitreje usposobili in razstavili na sejmu »Elektronika 1983“ v Ljubljani. Ker na začetku na tem sistemu nismo delali dovolj pospešeno, je bilo zato nazadnje potrebno zares kar naj'-več prizadevanj. Laser smo izdelali in ko je bil razstavljen je dokazal, daje atraktiven, atraktiven še posebej zato, ker je v njem manj kot 10 % uvoženega materiala, pa še tega bomo nadomestili z domačimi materiali.
Tudi pri nastajanju tega sistema ni šlo brez težav. Laser je namreč stranski produkt, ki pa je bil za nas zanimiv, zato smo se ga s sodelavci lotili in ga dodelali. V svetu se te vrste proizvodi prodajajo zelo dobro, zato smo vedeli, da bo interes zanj obstajal tudi pri nas. Ker pa je šlo, kot sem omenil, za stranski produkt, problemov ni manjkalo. — Če smo namreč hoteli delati na nalogi, jo uspešno končati in laserskemu sistemu dati pravo obliko, smo marsikaj morali narediti sami ali pa iskati kooperante za dejansko izdelavo posameznih komponent zunaj Iskre, ker so pač bile proizvodne kapacitete Elektrooptike obremenjene z namenskimi programi. Tako smo pravzaprav po skušah z glavo skozi zid, in nemalokrat so se zadeve tudi zaostrile.
Junija lani so našo skupino skorajda razpustili. No, končno smo le izsilili ta proizvod, in sam mislim, da bi
gj.e Zadovoljili, saj smo prihodek dose z cenami, ne pa s povečanim fizič j^61 °bsegom proizvodnje, oz. boljšin racionalnim poslovanjem.
Pa se povečanja cen dogajajc
dnp., •	---tvv,.x.x.u.,JU VV.l V-VgUJCIJ,
?elo u° tudi pri dru8ih subjektih, bo ’ ?a *radcem času to povečanje izka nih° V 2višaniu naših lastnih material ^škov v tej TOZD, kar bo pov čelot Povečanie njihovega deleža in
e*otnem prihodku in s tem nominalni
realno zmanjšanje dohodka, to p ob^611'’ da v nadaljnji delitvi dohodk nj nnstantnem delitvenem razmerji ^m° več v stanju zagotoviti enaki 'nalnih zneskov za splošno ii uPno porabo izven TOZD, kot tud
riai°Se^n0 porab° in razširjanja mate ‘ne osnove dela v lastni TOZD. jn .er okolje, v katerem ta TOZD del s V|’ ni zadovoljno z znižanjem pri
de^0V '2 dohodka, enako pa tudi „ dnh VC' Z Zmanjšanim obsegom osebni l °dkov in sredstev za skupno pors , ’ Saj so se tudi življenjski strošl Po eZn° vsesPlošnemu zvišanju ce ccali, zato se začne proces planirt
ja dohodka od spodaj navzgor. Ton
sr ,2a^tevanih potreb po ustvarjeni e stvih do celotnega prihodka.
I	konkrgtH3 računica kaže, da smo n 'poustvarjali nižje vrednosti akt
lih rije’ *C°t tud' vse^ ostahh delitvi
k kategorij, ki se nahajajo iz dohoc s , 'aniranje od potreb po sredstvih i sit pkuhrano rastjo cen materialni pskov v proizvodnji privede d ■ atn° v'šjih potreb celotnega prihoc ga bomo seveda najlaže (če i
ka. ki
izvinu :
,.>ministrativnih zjfpor in ne deluje
uuvmn z
Zne zakonitosti)
dosegli s sprotni
zvišanjem cen naših izdelkov.
Namesto tega pa bi morali poskrbeti za boljšo organizacijo dela (delitev programov), s kombinacijo izrabe kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja in ostalimi ukrepi izrabe notranjih rezerv poskrbeti za večji obseg celotnega prihodka.
Vidimo torej, da je ta »cenovna dirka« neskončna in se kar naprej ponavlja, vse kategorije od celotnega prihodka, dohodka, vključno z osebnimi dohodki pa nam le dviguje na nominalno višjo raven, medtem ko realno te vrednosti slabijo.
KAJ TOREJ STORITI S CENAMI ALI KJE ISKATI IZHOD?
Odgovor niti malo ni preprost. Bralec, ki je pazljivo spremljal potek razlage vzrokov in posledic stroškov, cen, inflacije, obresti in tečaja dinarja ter njihovo vzročno povezanost, je že lahko prišel do sklepa, da bi kazalo nekje po isti logiki kot si sledijo povišanja cen, čim prej prenehati s tem neprestanim poviševanjem cen.
Seveda pa to v grobem pomeni tudi ne poviševati osebnih dohodkov, oz. jih deliti na škodo akumulacije in nadaljnjega razvoja. To pa spet vleče za seboj nadaljnji padec življenjskega standarda, kar si prav tako težko privoščimo, še posebej pri tistem delu delavcev z najnižjimi osebnimi prejemki. Bo kdo rekel pa naj se osebni dohodki povišajo le za tiste z najnižjimi prejemki. Vendar to spet ne gre, ker se vračamo v »uravnilovko« in sistem »bodimo si enaki v revščini«, ne glede na vloženo delo in njegove rezultate.
Skratka, stvar sploh ni enostavna, saj
sta inflacija in visoka rast cen centralno ekonomsko, politično in socialno vprašanje naše družbe. Pri razreševanju tega problema pa moramo sodelovati vsi brez izjem — vsak na svojem delu, nalogah in obvezah v združenem delu tu in tudi kot občani — državljan SFRJ izven dela, ali delegati v svoji delegatski obveznosti, itd.
Da bi se cene gibale v želenih okvirih, moramo nedvomno ustvariti ekonomske predpogoje. Ti rezultirajo iz medsebojno povezanih ukrepov ekonomske politike, kamor predvsem uvrščamo: sistem delitve dohodka, carinsko in davčno politiko, konsolidacijo kreditno-monetarne politike in odnosov s tujino, razbremenitev obveznosti gospodarstva do negospodarske porabe, sistem planiranja itd, kar ureja družba z resolucijskimi opredelitvami.
V materialni proizvodnji pa bodo potrebne velike spremembe v gospodarski strukturi (proizvodni orientaciji), v smeri povečanja učinkovitosti gospodarjenja z delom in sredstvi, povečanja produktivnosti dela, izrabe vseh razpoložljivih »kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja«, od zmanjšanja stroškov na enoto dela in proizvoda, do sprememb v strukturi porabe materialov in resničnega samoupravnega združevanja dela in sredstev in boljše poslovne povezanosti znotraj reprodukcijskih procesov.
Spoznali smo, da z lastnim zvišanjem cen povišujemo stroške v naslednji fazi predelave, ali potrošnje, ki se nam zelo hitro maščujejo z naraščajočimi lastnimi stroški, ki zmanjšujejo dohodek in s tem sredstva za družbeno in
osebno porabo. Posredno pa z višjimi cenami v končni porabi še dodatno zmanjšujemo kupno moč osebnih prejemkov, zato ni nič čudnega, da nas je strah, kaj bo s cenami, ko se bo po 1. maju »stalil led«.
V zadnjem času stalno slišimo in beremo p apelih vladnih forumov, socialistične zveze in sindikatov, da v združenem delu ne smemo dovoliti neljubega presenečenja o višji inflaciji kot lani, ko se bodo cene sprostile iz ledene skorje. Tudi tukaj je prisoten strah, saj se zavedajo, da so ukrepi ekonomske politike premalo učinkoviti in stabilizacijsko naravnani.
Tako pač delavcem v združenem delu ostaja spoznanje, da morajo izrabiti svojo ustavno pravico, ki jim po samoupravni poti zagotavlja obvladovanje vseh reprodukcijskih procesov, vključno s cenami. Samoupravno dogovarjanje in sporazumevanje mora temeljiti na enakopravnih odnosih v medsebojni odvisnosti in povezanosti in spoštovati realne ekonomske zakonitosti tržne blagovne proizvodnje, ne pa, kot se nam dosedaj največkrat dogaja, temeljiti na monopolnih pozicijah in izsiliti vsakršno ceno. S takim načinom sporazumevanja, smo slabili zaupanje v samoupravne odnose in moč te institucije.
Ob predpostavki »pogojno« samostojnega in svobodnega oblikovanja cen v skladu s tržnimi pogoji moramo vedno bolj posegati po kvalitetnem samoupravnem sporazumevanju na razvojnem in cenovnem področju. Le-to lahko zagotovi selektivno in postopno rast cen znotraj reprodukcije, ki naj bi počasi, a vendar trajno, umi-
rila sedanjo »galopirajočo« inflacijo, zagotovila preusmerjanje proizvodnje v smeri zagotavljanja manjše potrošnje v Jugoslaviji in čim večjo preusmeritev blagovnih fondov v izvoz.
Povečanje izvoza moramo doseči z izvozom izdelkov višje stopnje obdelave in kompleksnih izdelkov, ne pa z izvozom surovin, ki nam sedaj iztekajo čez meje. V takih razmerah pa z administrativnimi ukrepi ni mogoče zamenjati učinkov, ki jih lahko dosežejo subjektivne socialistične sile v združenem delu, ko se morajo nujno samoupravno dogovoriti znotraj reprodukcijske verige, da bi tako dosegli konkurenčnost na svetovnem trgu z ene strani, z druge strani pa ob tem zagotoviti čim večjo vsebnost domače substance, dela in znanja v izvoženih izdelkih in storitvah.
Kako se vlada, skupaj z asocijaci-jami združenega dela trudi, da bi po eni strani zagotovila samostojno in svobodno oblikovanje cen za večji del blagovne proizvodnje (obveznost do IMF), po drugi strani pa z dodatnimi pogoji zagotovila umiritev rasti inflacije, si bomo ogledali v nadaljevanju v naslednji številki našega glasila. Do tedaj bo že več jasnosti, kam in kako se bodo usmerili pogoji za oblikovanje cen v letošnjem letu. Za sedaj sta dva osnovna — Projekcija, ki predvideva v poprečju še 25% rast cen do konca leta in raven doseženih svetovnih (izvoznih in uvoznih) cen — za našo panogo je do konca leta predvidenaše 13% rast ob že doseženi 5,9% rasti v I. trimesečju, vendar kot rečeno, podrobneje o tem naslednjič.
Klemenčič-Saražin Stanko
Msd letošnjimi nagrajenci Sklada Borisa Kidriča
_________________________________________________________J
lahko na tem področju imeli razvitega natna laserska rezalna naprava (skupaj že mnogo več, kot imamo, in da bi to z DO Avtomatiko), ena enota pa je Mrko predstavljalo odlično podlago namenjena za BIAM skupaj z Ivo Lola za nadaljnje zahtevnejše delo na tem .Ribar, Železnik pri Beogradu. Tam področju.	namreč gradijo center za obdelavo
Vendar stvari so se nam obrnile v pločevine in bodo stroj za izsekavanje prid in sicer tik pred, še bolj pa po kombinirali z laserjem. Poleg naštetih razpravi. Sedaj lahko rečemo, da se je tudi po Sloveniji interesentov veli-stvari premikajo, čeprav sam še-vedno ko, tako v Iskri (Avtoelektrika, Hipot) mislim, da prepočasi. Prepočasi pra- ' kot izven nje (IMP, ipd.), vim tudi zato, ker je zanimanja za In kaj taka nagrada vendarle vam, naše izdelke veliko, in ljudje, ki so pri- oz. vašemu teamu pomeni?
Od leve:dr. Valič,Kuster le'Leskovar flemešJCramar/i leksič,KalčičJlozjan, Slebingerfirenik.
hajali z različnimi materiali, da bi na njih preizkušali možnosti uporabe laserja, so bili mnogoštevilni.
Ponudili smo tudi že precej uslug, tako da imamo v bodoče namen tak stroj izdelovati v večjih količinah. Zaenkrat imamo nabavljenega repro-materiala za 10 takih enot, 3 oz. 4 pa izdelujemo že sedaj sami. Od teh nameravamo eno obdržati v delavnici za naše potrebe in usluge, z drugim se bomo predstavili 15. maja na Mednarodnem sejmu za varilno tehniko v Zagrebu, kjer bo razstavljena koordi-
Nekaterim sodelavcem taka nagrada, seveda, pomeni življenjski uspeh. Za vse nas pa bi gotovo pomenila več, če bi med udeleženci videli tudi kakšnega člana našega KPO, vendar pa — to je povsem moje mnenje — mislim, da še vedno preveč nagrajujemo za življenjska dela in premalo nagrajujemo tiste reči, ki pomenijo hitrejše obračanje sredstev in pogoje za boljše delo. Take nagrade za tovrstno delo, se mi zdi, bi bile večja vzpodbuda in boljša motivacija.
Mak
UTEMELJITEV
Laserski obdelovalni sistem je dosežek na področju aplikacije laserske tehnike v zahtevnih procesih obdelave materialov. Z laserskim obdelovalnim sistemom so avtorji posegli na področje visoke preciznosti obdelovalnih strojev, ki je bilo doslej domena uglednih, znanih specializiranih firm. Realizacija '! sistema ni samo lep dosežek na področju aplikacije laserske tehnike; njen pomen.je predvsem v združitvi vrhunskih dosežkov na različnih področjih' tehniških ved.
Danilo Gorjan.
Kot proizvajalci glinične keramike smo na pobudo Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko pristopili k razvoju spoja kovina — keramika. Ta naj bi nadomestil že osvojen, a manj ustrezen spoj kovina — steklo.
Resnejše delo na osvajanju keramičnih obročev za ta spoj se je začelo pred petimi leti. Kljub temu, da je to v svetu že znana stvar so manjkale čis-
to praktične tehnološke izkušnje za to specifično področje. Sočasno je tekel razvoj metalizacije na IEVT in keramike v AET. Po številnih poskusih je bila končno osvojena visokotemperatuma metalizacija na keramiko z 96 % Al-)Og.
"Poleg tega, da mora biti keramika vakuumsko tesna, obstojna v vodikovi atmosferi pri višjih temperaturah, mora biti tudi dimenzijsko točna. Da bi se v čimvečji meri izognili dragi obdelavi z diamantnim orodjem, smo s skrbnim nadziranjem vseh faz pri izdelavi dosegli dimenzijske tolerance pius-minus 0,2 %.
Zaradi ostrih zahtev je bilo potrebno spremeniti nekatere standardne prijeme v proizvodnji in dvigniti tehnološko kulturo.
Za nekatere tipe obročev smo razvili posebno visoko-temperaturno glazuro, tako daje bilo mogoče že glazirano keramiko metalizirati. Na ta način se je poenostavilo delo pri metali-zaciji. Po dosedanjih informacijah je to v svetu originalen postopek.
Ostalo je še veliko dela. Potrebno bo še izboljšati zanesljivost tehnologije, izboljšati kvaliteto in proizvodnjo prilagajati velikoserijski izdelavi.
Marko Rakušček
UTEMELJITEV
Uporaba metalizirane keramike se je v zadnjih desetih letih močno razširila, saj se ta zahtevna tehnologija uporablja pri izdelavi elektronskih integriranih vezij kot zaščita pri jakotočnih polprevodniških elementih, podnožjih, konek-torjih za ultravisoki vakuum, jakotočnih stikalnih elementih itd. Pri vseh teh izdelkih je treba zagotoviti vakuumsko tesnost, zaščito pred preboji visoke napetosti in zanesljivo mehansko zaščito. Skupini strokovnjakov, ki so jo sestavljali sodelavci Instituta za elektroniko in vakuumsko tehniko in Iskrin TOZD AEI -—Tolmin je na osnovi večletnih izkušenj uspelo izdelati tehnologijo za metaliziranje keramike, ki se uporablja pri izdelavi elektronk za posebne namene, namesto manj zanesljive steklene konstrukcije. Ta metoda je uporabna tudi pri izdelavi precizno oblikovanih keramičnih delov. Z,a izdelavo teh naprav uporabljajo samo domače surovine, kar so omogočile dodatne raziskave in tehnološke prilagoditve.
DO KONDENZATORJI
IVU BLAŽIČU, DIPL. ING., MILANU BAJCU, FRANCU STARIHI, ING., SILVU JAKŠI, IVU SLANI, ING., ALOJZU MALENŠKU, DIPL. ING., PROF. DR. PETRU ŠUHLU IN ALOJZU ROŠKARJU, DIPL. ING., mikroračunalniško krmUje za avtomatski navijalni stroj AN M 236.
DO IEZE
DR. EVGENU KANSKVJU, DANILU GORJANU, DIPL. ING, MARJANU STIPANOVU, DIPL. ING., MAG. MARJANU BUHU, NEVENKI ČOKOVI, BOJANU ERJAVCU, DIPL. ING., JOŽICI LENASSIJEVT, DIPL. ING., ZLATI ROŠEVI, DIPL. ING., STANISLAVU ŠORLIJU, DIPL. ING. IN JOSIPU ZOUBKU, ING. za tehnično izboljšavo Metalizacija visoko glinične keramike.
Tolminska Iskra ima v proizvodni dejavnosti tudi oddelek keramike, kamor „sta prišli11 dve Kidričevi nagradi. Eno izmed teh je prejel STANISLAV ŠORLI, dipl. ing. kemijske tehnologije, zaposlen v tej TOZD od leta 1972. Ves čas je opravljal dela in naloge na področju keramike kot vodja laboratorija, razvijalca, projektant področja, vodja oddelka.
Stanislav Šorli.
Za naše glasilo nam je tole povedal: Kljub slabim, da ne rečem nemogočim pogojem in možnostim za delo, se strokovnjaki V razvoju keramike v naši TOZD zelo dobro zavedamo perspektivnosti razvoja in možnosti uporabe keramike na določeni bazi ali drugih
oksidnih, oz. neoksidnih materialov na raznih področjih.
Razvoj te dejavnosti v naši TOZD je precej časa zavirala oddaljenost od sorodnih industrij in raziskovalnih centrov, kar je bilo pogojeno z večjo možnostjo izoliranja. Po temeljiti redukciji in prestiykturiranju proizvodnega programa keramike pa poteka zadnjih pet let intenzivno sodelovanje in povezovanje z raziskovalnimi centri v Sloveniji in drugih republikah.
Naše sodelovanje na področju razvoja metalizacije visokoglinične keramike s skupino dr. Kanskega na IEVT je vsekakor zgleden primer sodelovanja med raziskovalno inštitucijo in industrijo pri razvoju neke tehnologije oz. izdelka. Prejeta nagrada to samo potrjuje. Prepričani smo, da bo tako tesno in uspešno sodelovanje potekalo tudi pri prehodu na industrijsko proizvodnjo in pri drugih nalogah. Upam, da bo prejeta nagrada vplivala v čimvečji meri pozitivno na dvig inovacijske zavesti in kulture v sami TOZD, kjer je še vse preveč „vrtičkarstva“ in birokratskih zavor.
Drugi prejemnik Kidričeve nagrade iz TOZD AET je DANILO GORJAN, dipl. ing. kemične tehnologije. Njegova prva zaposlitev sega že v leto 1963, vmes je bila vojaščina in študij na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, po diplomi leta 1975 pa spet zaposlitev v AET. Opravljal je naloge vodje keramičnega oddelka, razvijalca, tehnologa itd.
V zvezi z nalogo vakuumsko tesni spoj keramika — kovina je povedal:
V imenu celotne nagrajene semiške skupine nam je ob Kidričevi nagradi tako-le spregovoril Franc Stariha:
„Na projektu „AVM 236“ smo pričeli z delom leta 1980, in sicer v oddelku za konstrukcijo ter v sodelovanju z oddelkom za elektroniko. Pokazalo se je že pri izdelavi podprojekta, da bo načrtovani stroj zelo^kompliciran avtomat, katerega krmiljenje bo zahtevno in bi ga bilo s tehnologijo, ki smo jo obvladovali takrat, zelo težko realizirati.
Zato smo predlagali našemu vodilnemu kadru, da bi storili za takratne čase precej pogumen korak, to je bilo
v začetku leta 1981, in sicer, da bi v perspektivi prešli na zasnovanem stroju kot prototipu na mikroračunalniško krmiljenje. Ko smo spoznali vse funkcije stroja, smo videli, daje realizacija možna le ž mikroračunalniškim krmiljenjem, za kar smo poiskali pomoč na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko! Tu so nam na začetku pomagali predvsem s svetovalnim delom, kako se lotiti projekta.
Težave so oile pri delu predvsem z nabavo opreme. Pri mikroračunalniš-kem krmiljenju smo startali z nič, prav tako "na smo se tudi z vidika strojnega dela lotevali novih konstrukcij, zahtevnejših. In tu je bilo še tretje
UTEMELJITEV
Mikroračunalniško programirani navijalni stroj predstavlja pomemben dosežek v modernizaciji proizvodnje folijskih kondenzatorjev, zlasti ker je rezultat večletnega prizadevanja pri osvajanju lastnih tehnoloških postopkov in izdelavi proizvodne opreme.
Preizkusi, opravljeni v tovarni, kažejo na velik prihranek tako pri investicijah kakor tudi v proizvodnem času.
področje, to je področje reguia..f kjer smo hoteli doseči visoko ZTn°£”
igulacj!’
vost stroja.
Da bi dinamika navijanja vse prenesla, je bilo potrebno s'
—- Tekt
'trojo?!
initi z elektronskimi zategi. To nauL povzročilo precej preglavic. Tako ^ : pri tem stroju torej dvignili nivo P
mehanskih konstrukcijah, osvojil’?jj
kro računalniški krmilnik področje regulacij.
Z delom smo pričeli ob koncu/6
tu ucium ainu piiGCll UU A.V1V'«-.	«
1980, stroj pa izročili proizvodiij1 koncu leta 1983. Razvoj je torej ^
tri leta.1'
Ivan Blažič.
S
t
\
v
J
t
M
l
k
ni
te
pi
ni
ni
n(
P«
ni
»j
vi
lo
Miran Bajec.
Ž2 j va
lo
DO KIBERNETIKA
DR. JANEZU PIRŠU, BOJAN1 MARINU, ING., ERIKU MA*' GANU, STANIMIRU VASICA IGORJU MUŠEVICU, Dir,1; ING., ANDREJU PRIMC^-DIPL. ING.,’ IVANU KVASI DIPL. ING., ANDREJU VUČKOVIČU, DIPL. ING., SILV PIRŠEVI, ING., ANDREJC GARTNERJU, DIPL. ING. ^ PROF. DR. ROBERTU BLlNCT za izuma Miniaturni moMj,0 časovno odvisnih električnih nalov z LCD zaslonom in ponY nilnim zapisom in Tekočekrisi31' ni osciloskopski zaslon z in*6* nim reflektorjem in interno mrežo.

Tretji nagrajenec iz Iskre Kih®' netike je mag. Andrej Primc, zaposl^ v Tovarni merilnih instrumentov Otočah. Nagrajen je bil za izum mit113 turnega monitorja Časovno odvisni11
(Nadaljevanje na 9.
strani)
•anv : ,,
T°ZD ELEKTRO AKUSTIKA, SEŽANA
Brez učinkovito organizirane delovne organizacije tudi lepše prihodnosti
sežansko Iskro ni
»februarja je bilo doma 100 delavcev, precej pa je tudi navidezno JposlenBi; skupaj kar polovica od nekaj manj kot 500 članov kolektiva ganske Iskre!" Tak je bil začetek našega pogovora z direktorjem sežan-d t	Elektroakustika Gvidom Coljo, ki je brez dlake na jeziku
P*azal na izredno zapletenost današnjega položaja svoje temeljne organi-
nji r°blem i sežanske Iskre niso od danes; tudi v našem glasilu je bilo priobče-te Ze, nekaj zapisov, ki so opozarjali na težave, ki so presegale moči delavcev prm - or8anizacije. Tudi posegi sanacijske komisije, ki je pred leti pričela s joJntivnm delom, niso bili uspešni - čeprav zaradi neprestano spreminja-U£. gospodarskih razmer notranja prizadevanja vedno tudi ne morejo biti povita. Kaj pa je pravzaprav vzrok današnjim, enim najtežjih problemov v l z8odovini obstoja Iskre v Sežani?
^Colja: „Naša temeljna organizacija jst \ zagati s programom, čeprav je °casno tudi res, da je proizvodni m Sram tak, da od njega nikoli ni bilo da prav dobro živeti. Moti mor-
Predvsem spoznanje, da gre za pro-
lll,,|llllll!||||
grame, ki ne omogočajo rasti — vsaj če sklepamo po poslovanju temeljne organizacije v zadnjih 19 letih. Zato sem tudi mnenja, da so bila vsa leta doslej, ko je bilo poslovanje uspešno, zgolj slučajna, uspehi trenutni in da
■iiiiiiimmiiiiiiimimiiimiiiimimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiumiimimiiiiimiiiiimiimiiiiiimimiimiiimiimiii
Med letošnjimi nagrajenci Sklada Borisa Kidriča
(Nadaljevanje z 8. strani)
čnih signalov s tekoče-kristal-“i zaslonom in pomnilnim zapisom Kum tekočekristalnega osciloskop-jn §a zaslona z internim reflektorjem ve?.lntern° mrežo. Izuma sta rezultat va|tnega skupnega razvojno-razisko-j ?e8a dela strokovnjakov Instituta niu ■ ^tefan in Iskrine tovarne meril-^ mstrumentov.
da poznejše tiskanje mreže na zunanjo ploščo zaslona ni potrebno .
O teh novostih so začeli razmišljati že leta 1979, ko so na institutu Jožef Stefan izpopolnili tehnologijo tekoče-kristalnih prikazovalnikov. Porodila se je ideja o razvoju matričnega displaya, ki omogoča prikaz časovno odvisnih signalov (prikaz poljubne slike ni možen). Zaradi načina krmiljenja je ta
tQ . sn°va izuma miniaturnega moni-Ilaje tehnična rešitev prikaza časov-tek ^v*sn^1 električnih signalov na nrJj^kristalnem zaslonu, ki zajema neg Vsem izvedbo krmiljenja matrič-&a tekočekristalnega zaslona. Dmga n 0st> ki jo prinaša ta izum, pa je p a tehnična rešitev prehodnega nj !rlnenja signala na analogni zakasnil-p' ,ji> kar omogoča hitrejše vzoree-vi,. signala oz. opazovanje signalov z
[Q , mgi izum LCD ima interno osci-Za i Psk° mrežo na tekočekristalnem Va ,°nu. kar omogoča pravilno odčita-l ie (brez paralakse) merjenih signa-va,P°d poljubnim kotom. Pri obliko-2, ,iu elektrod, ki so sestavni del 0na» se oblikuje tudi mreža, tako
rešitev zelo pnmerna za prikaz omenjenih signalov.
Omenimo še nekaj prednosti, kijih ima tekočekristalni osciloskop ski zaslon v primerjavi s klasično izvedbo zaslona s katodno cevjo: dobra vidljivost zapisa tudi pri močni svetlobi, tisočkrat manjša poraba energije, majhne dimenzije (debelina zaslona je okrog 10 mm, katodna cev pa je dolga vsaj 30 cm), možnost uporabe v petrokemiji, medicini in v eksplozivni atmosferi, saj je potrebna nizka napajalna napetost.
Oba izuma sta bila uporabljena pri novem izdelku Iskrascope LCD, ki ga osvaja Iskra Kibernetika. Omogočila pa bosta prenosne izvedbe vseh merilnih instrumentov, ki imajo katodno cev.	Alojz Boc
UTEMELJITEV
Skupina, ki ima dolgoletne izkušnje na področju teorije tekočih kristalov in njihove aplikacije, je kot druga nasvetu ponudila trgu miniaturni osciloskop z zaslonom, ki uporablja tekoče kristale.
Pri tem je bilo treba rešiti dvoje vprašanj, specifičnih za uporabo tekočih rtstalov. Ti so namreč relativno počasni, zato je treba opazovani signal spra-u-ti v ustrezen spomin. S tem pa osciloskop pridobi uporabnost, saj je z njim mogoče opazovati tudi enkratne pojave. Zaradi mozaične strukture zaslona 1 d'kosti 7 x 7-bitov je bilo treba uporabiti digitalno tehniko in skonstruirati Pc^ebno krmilno logiko zaslona. Z uporabo dovolj hitre analogno digitalne Pretvorbe je avtorjem uspelo napraviti osciloskop, ki registrira električne sig-nale do frekvenc 250 kHz.
Zaradi novosti na trgu, kjer takšnih proizvodov še ni, pripravlja Iskra serij-Sko Proizvodnjo, ki bo zanimiva zlasti za izvoz. Posebej je treba poudariti da °Pisani inovacijski dosežki omogočajo izdelavo novega izdelka skoraj izk-lacno z domačo tehnologijo, vključno z zahtevnim zaslonom iz tekočih kristalov, H uvoza bodo le mikrovezja, ki pa predstavljajo majhen del celotnih ^laganj.
isKRA
na njih vsekakor ni bilo mogoče graditi prihodnosti.
Naša sedanja naloga - ki jo še posebej potiska v ospredje izredno težak današnji položaj — je, da pričnemo stanje spreminjati. Skoraj polovica ljudi brez pravega dela, nizki osebni dohodki, Id naravnost spodbujajo k nizki produktivnosti in socialnim nemirom, strah pred prihodnostjo — vse to je v veliki meri logični rezultat dogajanja v zadnjih letih. Za ta položaj niso krive samo zamrznjene cene, ki povzročajo glavobol mnogim drugim temeljnim organizacijam; nas je prizadela prekinitev materialnih tokov, ki pa je tudi posledica cenovnih nesorazmerij in neurejenih dohodkovnih odnosov. Naš naj večji problem so devize, 'brez katerih ne moremo uvoziti najnujnejših materialov, posledica pa so zastoji v proizvodnji."
Premajhen lasten izvoz, ki ne zagotavlja deviz za nemoteno proizvodnjo, je ena od že znanih značilnosti proizvodnje Elektroakustike. Kako se preo-rientirati, da bo izvozno usmerjen zadosten del proizvodnje, da bo deviz dovolj?
Colja: „V prvih treh mesecih letošnjega leta smo imeli v poprečju 66 % realizacijo fizičnega obsega proizvodnje. Tu je precej „zaslug“ pri nekaj deset tisočih dolarjev, ki so nam manjkali da bi zagotovili proizvodnjo aparatov „Trenta“. Tu si — podobno kot še marsikje - s tem, da smo člani DO Široka potrošnja, nismo uspeli prav nič pomagati. V treh mesecih smo „pridelali“ 160 milijonov dinarjev izpada proizvodnje, kar v trdneje povezani delovni organizaciji prav gotovo ne bi bilo potrebno. Bojimo se tudi prihodnjih mesecev, saj se zavedamo, da imamo le malo možnosti, da bi pokrili izgubo iz prvega kvartala!"'
Kako pa si predstavljate delovno organizacijo, v kateri bi lažje poslovali?
Colja:	„Široka	potrošnja danes
prav gotovo ni tisto, kar naj bi bila. Gre predvsem za skupek bolj ali manj samostojnih temeljnih organizacij, ki same nastopajo kot delovne. Zato se dogaja, da se npr., v jeseniški Železarni srečata nabavna referenta iz dveh TOZD Široke potrošnje in drug drugega onemogočata pri dobavah strateškega materiala; v niški Elektronski industriji so se srečali celo trije!
Kako izgledajo naši obiski v tujini si lahko kar predstavljamo. V današnji Široki potrošnji ni povezanih finančnih tokov, pa se zgodi, da ni niti 'dinarjev niti deviz — pa če gre za še tako majhno vsoto - da bi rešili trenutno zagato v eni od temeljnih organizacij, čeprav v sosednji tisti čas mogoče niti ni zadržkov za finančno pomoč. Neurejeno imamo tudi programsko delitev; kako bi si lahko sicer pojasnili nakup modernih navijalnih strojev za transformatorje v kranjski DO Kibernetika prav v obdobju, ko poskušamo doseči dogovor, da bi postali edini proizvajalec transformatorjev v SOZD Iskra?
Hkrati vemo, da imamo v temeljni organizaciji preširok proizvodni program, ki ga ne obvladujemo v celoti, pa vseeno ne pride do pogovorov o delitvi dela, specializaciji.... Elektroakustika je danes tehnološko in razvojno zaprta sama vase; ne vemo s kom naj se povezujemo in istočasno ugotavljamo, da nimamo trdnega programskega jedra, ki bi bilo nosilni del naše proizvodnje. Na vsa ta vprašanja bi morali iskati odgovor v okviru delovne organizaije, ki pa bi se morala temu primerno organizirati."
V kratkem povedano naj bi bila delovna organizacija Široka potrošnja nasprotje tistega, kar je danes — samostojne, bolj ali manj slabo povezane temeljne organizacije naj bi se preobrazile v proizvodne enote, ki bi se poslovno povezale in na ravni DO oblikovale skupen program, razvojno politiko, povezala finančne tokove, se d ogovarjale o delitvi dela pri izvozu itd.?
Colja: „Prav to! In tudi samo tako si danes v Sežani predstavljamo našo perspektivo. Danes ugotavljamo, da z lastnimi močmi nismo več kos obvladovanju vseh poslovnih procesov, pa tudi gospodarno ni več. Naša edina želja pa je, da v taki DO poiščemo svoje mesto — bodisi v današnji Široki potrošnji ali kateri od drugih v Iskri. Tako naprej ne moremo več! Iskra v
Prvega maja v Opatje selo!
Tudi letos bo tradicionalno prvomajsko srečanje delovnih ljudi in občanov Nove Gorice v Opatjem selu na Krasu. Srečanje se bo pričelo zjutraj ob 9. z nastopom športnih ekip v malem nogometu in streljanju z zračno puško. Osrednja kulturno-politična manifestacija se bo pričela ob 14. v naravnem avditoriju na obronku vasi Opatje selo.
V	osrednjem programu bodo nastopili Tržaški partizanski zbor ,JPinko Tomažič,”briškij)ihalni orkester, pripadniki JLA ter učenci osnovne šole „Ivan Rob” iz Šempetra. Slavnostni govornik na letošnji prireditvi bo Marjan Orožen, predsednik slovenskih sindikatov.
V	kulturnem prograpru po osrednji prireditvi bodo sodelovali folklorna skupina „Tine Rožanc" ansambel ..Avtomobili", ansambel ,,Novi Lapos" in pevec Maijan Smode.
Novogoriški Iskraši in Iskraši iz drugih TOZD in DO, ki bi radi spozna-li lepo kraško pokrajino in prisostvovali kulturno-politično zabavni prireditvi, pridite 1. maja v Opatje selo.
M.R.
v__________________________________________________________________v
Sežani je izgubila ugled, kar nam zapira možnosti za pridobivanje kvahtet-nih kadrov, razpisi za štipendije ostajajo brez odziva, vsak mesec po izplačilu OD se bojimo prekinitev dela. Mimogrede: Letošnje poprečje izplačanih osebnih dohodkov je 14700 dinarjev, razmerje med najnižjim in najvišjim OD je komaj 1:3, poprečni dohodki članov poslovodnega kolegija TOZD pa ne presegajo 25.000 dinarjev. To prav gotovo pove vse!"
V prvem letošnjem kvartalu ste po oceni povečali lansko izgubo za še nadaljnjih 150 milijonov dinarjev. Tak rezultat seveda ni podlaga za pričetek izplačevanja višjih osebnih dohodkov, hi zagotovilo za izboljšanje socialne
varnosti danes že ogroženih sežanskih Iskrašev. Kako boste to pojasnili kolektivu?
Colja: „Če bi nam uspelo junij ..pokriti" z ustreznimi količinami repromateriala, bi ob poprečnem 90% pokritju aprila in maja uspeli izgubo odstraniti. V nasprotnem primem pa — počakajmo. Rad pa bi osvetlil sicer razširjeno, vendar zmotno prepričanje, ki velja še marsikje: pri nas niso zaposleni polproletarci, ki si glavnino ali vsaj pomemben del dohodkov pridobe na kmetijah! Sežana ni kmetijski kraj, možnosti dodatnih zaslužkov pa so skromne — še posebej na naši strani meje.. “
Stane Fleischman
DO AVTOMATIKA
Po tekmovanju kovinarjev
Ljubljane
S podelitvijo nagrad in priznanj ter ramlasitvijo rezultatov v Klubu delegatov v Ljubljani, se je v ponedeljek, Ič.aprila končalo letošnje, IV. proizvod-no-delovno telonovanje kovi-aafjev Ljubljane. Najboljši tudi letos so bili predstavniki Litostroja, Avtomontaže, IMP-ja Agrostroja in Saturnusa, se bodo udeležili republiškega tekmovanja, ki bo konec maja v Domžalah in Kamniku.
Ob desetletni tradiciji republiških in zveznih srečanj, je preizkusu znanj a v glavnem mestu Slovenije že z lanskoletnim srečanjem postal izsek vsakodnevnega delovnika kovinarjev iz organizacij združenega dela. Temu lahko dodamo ugotovitev, da so dosedanja tekmovanja kovinarjev v Ljubljani upravičila svoj prispevek k večji motiviranosti delavcev, ki se z delom potrjujejo v vsakodnevnem proizvodnem procesu, ter s svojim zgledom in sposobnostjo širijo krog tistih, ki tekmovalno razpoloženje prenašajo v delovne sredine.
Na tekmovanju, ki ga je tudi letos organiziral Mestni sidnikalni svet Ljubljane, je sodelovalo 148 tekmovalcev iz petnajstih profilov. Med njimi je bilo tudi sedem delavcev iz delovne organizacije Avtomatike oz. TOZD Avtomatske in varilne naprave, ki so tekmovali v skupinah: Vojin Dokič in Mihael Škerjanec (strugarji), Peter Kadok, Maijan Bergant, Peter Vodenik in Franci Sotlar (orodjarji) in Vladimir Ilič (plamenski varilci).
Med desetimi delovnimi organizacijami oz. temeljnimi organizacijami v katerih je potekal praktični del tekmovanja pa je bila tudi TOŽD Orodja. V soboto, 14. aprila je v prostorih ročne delavnice opravljalo praktični preskus znanja dvanajst tekmovalcev. Delavci Orodjarne so pri tem pripravih testne komade, prevzeli šifracijo na-
log, v kontroli preverili rezultate in ocenili izdelke. V komisiji so sodelovali Franci Tomšič, Janez Radman in Janez Praprotnik. Ob ponedeljkovi podelitvi nagrad in priznanj je temeljna organizacija prejela tudi zahvalo organizacijskega odbora.
Komisije, ki so v skladu z ostalimi merili republiškega tekmovanja, ocenjevale izdelke, so si enotne v oceni, da so tekmovalci pokazali veliko znanja, če odštejemo pri marsikomu prisotno tremo. Da tekmovanje, ki se ga iz leta v leto udeležuje več kovinarjev (npr. 1981. leta lil tekmovalcev, 1982. leta 138 tekmovalcev, 1983. leta 131 tekmovalcev in 1984. leta 148 tekmovalcev) odraža tudi kakovostno rast, ki je opazna predvsem pri teoretičnem delu. Z odobravanjem je bila sprejeta tudi zamisel Saturnusa o nagrajevanju najboljših kovinarjev. Sledil ji je Rog, Avtomontaža in Indos.
Če se za zaključek povrnemo k Iskri, najprej iskrene čestitke vsem, ki so se tekmovanja udeležili in s tem pokazali pripravljenost, da v dneh od 12. do 14. aprila pokažejo svoje znanje. Po drugi strani pa se vsiljuje vprašanje, ali je v ljubljanskih Iskrinih delovnih organizacijah oz. temeljnih organizacijah res tako malo kovinarjev. Ali pa morda drži že lani izrečena ugotovitev, da se nekateri delavci izogibajo tekmovanja zaradi teoretičnega dela, ki je bil po mnenju letošnjih udeležencev dokaj zahteven? Zavedati se moramo, da nenehni’ razvoj preprosto sili delavca v to, da neprestano izpolnjuje tudi teoretično področje svojega dela in ne le ročne spretnosti. Pripombe tekmovalcev pa so namenjene predvsem organizacijskemu odbom v premislek, katera področja predvsem pa na kakšen način predhodno posredovati udeležencem, ne da bi pri tem zmanjšah pomen in kvaliteto gradiva.
Š.D.
DO AVTOMATIKA
Priprave na tretje športne igre
Na sestanku komisije za šport in rekreacijo, ki je bila v torek, 10. aprila, so se športni referenti temeljnih organizacij Avtomatike v sodelovanju s službo za družbeni standard dogovorili, da bodo letošnje letne športne igre delovne organizacije 12. in 13. maja v Poreču.
Tekmovanja bodo na športnih igriščih pri hotelu Diamant, na Brulu, pri osnovni šoli Veli Jože, Zeleni Laguni in v Tanter ni. Pričela se bodo v soboto, 12. maja pb 9. uri Zato prosimo športne referente-, da organizirajo odhod izpred tovarn tako, da bodo avtobusi prispeli v Poreč najkasneje do 8.30. Po prihodu morajo oddati spisek prisotnih z osebnimi izkaznicami. %
Vsak tekmovalec se prijavi svojemu športnemu referentu, najkasneje do
26. t. m. in vplača 400 din. Tisti, ki se bodo udeležili iger kot navijači, prispevaj o ob prijavi 800 din. Delavec, ki se bo prijavil kot tekmovalec in ne bo tekmoval, bo moral doplačati razliko 400 din.
Za vplačan prispevek ima udeleženec zagotovljeno kosilo pri Grilu na Brulu, večerjo, prenočišče in naslednji dan zajtrk in kosilo v Lan temi. Za sobotno kosilo dobi udeleženec bon, ostale obroke pa dobi na podlagi predložene številke sobe. Razglasitev rezultatov bo v nedeljo, 13. maja po kosilu.
Športni referenti so dolžni vse udeležence opozoriti na upoštevanje reda in discipline, sicer bo za povzročeno škodo, ki bi nastala po krivdi udeleženca, izstavljen račun na TOZD. Kršitelj pa bo disciplinsko in denarno kaznovan.	-
DO—AVTOMATIKA
Urejanje medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti
Srečanje mladih Avtomatike
• Na februarskem zasedanju delavskega sveta delovne organizacije Avtomatike je bilo ugotovljeno, da so delavci vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti v sestavi Avtomatike, v dneh od 23.1. do 28.2.1984 z osebnim izjavljanjem na zborih delavcev, z večino glasov sprejeli Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti. Na podlagi te ugotovitve je objavljeni sporazum stopil v veljavo z 8. marcem 1984.
Sporazum ureja medsebojna razmerja med delavci, organiziranimi v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti glede pogojev svobodne menjave dela, kakor tudi druga medse-
bojna razmerja pri uresničevanju medsebojnih pravic, obveznosti in odgd-vornosti glede na skupne cilje in interese. _
Že pri obravnavi, oz. določitvi osnutka sporazuma na seji izvršilnega odbora'in delavskega sveta Avtomatika je bilo rečeno, da je potrebno z novim sporazumom odpraviti slabosti obstoječega sporazuma, pri izvajanju katerega se je ob poračunu obveznosti ugotovilo, da je vpliv višine doseženega dohodka, v primerjavi s planiranim, prevelik. Poleg omenjenega razloga, je
Mimici Macele v slovo
»Odprta noč in dan so groba vrata,
aldneva ne pove nobena prat‘ka.«
Ugasnilo je še eno mlado, neizživeto življenje. Kot strela iz jasnega je med nas treščila vest, da te ni več med nami.
Draga Mimi!
Velik optimizem, ki si ga izžarevala vsak trenutek, je tudi nam, tvojim sodelavcem, pomagal prebroditi marsikatero težavo in stisko. Bila si pridna in vestna delavka, dobra sodelavka. Zaradi tvojih lastnosti smo te imeli radi in ti vsestranko zaupali. Volili smo te v organe upravljanja in organe družbenopolitičnih organizacij, bila si dva mandata predsednik OO ZSV DSSS, kjer si aktivno in zagnano delovala vse do mnogo prerane smrti.
Za tabo ostaja velika praznina, ki je ne bomo mogli nikoli povsem zapolniti. Manjkalo nam bo tvoje živahnosti in dobre volje, tvojega tovarištva in velikega smisla za humor. Koledar na tvoji pisalni mizi kaže dan, ko si bila zadnjič v službi, polna planov za prihodnost. Ne moremo si dopovedati, da ga ne boš več obračala.
Namesto tebe smo danes gledali na tvojem delovnem mestu le skromen šopek cvetja, ki pa te ne more nadomestiti ali priklicati nazaj. Zavedamo se, da je še težje kot nam tvojim naj bližjim. Kaj je lahko bolj tragično in žalostno kot ostati brez skrbne matere, dobre žene, ljubeče hčerke....
Besede so okorne, ko hočejo izpovedati bolečino srca. S solzo v očesu in grenko žalostjo v srcu smo te spremili na tvoji poslednji poti. Tvoj lik bo vedno živ med nami, spominjali se te bomo s hvaležnostjoza vse, kar si tako radodarno in nesebično delila.
Naj ti bo lahka domača zemlja. Vsem tvojim v imenu sodelavcev, družbenopolitičnih organizacij in vsega kolektiva Iskre Semič še enkrat iskreno sožalje.
DOPISUJTE V NAŠE GLASILO
Konferenca osnovnih organizacij ZSMS delovne organizacije Avtomatika je v sodelovanju s kadrovskim področjem iz delovne skupnosti za skupne zadeve pripravila dvodnevni mladinski seminar. 13. in 14. aprila se je na Jezerskem zbralo 45 predstavnikov osnovnih organizacij iz TOZD in delovne skupnosti, ki so v okviru predhodno pripravljenega programa obravna-
bilo potrebno pristopiti k izdelavi novega sporazuma tudi zaradi prilagoditve del in nalog delovne skupnosti tistim, ki se dejansko opravljajo v delovni skupnosti.
Če nekoliko podrobneje primerjamo oba samoupravna splošna akta, so v zadnjem bistvene naslednje novosti:
—	način opredelitve vrste del in nalog delovne skupnosti, ki se delijo na dela in naloge skupnega pomena, poverjena dela in naloge ter dela in naloge, potrebne za obstoj delovne skupnosti. Takšna razdelitev je pomembna zaradi načina udeležbe delovne skupnosti v dohodku TOZD za opravljanje del in nalog skupnega pomena, poverjenih del in nalog za obstoj delovne skupnosti in tistih, ki jih TOZD ne morejo opravljati po svojih delavcih;
—	način planiranja del in nalog delovne skupnosti je poenostavljen. Namesto dosedanjega planiranja nalog po urah za njihovo izvrševanje, so naloge planirane po strukturi kadrov z navedbo poprečne sestavljenosti nalog, potrebnih za izvršitev;
—	način planiranja udeležbe delovne
skupnosti v dohodku temeljnih organizacij, udeležba delovne skupnosti v dohodku TOZD se v planu dela prve določi na podlagi skupnega števila enot enostavnega dela, ki izhaja iz planiranega obsega del in nalog delovne skupnosti v planiranem obdobju. TOZD krijejo planirano udeležbo delovne skupnosti v dohodku TOZD mesečno, v višini ene dvanajstine letne udeležbe. TOZD	realizira	mesečne
obveznosti preko posebne finančne	službe v	delovni
skupnosti	in	sproti	obvešča
TOZD;
—	način sprejemanja letnega plana dela delovne skupnosti; letni plan delovne skupnosti sprejema njen delavski svet ob soglasju delavcev TOZD. Le-ti dajejo soglasje le predlogu plana po svojih delegatih v delavskem svetu delovne organizacije, kar je v skladu z zakonsko odločbo, da so lahko odločitve delavcev delovne skupnosti vezane na poprejšne ali kasnejše soglasje delavcev TOZD;
—	merila z pridobivanje dohodka; v delovni skupnosti je dohodek odvisen od vrste, obsega in kakovosti dela delovne skupnosti, prispevka k uspehu pri zaposlovanju in zadovoljevanju potreb in interesov TOZD ter dohodka temeljnih organizacij. Skupaj pa določijo naslednja merila za ugotavljanje vpliva navedenih osnov na pridobivanje dohodka delovne skupnosti:
—	količinska izpolnitev z enotami enostavnega dela ovrednotenega plana dela in nalog,
—	kakovost izvrševanja del . in nalog delovne skupnosti z vidika pravočasnosti, strokovnosti in izvirnosti,
—	gospodarnost pri izvrševanju del in nalog,
—	nad oz. pod planom doseženi dohodek posameznih TOZD, izražen z \rednostjo EED posamezne TOZD,
—	postopek ugotavljanja prihodka in., dohodka delovne skupnosti: bistvena vloga pri ugotavljanju dejanske udeležbe delovne skupnosti v dohodku temeljnih organizacij je dana poslovodnemu odboru Avtomatike, ki na podlagi poročila delovne skupnosti oblikuje in predlaga vpliv izvršenih del in nalog delovne skupnosti na dohodek posameznih TOZD, oz. na podlagi meril in ocenjenega dohodka TOZD ob zaključnem računu poda predlog. O njem dokončno odloča komisija za plan delavskega sveta Avtomatike;
—	delovna sredstva v uporabi oz. razpolaganju delovne skupnosti za delovna sredstva, ki ostajajo v uporabi in razpolaganju delavcev TOZD se tudi materialni stroški krijejo direktno iz sredstev temeljnih organizacij. Na ta način se odpravi bremenitev celotnega prihodka delovne skupnosti in s tem dohodka temeljnih organizacij.
Š.D.
, - --------— ~ r-.ožajem
delovne organizacije v SOZD Iskra in meno programsko usmeritvijo ter z organiziranostjo osnovnih organizacij in animira-njem mladih za delovanje.
Iz prvega dela razprave so sledile
.	«1	w	i O	11	112	•
.,— FOZD premajhno. Istočasno je bilo rečeno, da programi po vsej ver-
jetnosti niso vsebinsko ' pripravljeni tako, da bi pritegnili mlade. Tako je
ter dolgoročni programski usmeritvi. Zakaj imamo na nekaterih programih manjše cene v izvozu kot na domačem
torskih vprašanj za posamezne iuz^u, vprašanje vlaganja sredstev v razvoj Avtomatike, so bila le nekatera, ki so jih postavili vodstvu delovne organizacije mladi.
„V prizadevanjih za uresničevanje stabilizacijskih ukrepov, s ciljem opti-
malnega gospodarjenja na vseh področjih delovanja, znotraj delovne
organizacije in izven nje, moramo nastopati homogeno. Pri tem je vloga mladine izredno pomembna, saj lahko s skupnim nastopom, ki ga utemeljuje-
hodka, racionalno vlagamo v razvoj in izvedemo potrebno prestrukturacijo kadrov", je poudaril predsednik poslovodnega odbora.
O nastanku in razvoju gospodarske krize v Jugoslaviji je zbranim spregovoril Rudi Žaubi, sekretar republiškega odbora sindikata delavcev trgovine. O organiziranosti osnovnih organizacij ter aktiviranju mladih za delovanje pa je naslednji dan predaval Brane Jakovljevič, predstavnik ZSMS Skupščine občine Ljubljana—Šiška.
Iz podane tematike sledi, da bi morali mladi v vsakodnevni praksi posvetiti pozornost predvsem naslednjim področjem:
—	večji aktivnosti mladih v delegatskem sistemu,
—	reševanju problematike zaposlovanja,
—	povezovanju s samoupravnimi organi in družbeno-političnimi organizacijami v TOZD , DO in skupščinah občine,
—	Odpravljanju problemov odtujenosti delavcev iz drugih republik, kakor tudi vključevanju in aktiviranju za njihove proste aktivnosti,
—	intenzivnejšemu zastopanju interesov mladih na vseh področjih.
Ob zaključku seminaga so bili sprejeti naslednji sklepi:
—	na nivoju delovne organizacije naj bi bila članarina osnovnih organizacij ZSMS poenotena in sicer naj bi bil najmanjši znesek v višini 50 din,
—	kadrovske službe se zadolži, da
sproti obveščajo osnovne organizacije o kadrovskih spremembah {vprašanie zaposlovanja) n'
DO, oz. TOZD,
—	predsedstvo konference ZSMS se zadolži, da do 15. maja izdela osnutek poslovnika o delovanm osnovnih organizacij ,
—	organizira se izlet po poteh AVNOJ (predviden datum 25., 26. in 27. maj 1984),
—	sestanki osnovnih organizacij se sklicujejo po 13. uri,
—	sestankov konference mladine Avtomatike se obvezno udeleži'najmanj 1 predstavnik osnovne organizacije iz TOZD oz. DSSZ,
—	na nivoju delovne organizacije (predsedstvo konference) se zbere
povprečno v vsaki organizaciji 5 do 6 članov, ki aktivno delujejo in s tem nosijo breme celotne osnovne organizacije. Povezovanje z ostalimi družbeno političnimi organizacijami v TOZD je bilo ocenjeno kot zadovoljivo, kar pa ne moremo trditi za povezavo na nivoju delovne organizacije. Iz marsikatere TOZD je bilo slišati tudi pripombo, da imajo mladi težave s predpostavljenimi, kadar je potrebno opraviti določene naloge za mladinsko organizacijo.
Da mladina Avtomatike le ni tako „ob strani" dogajanj, zgovorno pove živahna razprava, ki je sledila podajanju predsednika poslovodnega odbora Marcela Božiča, in člana poslovodnega odbora dr. Bruna Štiglica o položa-
Z mladinskega seminarja.
3-mesečna poročila iz vseh TOZD in DSSZ in jih tudi obravnava,
— dogovorjeno je, da se na nivoju delovne organizacije v počastitev 35-letnice obstoja Avtomatike v mesecu septembru organizira srečanje mladih.
tako? Mar spoznavanje mladih ^ TOZD in DSSS Avtomatike, ki 80 lokacijsko razdrobljene od Štajerske’ Ljubljane, Suhe Krajine do Dolenjske ne pripomore k enotnosti?	.
Seznanjanje z gospodarskim P0*^ žajem in programsko usmeritvijo ^
Po prvem srečanju mladih Avtoma- lovne„ organizacije ne pomeni boljsef tike zapišemo še to: Čeprav se v pre- in tršega razumevanja naporov, ki P nekaterih delovnih sredinah slišijo vlagamo za boljše rezultate dela/ u pikre pripombe na račun mladine in menjave izkušenj ne pomenijo obog»' njenega de'
njenega dela v osnovnih organizacijah, _________ .__________________________
so imeli nekateri mladinci ob prijavi nizacij? To je samo nekaj vprašanj, f8
na omenjeni seminar težave, češ šemi- katere narjev je že tako preveč, smo v času stabilizacije, ko je potrebna vsaka ura na delovnem mestu itd. Pa je temu res
titev in izboljšanja dela osnovnih orF' znamo verjetno odgovorih
Š.D-
/z tujega strokovnega tiska
Skladnost proizvodnje
Kar 12 evropskih podjetij s proizvodnjo komunikacijske tehnike se je dogovorilo za skupen izbor evropskega standarda, po katerem bodo vsi njihovi izdelki kompatibilni (kompatibilen: združljiv, skladenj. To so podjetja: Siemens, Nixdorf in AEG iz Ž/?M General Electric Corp, ICL in Plessey iz Velike Britanije, Maschines Buli, Thomson in Compagnie Generale d' Electrjcite iz Francije, Olivetti in Štet iž Italije ter Philips iz M-zozemske. Po mnenju Siemensovega predstavnika bodo vsi izdelki omenjenih proizvajalcev od leta 1985 kompatibilni.
Sodelovanje 12-ih poglavitnih evropskih proizvajalcev ni naperjeno proti vodilnemu proizvajalcu IBM, nasprotno, pričakovati je, da se bo IBM tem standardom celo priključil.
Hoteli z avtomati
Gostje, ki pridejo v nov hotel v Tokiu, so prijetno presenečeni nad vrsto avtomatov-Hotel z imenom Šin-Juku Washington ima 1.300 sob in je eden največjih v mestu. Da bi bile cene kar se da nizke, je lastnik zamenjal administrativno osebje z avtomati. Gost iz-, polni formular in ga vstavi v stroj. Na zaslonu se pojavi nato majhna figura, ki pozdravi' gosta in poišče njegovo rezervacijo. Če rezervacije ni, ima gost s preprostim pritiskom na tipko možnost, da iz seznama na zaslonu izbere prosto sobo.
Seveda ne preseneča, tki avtomat terja predplačilo. To je majhen znesek, ki ga potem pri obračunu stroj upošteva. Tudi kreditne kartice so veljavne. Ko je celoten administrativen postopek končan — vpis vseh gostovih podatkov traja 45 sekund —prejme gost iz avtomata magnetno kartico, ki je hkrati ključ od sobe. Magnetna kartica 'avtomatsko vklopi klimatsko napravo ali ogrevanje in tudi luči v prostoru, ki pa se same izključijo, ko gost zapusti sobo. Da ne bi gostje zlorabili naročila, npr. ko so rezervirali samo dva dni bivanja v hotelu, avtomat menja tretji dan prek računalnika kodo in gost ne more včc vstopiti v sobo. Istočasno izstavi računalnik pred izhodom gosta iz hotela račun. Neiv Scientist, London..
Erikson
Švedska telekomunikacijska in informacijska skupina Erikson je lani povečala promet za 30% in pristala na 25,24 milijarde švedskih kron. Skupina je lani investirala ifi milijarde švedskih kron. V celoti zaposlujejo tovarne Erikson približno 70 tisoč sodelavcev.
Čebele — detektivi
Trije ali štirje cebelni panji lahko zagotove mnogo boljše podatke o onesnaževanju okolja, kot sleherni merilni instrumenti. Kot javlja bolgarska poročevalska agencija BTA, so testirali mikrobiologi iz bolgarske Akademije za znanost cvetni prah, ki so ga čebele prinesle v panje in pri tem izmerili količino škodljivih snovi. Tako so na razmeroma preprost način ugotovili vsebnost pesticidov na določeni površini in celo na kv. m. Metoda je uspešna tudi v okolici rudnikov, kjer je v ozračju kovinski prah.
l/l/C z manj vode
Nemci so se spomnili nekoliko nenavadne ideje, ki pa je razumljiva, k,er jih pesti pomanjkanje pitne vode. Ugotovili so, 'da sleherno gospodinjstvo porabi največ vode in sicer skoraj eno tretjino za izplakovanje v IVC-jih. Pri vsaki uporabi steče približno devet litrov vode v kanal, kar je po merilih nemškega instituta za norme veliko preveč. Zato pripravljajo nove norme z manjšo porabo vode. Volumen izplakoval-niKasebo znizal nasest litrov, vendar starih izplakovalnikov za zdaj še nebodo prepove-dali. Elektronike to pot še ne bodo vpeljali v stranišča.
Tehnopolis
Inovacijsko žejna Japonska namerava uresničiti nov gigantski načrt. Gre za Tehnopolis — 19 novih znanstvenih in produkcijskih središč, ki bodo zrasla s pomočjo Ministrstva za mednarodno trgovino in industrijo MITI.
Jedro novega koncepta bo proizvodnja skupaj z univerzitetnimi središči, lavnimi ih zasebnimi razvojnimi centri. Poleg produkcijskih in raziskovalnih središč bodo zgradili stanovanjske komplekse, vsak takšen center pa bo blizu letališča, kar je osrednji pogoj-Mimo tega bodo Tehnopolis mesta zgrajena v ekološko čistih okoljih.
Izložbeno okno za industrijo
Francoski minister za razvoj in industrijo Laurent Fabius je predlagal na koncu zasedanja Evropske gospodarske skupnosti, da bi deset vlad, članic EGS in še mestne uprave v Bru.vellesu, LUxemburgu in Strassbourgii povezali v komunikacijsko omrežje z modernimi tehnološkimi sredstvi. Sistem naj bi uresničili v dveh letih, vseboval pa naj bi video konferenco, telefone video in audio, hitro kopiranje na daljavo, teletex in elektronsko pisemsko pošto. To bi bila svetovna premiera novega telekomunikacijskega omrežja.	ZAra/. prevedel in priredil Marjan Kralj
da
Tt
kondenzatorji semiC
Kadrovska gibanja
v lanskem letu
Leto 1983 je zagotovo pomenilo v semiški DO prelomno leto Lar zadeva zaposlovanje. Po dveh letih so namreč praktično sP-t začeli zaposlovati večje število novih sodelavcev. Večje število novih sodelavcev je namreč resnična ugotovitev, saj so v letu 1983 na novo zaposlili 220 delavcev, kar pomeni, da se je kolektiv v Semiču povečal s 1458 na 1565 delavcev, pri čemer je delovno organizacijo zapustilo 113 ^ delavcev.
V[ 5. otnenjene številke pogledamo še |et C| Plana in primerjavi s predhodnim ?ri,.,rn’ potem lahko ugotovimo, da $e a. indeks povečanja zaposlitve v lcu v lanskem letu glede na leto
nika V. stopnje ima 144 zaposlenih (9,2%), profil inženirja Vl/1 ima 43 zaposlenih ali 2,7% , medtem ko zajema profil dipl. ing. VI1/I stopnje 21 delavcev ali 1,3%.
Zanimivi so tudi podatki glede na spol zaposlenih. V DO Kondenzatorji je zaposlenih 1029 žensk in 536 moških. Glede na starost zaposlenih pa je zanimivo dejstvo, da so v DO spet zaposlene mladoletne osebe in teh je skupaj 43, medtem ko je 67 delavcev starejših od petdeset let.
Na kratko še nekaj besedi o invalidski problematiki. Invalidska problematika je v Semiču še vedno pereča in pojavljajo se novi kandidati, ki so preboleli določeno bolezen ali pa se jim je njihova delovna zmožnost tako poslabša-
2 Kondenzatorji v Semiču.
I909 -j
dann '.odstotkov ali s številkami pove-’ 3l. 12. 1982. je bilo v semiški Igg^Poslcnih 1458 delavcev, 31. 12. pr ,',Pa 1565, medtem ko je plan Po/.deva, 5-odstotno povečanje za-1528 delavcev, kar pomeni 2 0(^|an^presegli plan zaposlovanja za
ka? an'm'v ie Pr' tem seveda tudi pri-Qo '^obrazbene strukture v semiški je l . 1° Pot bo nekoliko drugačen kot asm' 0 običajno doslej, kajti zakon o erJenem izobraževanju in družbeni fj]®0^or prinašata namreč novo kvali-dol Cjls^.° lestvico, ki je oblikovana po kac Cen'h Ptofibh in ne več po kvalifi-itirg- ' tedanja, nova lestvica ima na-
0rgani;
0zkim
'evet profilov. Tako je v delovni naciji zaposlenih 943 delavcev z Profilom I. stopnje (le-ta ustreza
Pre'- r wlllul11 r. siopnje	ustreza
0(k SnJemu delavcu brez poklica), kar v lih	znaša 60,3% vseh zaposle-
$ton ■ delavcev ima ozek profil lil. km	^>4% vseh zaposlenih, med-
rok' 'ma ^roLi profil IV. stopnje (ši-tanj Ptofil ustreza prejšnjim kvalifici-29om ln visokovalificiranim delavcem) 6 zaposlenih ali 19,1%. Profil teh-
la, da si lahko poiščejo svoje pravice pri skupnosti invalidskega zavarovanja. Lansko leto se je število invalidov povečalo na 43 kar pomeni štiri več v primerjavi z letom 1982. Poleg oseb, ki imajo ugotovljeno invalidnost določene kategorije, so še delavci, ki imajo zmanjšano delovno zmožnost in jih je treba premestiti na druga delovna mesta. Tu gre predvsem za alergije, okvare hrbtenice, sklepov in okončin in podobno. In takšnih primerov je kar 47, kar pomeni, da imajo skupaj z invalidi v Semiču 90 delavcev, ki jim je treba zagotoviti ustrezno delo v lastni delovni organizaciji, kar pa seveda ni niti lahko niti preprosto.
Kot smo že zapisali, so lani v Semiču zaposlili 220 novih delavcev. Če pogledamo njihovo izobrazbo, potem so zaposlili z ozkim profilom I. stopnje 106 delavcev, z ozkim profilom III. stopnje 13, sširokom profilom IV. stopnje 67, s profilom teh. V. stopnje 27, s profilom ing. VI/1 3 in s profilom dipl. ing. VII/1 4 delavce kar pomeni skupaj 220 novih delavcev. Ob vsem tem razmeroma vi-
avtoelektrika
Ljubitelj urejenega okolja
Mnogokrat slišimo očitke, da posvečamo v našem in drugih glasilih vse preveč prostora vodilnim delavcem, direktorjem, šefom itd. To je do neke mere sicer res, saj le-ti največkrat razpolagajo z določenim virom informacij, ki morajo prodreti v ^ najširši krog kolektiva.
terv?n.es’v pričujočem sestavku, oz. in-stek i U ^3 ne b° tako. Tale pogovor je ^čk na c*elovnem mestu z drobnim tiski l?t?’ ki ie 80t°vo najlažji v novogo-ttak Skr* — Avtoelektriki, saj se pre-le LbzbIcc tehtnice, če stopi nanjo
17	Beseda teče o Jošku Hvali,
|(0 [ bo dopolnil letos, v Avtoeiektri-■ v tovarno delovnih sredstev pa je
ogramov. Visok pa je nekaj
prišel prvi dan po letošnjih novoletnih praznikih.
Dobil sem ga na dvoriščni zelenici, ko je pravkar poprijel za samokolnico. Povedal sem mu namen mojega obiska in ga pobaral, če bere »Iskro«. »Nekajkrat sem jo res vzel, saj se v dogajanje v našem velikem kolektivu šele vključujem, pa fudi časopis je tisti, ki ti marsikaj zanimivega pove«, mi je odgovoril s preudarnim, visokim glasom.
Kaj pa pravzaprav delaš?
Pogledal je nekoliko stran, češ, kaj ne vidiš in čez trenutek, dva dejal: » Sem pomočnik našega vrtnarja Franca Hanzeliča. Skrbiva za urejenost zelenic, nasadov, okrasnega drevja, skratka, za lep izgled okolice naše delovne organizacije. Dela je veliko, saj zima
loik° Hvala med delom za čisto okolje.
1Mra~
sokem in nujnem zaposlovanju pa seveda niso smeli pozabiti tudi na kadrovsko strukturo na novo zaposlenih. Tako je presenetljivo visoko število novih neustreznih zaposlitev s poklicno šolo ter srednjo šolo in zato je tudi prav, čc zapišemo, za kakšne profile je šlo pri novo zaposlenih.
Tako so v proizvodnjo sprejemali kandidate z neobičajnimi poklici, potrebnimi za proizvodnjo. V Semiču so tako sprejeli 22 trgovk, 4 kuharice, 9 tekstilcev, 2 fotografa, 4 medicinske sestre, 2 gimnazijska maturanta in še nekaj ostalih profilov, skupaj 48 takšnih na novo zaposlenih. Takšne profile pa so seveda zaposlili v Semiču iz preprostega razloga, ker trenutno ni mest v panogah in poklicih, za katere so se bili kandidati izšolali.
Med novo zaposlenimi je tudi 22 pripravnikov, 18 zaposlenih pa se je vrnilo iz JLA. Vsekakor pravkar omenjeno zaposlovanje ne pomeni napredka v kadrovski strukturi in bo seveda takšen trend v prihodnje potrebno ublažiti. Kako bodo to dosegli v Semiču pa je seveda predvsem odvisno od jasne opredelitve pri letošnjem razpisu štipendij.
Ob koncu zapišimo še nekaj podatkov o odhodih delavcev iz semiške DO. Tako so se odhodi Itini nekoliko povečali v primerjavi z letom 1982 in je lani odšlo iz DO 113 delavcev, kar je v odstotkih znašalo 6,7, torej pol odstotka več kot v letu 1982. Med delavci, ki so odšli, je bilo 9 upokojitev in 26 odho-idov v-JLA.	D 2
Razpis jubilejnih
XX. letnih športnih iger
SOZD Iskra v Novi Gorici
Organizator jubilejnih XX. letnih športnih iger SOZD ISKRA je komisija za šport in rekreacijo pri koordinacijskem odboru sindikata SOZD ISKRA.
Komisija razpisuje tekmovanje v naslednjih disciplinah:
Za moške:
1.	nogomet
2.	košarka
3.	odbojka
4.	rokomet
5.	kegljanje
6.	streljanje
7.	namizni tenis
8.	balinanje
9.	šah
Za ženske:
1.	košarka
2.	odbojka
3.	rokomet
4.	kegljanje
5.	streljanje
6.	namizni tenis
Vsaka delovna organizacija SOZD Iskra lahko prijavi po eno ekipo za vsako izmed navedenih športnih disciplin.
Na igrah, ima prednost tista TOZD, kije zmagovalka določene discipline športnih iger v delovni organizaciji. V ekipah lahko nastopajo samo člani delovnih organizacij SOZD Iskra.
Delovne organizacije morajo svoje ekipe prijaviti pismeno do 15. maja 1984, na naslov:
Iskra Invest Servis, Področje za rekreacijo, Ljubljana, Trg revolucije 3.
. Tekmovanje bo 23. in 24. junija 1984 v Novi Gorici.
Predsednik komisije
/	za šport in rekreacijo:
PECHER Andrej
napravi svoje, čudim pa se, kako je mogel doslej vsa ta dela opravljati le eden.v-	-
Joško je doma z revne Banjške planote nad Novo Gorico, iz Grgarskih raven. Zemlja tod je pusta in skopa, malo rodovitna, zima nastopi zgodaj, pomlad pride pozno. Z delom doma ni bilo izgledov za osnovno blagostanje, zato je bilo treba kljub šibki konstituciji s trebuhom za kruhom. Joško se je odločil za Iskro — Avtoelektriko. Zakaj?
»Že v osnovni šoli sem razmišljal, kako lepo bi bilo, če bi dobil delo v kakem velikem, utečenem kolektivu.
Ta želja se mi je uresničila, zadovoljen sem. Zadovoljen sem s sodelavci, saj so prijazni in se dobro razumemo, zadovoljen sem z delom, ki ni pretežko in ga rad opravljam, zadovoljen sem tudi s plačo, saj sem ta mesec dobil milijon tristo«.
Joško ima doma še mamo in starejšega brata, ki je tudi zaposlen. Na delo in z dela se vozi z Iskrinim avtobusom tako, da L : tudi v tem pogledu nima težav. Vse to in splošno zadovoljstvo pa je porok, da Joško rad prihaja na delo.
Spet je poprijel za samokolnico in odhiteli. Mimoidoči so ga z zanimanjem opazovali, Joško pa je zaradi drobne postave zanimiv tudi takrat, ko drži nadvse pogumno v roki kramp ali lopato. Zato bodo zelenice, parki in vrtovi v Avtoelektriki, zasajeni z okrasnim drevjem, vrtnicami in drugimi bohotnimi rožami letos gotovo še lepši in ure-jenejši.	Marko Rakušček
Letno prvenstvo v rokometu
V	marcu smo organizirali letošnje sindikalno prvenstvo v rokometu med TOZD kranjske Iskre. Vse tekme so bile v športni dvorani ria Planini. Tekmovanje je potekalo v dveh skupinah, v prvi šo sodelovale naslednje ekipe:
I sjtupina: Števci, Terminali in Delta IL skupina: ATC, Orodjarna in ERO
V	tretji skupini bi morali nastopiti ekipi žensk Terminali in ATC, a žal slednje ni bilo.
V vsaki skupini so igrali vsak z vsako ekipo. V finalnem delu so se igrale tekme za peto, tretje in prvo mesto.
Rezultati:
I. skupina
ATC	22 00 31:16 4
Orodjarna
ERO
II. skupina Števci Terminali Delta
110 1 18:17 2 2 0 0 2 33:39 0
1	20 0 27:22 4 110 1 18:17 2
2	00 2 31:36 0
V zaključnem delu so igrale ekipe:
ATC : Števci (8:3)	16: 9
Terminali : Orodjarna	10: 0
ERO : Delta (11:5)	20:18
Prvo mesto, oz. pokal za leto 1984 je dobila ekipa ATC, sledijo: 2. Števci, 3. Terminali, 4. Orodjarna, 5. ERO, 6. Delta.
Za zmagovalno ekipo ATC so igrali: Maje, Čufar, Gros, Šifrer, Stržinar, Konjar, Bernard, Kožar, Arnež, Lošina.Netratič in Nadi žar.
Največ golov na tem prvenstvu sta dosegla Lombar ERO (19) in Mohorič Delta (19).	'	,	„
Jure Zupan
Izlet v Bohinj in na Rodico
V soboto, 12. maja bo Planinska sekcija DO ISKRA Kranj priredila zanimiv turno-smučarski izlet v Spodnje Bohinjske gore, točneje - na 1966 m visoko Rodico, ki je tudi kontrolna točka Slovenske planinske transverzale.
Z avtobusom, ki bo imel odhod ob 6. uri izpred hotela Creina, se bomo peljali do Ribčevega laza v Bohinjskem kotu. Mimo hotelov Jezero in Bellevue jo bomo mahnili v dolino Suha in se čez pašniške planine povzpeli na sedlo „Čez Suho“, tu pa krenili na levo po zložnem grebenu na vrh Rodice. Dobre štiri ure hoje je do sem, zato pa bo sestop veliko krajši, posebno če bomo na vrh prinesli smuči.
Vodila bosta Jože Trilar in fdilan Čelik. Cena prevoza bo 150 din. Oprema: zimska pohodna, smučarske palice, ledna očala.
Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk iz tajništva DO ERO, tel.: 2822, do srede, 9. maja.
rz	'a
Časopisne novice
Planinsko društvo Iskra bo priredilo
Turni
smuk
s Kotovega sedia
Odhod bo v soboto, 12. maja ob 14.30 z rednim avtobusom za Rateče — Planico.
Prijave in informacije: Milan Švab, Elektrozveze, Stegne 11, tel.: 575-212, int: 87.
v________________________y
Iskra—Telematika v Kranju uvaja letos program elektronskih hišnih central in terminalov Iskra 2000. Projekt zahteva vlaganja v višini 1,2 milijarde dinarjev, dodatno pa še 7,2 milijona dolarjev za uvoz opreme. Potrebne devize naj bi zagotovili v okviru drugega paketa kreditov IFC v letošnjem letu, medtem ko se je z belgijskim družabnikom pogodila Iskra o kreditiranju storitev in nabav za sistem 12. Direktor kranjske Telematike Bojan Klemenčič poudarja, da gre za kompleksen prenos, ne samo najzahtevnejših tehnologij iz sistema 12, temveč tudi znanj, ki so potrebna za razvoj Iskre 2000, oz,.so splošno uporabne. Telematika koncernu ITT tokrat ne bo plačevala klasične licenčnine, pač pa 4,75 % čiste letne prodaje v Jugoslaviji in Sovjetski zvezi, od neto prodaje na drugih tržiščih pa 7,75 %. Delavska enotnost.
V idrijskem računskem centra so dobili del računalniške opreme za nov center, ki bo imel precej večje zmogljivosti kot dosedanji. Kupili so računalnik Honeywell, ki ga izdeluje Elektronska industrija iz Niša. Za nakup tega računalnika so se odločili zato, ker je proizvajalec ponudil stalno ceno, ki je bila za polovico nižja od Iskre in ponudil ugodne kredite ob enakih dobavnih rokih. Mimo tega ima Honeywell dobro organizirano izobraževanje. Tako so njihove seminatje že obiskovali progra-metji računskega centra, v Idriji pa bodo pripravili tečaj tudi za vse končne uporabnike v delovnih organizacij alt. Sedaj je instaliranih že deset terminalov, ob zaključku pa jih bo 43. Na nov računski center bo priključenih 13 delovnih organizacij -Primorske novice.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana
— Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik.
— Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Milan Krapež (IEZE), Kazimir Mohar (Telematika), Marko Rakušček (Avtoelektri-ka) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo.
— Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, int.: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časopisno-tiskarsKO podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Minuli mesec so v navzočnosti številnih vodilnih delavcev PTT Slovenije in Jugoslavije slovesno odprli novo rajonsko telefonsko centralo na Pobrežju v Mariboru. To je RATC Metaconta M 10 CN, kije prva te vrste v omrežni skupini 062. V prvi stopnji bo v novo centralo vključenih 1.141 telefonskih naročnikov, zmogljivost centrale pa je 5.024 naročniških številk. Pogodbenavrednost te investicije je 41 milijonov dinarjev, vse napravčje montirala Iskra, tehnični prevzem pa je bil uspešno končan že 3. marca letos.
Po končani skromni slovesnosti so si vsi udeleženci ogledali bližnji novi objekt telekomunikacijskega centra na Pobrežju, ki bo predvidoma predan svojemu namenu letos v jeseni. Tudi v tej zgradbi bo vse naprave montirala Iskra. Ob tej priložnosti so predstavniki Iskre — Telematike prikazati udeležencem tudi film, ki prikazuje njihovo proizvodnjo - PTT Novice.
Med 94 registriranimi proizvajalci računalnikov v naši državi sta samo Iskra in El iz Niša sposobna, da izdelata domači čip, ki je osnova vsakega računalnika.
Čeprav se je računalniška revolucija začela tudi pri nas, očitno zaostajamo. Zato je delovna skupina za izdelavo študije o razvoju računalniške tehnologije v naši državi, ki je končala delo v Opatiji, predlagala, da se zagotovi približno 200 milijonov dolarjev začetnih sredstev. Ta sredstva so potrebna za izdelavo popolne domače računalniške tehnologije, za kar so na voljo vse znanstvene in proizvodne kapacitete - Večemje novosti, Beograd.
V poštnem predalu 29 sobotne priloge ljubljanskega Delaje izšlo tudi obširno pojasnilo našega sodelavca Milovana Mihorka glede naprav za varčevanje z električno energijo. Clanek je pravzaprav dodatno pojasnilo na že objavljen članek inž. Ivana Mihelčiča v Delu. Če bi na Slovenskem uspeli za 10 % znižati konično obremenitev, bi privarčevali toliko energije, kot jo ima velik termoblok v termični centrali v Šoštanju.
Zbral m uredil Marjan Kralj
V-
J
NAGRADNA KRIŽANKA
Za 1. maj smo ljubiteljem križank spet pripravili celostransko skandinavsko križanko in naslednjih osem denarnih nagrad:
1	nagrada 800 din
2	nagradi po 500 din 5 nagrad po 200 din
Pravilne rešitve pošljite na: Uredništvo „Iskra“, Ljubljana, Trg revolucije 3, prizidek, do 10. maja 1984