Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
Leto IV.
Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za inozemstvo 40 Din.
NA MEJAH
Štev. 10.
ček. račun št. 12.666 Telefon Jesenice 625 Uprava In uredništvo; Jesenice, Krekovdom
Jesenice, 15. maja 1939
Prvi slovenski delavski tabor
Zveza združenih delavcev, slovenska delavska stanovska organizacija, pripravlja za 4. junij letos svoj prvi stanovski delavski tabor. Organizacija, ki po svojih idejnili temeljih črpa svojo moč iz narodnih tradicij in iz krščanskega pojmovanja življenja je pred tremi leti v slovenskih delavskih pokretih prelomila z njihovimi starimi okostenelimi in protinarodnimi metodami in z njihovim kvarnim duhom ter jc kot mlado revolucionarno gibanje prešla proti njim v napad.
Mlada ZZD je bila na početku mnogim v posmeh in v prezir, toda njena brezprinierna vera in zaupanje v pravilnost novega organizacijskega gibanja ter v nujno zmago istega je pokre-tušem dajala tistega izrazitega borbenega ognja, ki se ni strašil nobenih zaprek in nobenih še tako velikih težav.
Maloštevilni pokretaši, pionirji gibanja so se živo zavedali, da so dolžni svoji vesti, delavskemu stanu in slovenskemu narodu, da zagrabijo za začeto delo z vsemi svojimi močmi in ga vodijo do končne zmage. Delali so, rastli so številčno in moralno, rastcl je pok ret in zmagoval« je nova, edino pravilna smer v našem narodno delavskem gibanju. Proti združenim silam socialistov vseh barv, v katerih so odločilno vlogo igrali desni in levi marksisti, je prodirala iz kraja v kraj in končno postala najbolj upoštevana in najvplivnejša organizacija delavstva v Sloveniji, sprejela v svoje roke vse delavske socialne institucije in uvedla vanje novega duha in nov tempo.
Danes so tako sile njenih nasprotnikov močno razmajane, marsikje v popolnem razsniu. Slovensko delavstvo, ki po svojem narodnem in verskem duhu za te stare laži — delavske po-krete in organizacije ni maralo in jih je instinktivno odklanjalo, jmčasi sprevideva, da je njegova edina rešitev v stanovsko in narodno zavedni ZZD ter se je oklepa vedno z večjim zaupanjem. Zveza združenih delavcev je namreč tekom kratkega razdobja svojega obstoja kljub vsem klevetam in napadom nasprotnikov
s svojim realno borbenim in umerjenim udej-stvovanjem izpričala, da je v resnici edino prava zastopnica slovenskega delavskega stanu. Njeni uspehi, njeno delo in njena rast to zadostno potrjujejo. .
Ta mlada organizacija po treh letih svojega obstoja v srcu Slovenije pripravlja svoj prvi slovenski delavski tabor, s katerim hoče poudariti, da je prišel čas, ko bo tudi iz delavskih vrst dokončno izginil Bogu in narodu sovražen duh in razdiralne sile, ki so delavce same z raznimi varljivimi gesli cepile na korist številnih demagogov v nešteto frakcij. Prišel je čas, da slovensko delavstvo strnjeno v enotno skupnost vzajemno z vsem narodom pod skupnim preizkušenim vodstvom stopa v strnjenih vrstah k svoji končni zmagi
Prvi slovenski delavski tabor pomeni tako ločilnico v razdobju borbenega pokreta ZZD, po kateri ta pokret prehaja iz tisoč podrobnih ukrepov in prizadevanj k zajetju celotnega slovenskega delavskega stanu, v katerem bodo zginili prazni prepiri in se bodo za istg cilje združile vse sile. Prvi slovenski delavski tabor je tako ofenziva poštenega slovenskega delavstva proti vsem tistim smerem in njihovim voditeljem, ki bi hoteli še nadalje rušiti narod in razcepi jati stan.
Jesenice so na početkih tega pokreta pa tudi na njegovem nevzdržnem pohodu, hvala Bogu, zelo močno soudeležene po predstavnikih njegovega gibanja, so pa po svojem obeležju tudi nad vse močno zainteresirane, da pokret v resnici in čim prej zmaga. Jesenice morejo in bodo zato tudi vse storile, da bo prvi slovenski delavski tabor, v kolikor je to od katoliških Jesenic odvisno, 100% dosegel svoj namen. Dolžnost vsega zavednega slovenskega delavstva pa tudi vseh njegovih prijateljev je, da taborske priprave podpirajo z močno propagando, z intenzivnim sodelovanjem in s polnoštevilno udeležbo. Naše geslo je: 4. junija so Jesenice p r a z n e , da bo Ljubljana te in 1) olj živa!
Naš nadpastir med nami
\ (Inch 20. in 21. maja (ода leta se mudi med jcscni.škimi vi-rniki na.š iia(l|)a.stii' dr. CircKorij l^v/inan. I'<) svoji sln/Jl)(Mii < I (»I % nos I i in p« oscl)-'"(•m prizadevanju ol)is<V ji>s(Miiško župnijo, da od Miži- sc/nani z na.šimii razmerami <cr nam 14'inc.se iz hii^alr zakladnice sv. Cerkve nadpa-■""ir.sko hrano za naše duhovno življenje. Tistim, še niso |)irejeli zakramenta sv. 'birme, podeli lej priliki I a sv. zakrament, s katerim jiih '''l"'ejnie v \ rsle borcev za sv. vero. Te /azuauui-^znamenjem sv. križa in pot rdi s krizmo ^^'"lieanja. \sakega udari rahlo na liei', da jih opozoi j. I,„j pojiijiiiejo jezusovi lx)r(i. naj nosi-
jo .svetlo orožje vere in naj sc ne uklonijo no-beiieniu sovrtižniku.
J'ri sv. birmi pokriža škof birnunu'a na счЧо. Kolikokrat nas je v otroški dobi pokrižala naša mamica in |)o\ edala, da smo Jezusovi. Pri sv. birmi nas zaznamuje škof sam, V božjem imenu nam prekriža <'elo in p;ovori: >Zaznannijem te z znamenjem šv. križa«. Tega znamenja nam nihče ne more idbrisati. Ostane nam za vedno. Zato pa Indi prejmemo zakrament sv. Ixirnie samo enkrat. Z ,)ezuso\im. znamenjem gremo jk) sv. birmi v življenje, loga /.namenja nam no moire nihče ne vzeti in I udi ne prekriti s kakim
Z Jesenic
Zdrava hrana. Na drugem mestu poročamo o obisku našega voditelja dr. A. Korošca na Jesenicah. Ob tej priliki so imeli Jeseničani možnost slišati iz prvega vira vsa pojasnila o sedanjemu notranje in zunanje političnem položaju. Tako imajo naši ljudje priliko, da se h ranijo za svoje politično življenje z zdravo in nepokvarjeno liraino. Pokvarjeno, neužitno ter škodljivo pa moramo imenovati tisto čudovito godlo, od katere živijo nekateri naši nasprotniki. To je la-žihrana, ki pa ne samo da nič ne izda, anipak še škoduje. Zato ponovno svarimo naše ljudi pred bedastimi novicami političnih zgubljen-cev. Pustimo jih, naj se kar sami hranijo s takim 'kruhom. Rečemo le toliko, da od take slabe hrane ni mogoče dolgo živeti. Ol) slabi hrani vsako živo bitje shira in kontno umre.
Poslanec dr. A. Šinajd je vsak panedeljek na razpolago strankam v Krekovem domu na Je--senicah. Navadno prihaja ob 10 dopoldne.
Tujski promet. V nedeljo 7. maja je imel sejo tujskoprometni občinski odbor. Med drugim se je določil izdatek za skupno reklamo (Jesenice in Sv. Križ). Pohvalno je treba omeniti skrb jeseniške občine za občinske ceste in pota. Zelo je napredovalo delo na cesti pod Mirco. Obiskovalci Črnega vrha in vikindskih koč pri Sv. Križu so posebno hvaležni za nre' ditev poti k tem kočam. 1 udi v Plavškem rovtu je treba <Hneniti končane vodovodne naprave in ureditev najbolj potrebnih (ibčinskih potov. Izdelan j(! načrt za novo občinsko vozno cesto v Plavški rovt, ki bo sicer daljša, toda zelo položna. Končno bo še ixl-stranjeno malo skladiščno iposlopje na kolodvoru nasproti hotela Triglav. Tozadevni sklep železniške uprave je že sprejet in podiranje se bo v kratkem izvršilo. Tako bo cesta nekoliko razširjena in tudi lepotni čut ne bo več 'žaljen.
Miidoiirnike skuša za-treti občinska nprava z novo kiinalizacijo, ki se
2
že izvršuje. S kanalizacijo v okolici carinarnice ho morda uspelo preprečiti, da se ob neurju ne lx) več zalival železniški |K)dvoz.
Neolikano ravnanje. V nedeljo 7, maja so bili Jeseničani vse dopoldne moteni po ostrem streljanju kot iz vojaških pušk. Ker vemo, da naša vojska ne skruaii nedeljskih do|K)ldnevov, ko je vsak |x)šten kristjan pri službi ]x)žji, je moral biti to nekdo druR. Najmanj, kar moramo k temu reči, je to, da je tako ravnanje znak n«;-olikanosti.
x> Pokojnik « pisatelja Nušica. Jeseniški Aero-klub pripravlja uprizoritev svojevrstnega Nu-šičevega »Pokojnika«, ki 1x1, kakor slišimo, i^ran na obeh jeseniških gledaliških odrih. Igralci-so iz vrst najboljših jeseniških igralcev, kar obeta vsekakor dostojno izvedbo. Vsi igralci so člani Aero-kitiha in razen režiserja tudi nameščenci Kil). Novo je seveda to. da se lx) Aero-klub, ki ima od dramatike precej različno delovno polje, spustil tudi na to (xxlročje. (lotovo pa je, da se tudi Aero-kluh bori s finančnimi težavami, zakaj obratno bi bilo za naše razmere dokaj čudno.
Prejeli smo: Nečastna razvada. Majske polx)ž-Tiosti so bile že ixl nekdaj ene izmed tistih cerkvenih opravil, katerih >e je udeleževalo največje število \ ernikov, celo takih, ki <»!> drugih prilikah nimajo časa. Nedopustna pa je razvada. ki se je razpasla letos bolj kot kdaj koli. da pridejo fantje pred cerkev razpravljat o svojih zgolj fantovskih zadevah in te razprave so tako glasne, da jih more slišati vsakdo v cerkvi, .\peliramo na fantovsko čast. naj prenehajo motiti šmarnično pobožnost, drugače bomo prisiljeni |M)iskati si drugih sredstev. .I'i4>si-mo tudi star.še, da svoje otroke opozore. drugače jih bomo objavili z imeni. Jeseničani.
Bled
Blagoslovitev fresk v farni cerkvi, delo slikarja g. Pengova, se je vršila v nedeljo 7.maja do|M)l(hie ob veliki udeležbi faranov. .Slovesnost je počastil s svojim obiskom ban g. M. Natlačen, ki je tudi ob tej priliki izrekel nekaj svojih pomembnih misli X njemu lastno jasnostjo in prisrčnostjo. Blagoslovitvi so prisostvo-Vali vsi blejski odlični-ki z županom dr. Denc-dikom, ki je v imenu občine |H>zdravil visoke goste in vse ostale udeležence. Po blagoslov it-
clrugim znamenjem. Kamor gremo, vedno v znamenju sv. križa!
Če kje, potrebnjemo na Jesenicah \ lx>rbah za sveto vero za lastno zveličanje izrednili darov sv. Duha. Na težkih terenih mora biti vsaka vojska še posebej dobro in težiivam odgovarjajoče ol)orožena, lak nevaren tetren so gotovo naše Jesenice. Naj nam prinest' obisk našega Nadpastirja vseh ]>otrebnili milosti s\. Dului za to težko borix), da lx)mo v vseh bitkah vztrajali
■ill zmagali. Škofov obisk naj nas znova o{x>zori, (la vera ni samo za cerkveno življenje med štirimi stenami naših cerkva, ampak da se mora \ ersko življenje kristjana kazati v vsem javnem življenjn; v uradih, v trgovinah, v <lelavnicah, \ obratih — povsod naj \ lada Kristus Kralj!
\ tem duhu vernih sinov s\. Cerkve kličemo našemu nadpastirju:
Pozdravljen v naši sredini!
Visok obisic
Predsednik senata dr. Anton Korošec in ban dr. Marko Natlačen na Jesenicah
\ ponedeljek dne 8. maja ob pol 2 ]xypoldne se je pripeljal na Jesenice naš voditelj dr. Anton Korošec, ban dr. Marko .Natlačen z gosjx) in dopisnik centralnega presbiroja g. Crnbešič. \ Krekovem domu so bili pri kosilu v družbi z gosiKKli svetnik Anton Kastelie. jxislanec dr. Albin Šmajd. župan line Markež. banski svetnik Peter Arnež. šolski nadzornik I. CJrad in kaplan J.Codina.
Po kosilu so g. predsednika in g. bana |X)-zdravili v dvorani obediiice predsedniki jeseniških organizacij in zastopniki tukajšnjih javnih ustanov. Visoki gosti so ostali v družbi zastopnikov jeseniškega javnega življenja ;x)ldrug() uro v domačem razgovoru. Gospod predsednik dr. Korošec je bil kar najlxtlje raz|X)ložeu. \ živahnem tonu in mestoma z duhovitimi išalami je orisal naš notranji in tudi zunanje ]x)l,itični položaj. Rad je ;x)jasnje \ al najrazličnejša \ pra-šanja, ki so mu jiih sla\ Ijali. Jeseničani smo imeli tako priliko slišati iz i)r\ega vira in m^po-
sredno. kako je s pogajanji za sporazum, kakšni so izgledi in kakšne so ležkoee. Kad vse zanimiva so bila tudi njegova jx)jasnila glede zunanje iK>litike. Opozoril nas je na nekatere podrobnosti. iz katerih smo videli, kako modro vodi našo zunanjo ]M>lit.iko Nj. Vis. кпег namestnik Pavle- C. dr. Korošec kakor tudi g. ban <lr. Natlačen sta se še posobej zanimala za razmere našega <lelavslva v tovarni. Zastopniki našega delavstva so odkritosrčno tolmačili položaj naših delavcev in kako se postopa ž njimi pri redukcijah. Pokazali so tudi na potrebe in način, kako tem potrebam <xlpomoči. Ker bi bilo v interesu Kil), da se utemeljeue pritožbe delavstva upoštevajo, upamo, da bo KI!) to tudi storila.
Po razgovoru se je v imenu vseh zahvalil za obisk ill poročilo župau g. Tiiie Markež. Poudaril je. da smo J(\seničani s tem obiskom j)oča-ščeni. Zagotovil je voditelja slovenskega naroda. da mu bodo Jeseničani tudi v bodoče ohia-nili zaupanje in zvestolM).
% # V m ■■	- -- ■■
Nas jezik na meji
I udi goreujski kot se ni uiogel izločiti iz tistega skhxpa. iz katerega je dan za duem vrc'lo mogoče in nemogoče besedičenje o visoki in ljudski politiki, ki že tedne in tišine vrtinči <lomišljijo razlx)rilim glavam tistih plasti, ki so informirani od prvega vira . .\i čuda iMUem, da se na račun gostobesednosti in ue|x*lrebne aktivnosti prenašajo take vesli med ljudi, ki jih s slastjo prcbavljajo in vlačijo Se bolj znialičenc na ušesa drugim iu vse to zara<li gole časti, ki bi jo utegnili prejeti <xl največjih lahkoverne-/ev za svoja verodoslojna |x)ročila . In kdo bi jim zanuMiil, če je pa ta hiba oprav ičena v njihov em ))repi',ičanju. da delajo prav in dobro, kakor mislijo, da ilelajo prav in dobro tisti, 4x1 katerih so se dali poučiti .
S takim in jxxlobnim načrtnim |x>ročanjem so zastavili skoro vsi tisti, ki so smatrali za potrebno, (la svojim zvestim pristašem tudi v dneh zunanje |X)litičnih logaritmov |x)strežejo z najčistejšimi zaključki. To pa iz lx>jazni, da bi jih kdo ne prehitel ,in tolmačil tako, da bi kakor koli trpela |)oli lična opredeljenost, zakaj le I a jim je lista osnova, iz katere se vse razvija, prihaja samo dobro in je vse dejansko obsojeno, kar ne najde |X)lrdila v interesih njih zagovornikov. Tako in s takimi očmi naj bi slehernik gledal dogajanja v svoji okolici in v prostorih, ki bi kakor koli mogli nanjo v plivati. I o je načelno slališČ-e vseh onih, katerih se tiče ta ugotovitev in |H) teh stališčih so |xitem krojene vse vesli in vsa poročila, ki se na debelo trosijo nnd nixxlgovorne.
Pri vsem tem pa ti činilelji |x>zal>ljajo. <la je ta živa slovenska l)ese<la v vsakem primeru zvok narodnostnega življenja, ki ga prest reza jo občutljiva ušesa tnjenxlcev. za katere ne more-
mo nikdar reči. da .so nam naklonjeni, šr manj pa. da l)i vsaj I o. kar slišijo, hoteli prav i Inii raziinuM-i in tolmačiti, ('o govoriš z njimi .slovenski. le kar ne morejo ra/nmeli, če poveš to ,in ono, kar ti ni všeč ])ri [Hxljetju; ako pa lx) i/. tvojih l)ese<l oči to, da si neza<lovoljen s čemer koli na .svojem omejenem prostoru, ho ra/mnel vsak naglas ter se čntil celo počaščenega po tvoji suženjski |)onižnosli proti njegovim narodnostnim odlikam ,in njH)rništvn proti tvojim. Iz vsega tega moramo zaključiti le to, da s takimi neutemeljenimi poročili ne le škodujemo
PBVI StOKMSBI PtmfSKI TABO«
Vabimo
slovenski delavski stan na skupno
flANirCSTACIJO
Ki bo v unDUanl, dne 4 јинЏа |j»9
Z geslom:
Do$, slan, narod!
Proti razkrajanju marksističnih demagogov za enotno združeno delavstvo, za zmago, za nov družabni red, pravice in ljubezni.
Iveia zdrufenih delavcev, tfl. odbor, UubUona
svoji notranji (X)litičn.i stabilizaciji, ampak še v \cčji meri pomagamo različnim težnjam tnje-roilcev do otipljivega izraza, ki so za nas vse prej kot častni.
I a našteta dejstva so prva. ki vsaj na \ idez jemljejo naši narodni za \ est i vso moč. in to je za tiste, ki hi jo z nami vred najraje utopili \ kaplji vode. dovolj, da svojih misli niti prikrivali nočejo. In iK>tem se čndimo. če je v jeseniškem kotil toliko prostora, da se more s\o-IkkIik) razvijati nam sovražna ideologija in toliko šihkih mest na našem narodnem telesu, ki so. če že ne ranljiva, pa vsaj močno občutljiva. lil če hi danes vpralšali vse tiste, ki te hihe s svojim nespametnim ravnanjem povy.roctajo, ali ne vidijo kvarnih posledie svojega dela. bi nas na vrat na nos obsodili dejanj, ki kratijo njih osebno in politično svoIkmIo. le bi jili pozvali, naj svoje sposobnosti rajši zastavijo v nasprotno smer. v ohramix) in krepitev slovenske na-r(xliiosti. hi iz vsakega žepa potegnili legitimacijo narodnih lx)reev in eel o miičenilkov. Taki so njihovi žlalitiii talenti, ki jih posvečajo narodni obrambi . za katerimi se skrivajo pred smernicami slovenskega političnega vodstva, da j a ne bi bilo trt ba žrtvov ati osebnih interesov v **kiipni narodni prid.
I o je eno, iz katerega se potem tem lx)hot-iieje razvija še druga, še vi-čja hiba. In ta je jezikovno klečeplaztvo. ki slej ko prej nima svoji-ga vira v sramežljivosti ali neznan j n. ani-|)ak v občutku nianjv rednosti, ki se vzbuja vz|X)-'etliic z razv rednoten iem naše narodne politike. \ rednosi ]>a ji izpodbijajo tisti, ki s svojimi
osebnimi ]>olitičiiimi ambicijami prihajajo v navzkrižje z absolutno narodovo voljo in njego-\im zdravim hotenjem.
/ato se ni čuditi, če ob vsakem koraku v našem kotn naletiš na Jiarodnjakarja. ki se muči z jezikom svojega enakovrednega ali nadrejenega tovariša, če sediš v kinu ali gledališču, da te potare vse križem tuje govoreča elita, za katere si gotov. <la imajo v žepu slovensiko legitimacijo ali mogoče Se celo kako odlikovanje. To so dejstva, ki vsako besedičenje o nairodni zavesti iK>stavljajo na laž in to je tudi jasno potrdilo, zakaj ne moremo in ne smemo verjeti samo besedam, ki ostajajo samo besede in nič drugega.
Če zberemo vse te naštete najx>re. ki se trosijo brez vrednosti in največkrat celo v našo škodo in bi jih žrtvovali v resnične narodno obrambne in narodno vzgojne namene, bi nam ne bilo tre^ba požirati razna ;)onižunja ne v javnem in zasebnem življenju in ne pri raznih ]>oil-jetjih, kjer nadrejeni s slastjo uživajo, če morejo s tujim jezikom 'bičati slovenskega človeika.
Л to smer naj bi krenila ambicioznost — če jo lahko tako imenujemo — raznih projwvecl-nikov slovenstva in tem hibam naj bi se jKJsta-\ i I i po robn z vsemi svoj i ni i številnimi pripadniki, da 1к)то verjeli ne samo besedam, ampak dejanjem, ki IkhIo šele opravičili njih ]>olitično opredeljenost. Dokler pa bo njih namen samo ta, da 'S poročili iz prvega vira« vznemirjajo javnost in ubijajo zavest, toliko časii bo za nas njihovo <lelo struj). kateremu veljaj vsa naša narodna borba.
Slovenska zgodovina
'	sebi ! J ii izj;ck.. ki,,yi' jr
'lotili črkiili blestel nad \ rati grškega sveti-sča. jMJsveecnega ne/iiuiieinii lx)gii. ne velja le posamezniku, tennce pra\ tako narodu. Kako pa naj sebe s po/na m!" M(Mida nikjer laže in (eme-ijileje ne zagledam svojega obraza, kakor \ s\o-
Prvi slovenski delavski tabor v Lfobllani, dne 4. lanllo 1939.
s p o r e d :
I. Zjutraj ob () uri fanfare na gradu in biid-'lifa po mestu.
J. Ob prihodu jiitraiijili \lako\ sprejem nde-l*'/enee\ in častnih gostov na glavnem kolod\oi n.
i. Takoj nato odhod pred eerke\ s \. Jožefa, \ kateri bo ob pol *>. uri daro\ al s\. mašo in imel kl atek nago\ (ir dekan teološke fakiiltele. \ seiiei-liški profesor Andrej Snoj.
4. l'o s\. maši uredite\ sprevoda ter po\ oi ka delavstva |)ч> Poljanski cesti eez Krekov trg mi-'4(> škofijskega dvorca iii če/, ti imostov je do liii-'clii Union . {"astni gostje prisostvujejo povorki "ii balkonu mestnega poglavarstva.
Ob K) v veliki dvorani hotela I tiion ma-"ifeslacijsko zborovanje, slovensko in stanovsko ^■ii\ ednega delav s t v a.
Za uvod v zlx>rov anje zaigra godba državno ""niio ill novo himno ZZI).
Na zborovanju govorijo člani našega pokre-'^ostopnik vseh Delavskih /bornic .jiigoslavi-člani našega narodnega vodstva (dr. Krek, -Niitlacen) in predstavnik kr. vla<le (predsed-'iiik ,1 iiKorasa I )r ( vetkoviič).
Zlx)rov anje in 1а1н)г zaključimo s slov en-" iiuroiliio himno ter se z novim idealizmom .""'"'O nazaj na delo za zmago našega pok ret a stanovske misli.
j ill dejanjih. Moja dejanja so del mene samega: v njih odsi'va vse moje bistvo z vsemi Јиипапј-kljivostmi in ]K>j>olnostmi.
Ker pa je narod duhovna celota, duhovni organizem. velja zanj prav isto. Narcxl naj se'be spoznava! Iz njegovih del ga nii spoziiavajmo! t'(> smo iz паг<к1а, smo dolžni, da proučtijemo razmere, ki v njih živimo, in zlasti boje in stiske. v katerih je narod nekoč živel. I o pa ni nič drugega kot protičav anje iiaše zgodovine.
»Zgodovinu je učiteljica življenja,« tako so že stari mcxlrovali. Iii res so iz zgodovine narodi črpali moč v trdih lx)jih za obstanek, iz-]M)dbnjali,so se k vztrajnosti v nesrečah, v njej so našli iiKxlra nav (xlila in zlate nauke za bodočnost
Pa kdo še nI nikdar slišal očitka, da Slovenci nimamo svoje zg(xlov ine? ... Kdo ga še ni slišal - ko pa je ta očitek že tako star in ga imajo nasprotniki hitro pri rokah:
Slovenci niste nikdar imeli svojih kraljev! Nikdar niste zmogli samostojne države! Slovenci niste nikogar nad vladali, pač pa ste suženjsko krivili svoj hrbet tujim, za vlado sposobnim narodom.
Nikogar niste v boju premagali; sploh ni-I mate v vsej preteklositi nit veliikih, junaških dejanj, po katerih se meri zgodovina. I ore j vsa slovenska pri-teklost ne zasluži imena zgcxlo-V iiia!«
lakih in podobnih ugovorov nam natrosijo nasprotniki.
lies je — take zgodovine Slovenci nimamo. I oda ali je /.g<xlovina samo to, kar so nar<xli zgradili na zunaj!' .\lor<la le-to, od kdaj do kdaj se je vzdržal z bajoneti ta ali oni nasiliiik, ki iiin iii bilo mar, če je kri I cikla vse naokoli... Morda je zgodovina to. kako je kakšen plemenit iiarixl gnjavil podjarmljeiia ljudstva, kako mu rušil kulturo, ga ponižal do brezprav ne raje.
vi se je izvršil ogled novih fresk. Cerkev je s to najnovejšo pridobitvijo notranjega okrasja |X)stala ena najlepših v državi, kar je zlasti velike vrednosti za to najlepše slovensko letovišče, katerega tuji obiskovalci in ljubitelji se bodo lahko seznanil z našim visoko vStoječim cerkvenim slikarstvom. Obenem z blagoslovitvijo fresk je bilo še blagoslovitev novega prosvetnega doma, e katerim je '|K>staviljena nova trdnjava katoliške pro-svete v gorenjskem kotu. V pogledu malega prostora, ki je bil na razpolago, se je ureditev notranjih prostorov nad vse posrečilo, kar je zlasti razveseljivo za fantovski odsek, ki je ])ostal največja in najmočnejša blejska družina s širokimi delokrogi. Za zaključek tega praz-niika blejske prosvete je pririKlil Fantovski odsek skupaj z doki. krožkom slavnostno akademijo ob H. uri zvečer. Dvorana, ki je bila zasedena do zadiiijega kotička, je ves večer manifestirala slovensko katoliško miselnost, ki se je oblikovala v posameznih nastopih fantov in deklet z vso mlado silo, ki hoče prostora in uspehov. Od najmlajšega do najstarejšega, <k1 prvega do zadnjega, vse je dihalo enotno in z radostjo v gibih, ki so oblikovali hotenja in hrepenenja mladih src — vse za <lo-sego vzorov slovenskih fantov ill deklet. Vse<xl vrhunskih telovadcev pa do najmanjših, ki jim še nežni gibi oblikujejo telesa in krepijo mišice, se je vzpelo do iiaj|X)-polnejšega prikaza moči in harmonije telesa in duha, ki diha v vrstah sioveii.skih famtov zdravo in krepko narodno življenje. »Dvignite Orli je ob koncu zaorilo po dvorani in se dotek-iiili) src kot nujiicžnej-Sa misel, ki ni nikdar ugasnila in bo vedno živela.
TFO
Prosvetne tekme 'l'ri-gla vskegu faintovskega okrožja, ki so se vršile ?. maja na Jesenicah, so |x»nov no izpričale no-omajno voljo slovenske katoliSike mladine za dograditev naše narodne kulture v vseh sinereii, posebno telesno in prosvetno. Živ narodni duh, ki preveva mladino ter jo |X) samovzgoji tira k vedno večjim in vidnejšim uspehom, ki rastejo kot jasni vzori vsej na-Kxlno zavedni mladini, se krepi in oplaja ob vrelcih vernosti, vdanosti in ljubezni do naroda in njegovih najsvetejših svetinj. Iikmovu-li so člani in mladci, ki so se z raziiieroiiia ob-
sežno in težko tvai-ino predstavili sodniškim zborom. Novost pri letošnjih tekimah je bila, da so tudi mladci tekmovali iz istih prosvetnih panog' (naroclnastno organizatorična v zvezi s kulturnimi čmitelji in katoličanstvo z razliko in odnosi z drugimi verstvi) kot člani. Razveseljivo in za vso mladinsko organizacijo častno j C dejstvo, dii «e ravno mladci najhitreje in naimočneje razvijajo v klene, značaj ne in narodno zavedne fante, in to v zavesti, da so sprejeli veliko in odločujočo nalogo, nadomestiti vse ogromne izgube T letnega prosvetnega in kulturnega zatiranja. Redovne in proste vaje so jK>kaizale, da se odseki prav vestno pripravljajo za drugi mladinski tabor v Mariboru, kjer bo spet nastopila armada Slovenskih fantov. Za zaključek tekmovanja je nastopil naraščaj jeseniškega Fantovf&ega odseka, ki je s svojimi simbolizirani mi vajami 7. vetrnicama gotovo navdušil. Tudi pri tekmovanju iz prosvetne panoge so ti fanti« krepko in samozavestno odgovarjali, zavedajoč se, da rase jo iz semena velike katoliške skupnosti.
Vse pisarniške in knjigo-veSke potrebščine v trgovini Krekovega doma
Ida ga je laže luiičil in iztre'Lil... Morda je zgodovina zgodba o krvavih vojskah: o vojski — maliku, ki mu človeštvo ^^tvuje najboijlše sinove; morda zgodba o zmagovalcih, ki se kot jastrebi sprehajajo na krvavih bojnih poljanah preko trupel premagancev in iie slišijo joka otrok, žena in mater ...
Če je samo to zgodovina, potem Slovenci — hvala Bogu — nimamo zgodovine.
(Dalje prihodnjič.)
Cerkveni vestnik
O obredu svete birme.
V prvih časih krščanstva so birmovali samo apostoli, in sicer tako, da so molili in ix)lagali roke na krščence. Tudi danes birmiijejo samo nasledniki apostolov, škofje, in kakor oni, prosijo, da bi sv. Duh prišel nad birmance in polagajo vsakemu roko na glavo. Sveta Cerkev pa je jjozneje natančno določila ves obred in dodala nekatere molitve, tako da se sedaj sveta birma izvrši takole:
Škof pristopi k oltarju v belih oblačilih, z mitro in pastirsko palico. Izpred oltarja stoje moli nad birmanci, ki ikleče v cerkvi, da bi jim sv. Duh podelil svoje darove.	•
Nato pri vsakem birmaincu pozve za ime (pri sveti birmi namreč dobi vsak novo ime, navadno krstno ime Ijotrovo), mu položi desnico na glavo in ga na čelu prekriža s sveto krizmo z besedami: »Zaznamujem te z znamenjem križa in te |K)trdini s krizmo zveličanja v imenu Očeta in Sinn m svetega Duha«. Medtem drži ■lx)ter desno roko birmancu na desni rami.
Po mazil jen ju škof udari vsakega birmanca rahlo po licu in ga pozdravi; Mir s teboj! Udarec naj ga o|K)mni, naj se nikdar ne sramuje, očitno pokazati vero v križanega Jezusa, za katerega mora biti pripravljen sprejeti tudi zasmehovanje iin trpljenje.
Takoj nato, preden se krizma zbriše, preveže boter otrokovo čelo z belim trakom. Ko pride l)ir-manec do zakristije, se najprej t rak od veže in eden duhovnikov čelo skrbno obriSe. Birmanci iiočnlkujo, da škof konča maziljenje.
Ko so vsi mazil jeni, si škof s krušno sredico otaro in umije roke; medtem poje zbor odlomek iz 67. psal-niu. Ob koncu se škof obrne k oltarju, sklene roke in moli zadnjo prošnjo ik sv. Duhu. Medtem vsi kleče, dokler jih škof slovesno ne -blagoslovi. Po blagoslovitvi birmanci s škofom skupaj glasno molijo Verujem, Oče naš in Zdrava Marija.
Oznanilo ob priliki birmovanja.
Prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožjiiaii pride na Jesenice v petek 19. maja zvečer. Glede sprejema ibodo verniki obveščeni še e priznice. Sprejem b'i pred župno cerkvijo pred šniarnično ]X)ljožnostjo. Po Smuriiiculi je pi cd župnišč«4n poiloknicii kuc/.o-
skofu.
v soboto 20. maja bo nadzorni obisk ljudske in meščanske šole.
V nedeljo 21. maja bo prevzvišeni birmoval. Birmanci, ki ne hodijo več v šolo, naj se zglasijo v župnem uradu ali pri gg. katehetily da prejmejo bii -mainske listke. Sveta birma se bo delila samo v cerkvi. Duhovniki bodo razvrstili birmance tako, da bo stala po ena vrsta v obeh stranskih ladjah, dve vrsti pa IK) sredini cerkve. Na listni strani se zvrstijo dečki, na evangelski strani pa deklice.
Botri in botrice peljejo svoje birmance po birmo vanju posameznih birmancev skozi zakristijo iz cerkve. V zakristiji sname službujoči duliovnik bi i -manski trak birmancem. Po končanem birmovanjii se da znamenje z zvonom, da se vsi birmanci zbero v cerkvi, kjer prejmejo drugi (zadnji) blagoslov.
Verniki se opozarjajo na red iii disciplino ter dostojno vedenje.
#
Poroka: 7. maja: Kose I j Jakob, čevljarski mojster. Gosposvetska cesta in Mivšok Angela, hči pismonoše. Gornji Logatec.
Rojstva: 27. aprila Jožef Frelih, sin delavca Janeza, Pod Mežakljo; 27. aprila I'lorijan Javorski, sin Marije Javorski, služkinje, Slomškova 14; Valentin Klinar, sin tov. delavca Pavla Klinarja. Plavški rovt; 29. aprila Jožefa Jakupovič, hči prodajalca Kazimii-ja. Kralja Petru cesta; 4. maja Frančišek Ksaverij Rihtar, sin žel. urudinika Vladimirja, Gosposvetska cesta 4>.
Smrti: 50. a|)rila Ranzinger Marija, Ilirska c. 2, stara 52 let; 30. aprilu Kiršner Riipers, Kralja Petra cesta, stiir 4 letu; 4. maju Cop Albin, tovurnižki de-.
lavec, Lanipetova 4, star 41 let.
(Umic!
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA JESENICAH
obrestuje v\e stare in nove vloge po 4 o/o. Nove vezane pa po 5 »/o. Vaš denar je varno naložen pri njej. Zanjo garantirajo hranllnlčne rezerve, kakor tudi vsi zadružni člani z vsem svojim premoženjem. Najmanj stokratna je ta garancija.
Otvoritev nove koče na Mlinci
Triglavska podružnica Slovensikega planinskega <lruštva Dovje-Mojstrana Ik) odprla 13. teiga meseca luni Zigrajeno planinsko koč-o na Mlinci. Pot do 'koče ni iiu]xirnu in v dveh urali dosegljiva od Dovjega. Lepa tura za en dan z Dovjega na Mlinco in dalje n« Rožco in Jesenice ali oJ)ratno. Od koče na vrh Kepe je pifii d ve uri hoda, (xlkoder je zelo lep raizgled na Jnlijske alpe in na Koroško, od tam se moreš vrniti skozi Belco na postajo, kamor d<xspeš v treh urah.
Vsi agitirajte za naš list! Zahtevajte „Na mejah" v vseh gostilnah in kavarnah!
Za elektriko
vse najceneiSe In ugodnejše pri
Dože Markež
elektrotehnično podjetie Jesenice. Murova, tel. 605
Za konzorcij lista >N* inejahc; Jož« Godina,
Jeseciee. — Urejuje: Sliinko Savinšek, Jesenice. Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks lilejec.
Pijte in iejte poceni in dobro
Kdor hoče poceni jesti, pride
V	Krelcov dom
Kdor iioče dobro jesti, se abonira
v Ljudski kuhinji
Kdor hoče dobro in poceni piti, mora priti
V	Katakombe
Belo namizno vino din 10'— liter
— Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik