NOVI TEDNIK CELJE. 10. MAJA 1979 - ŠTEVILKA 18 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Prva številka po praznikih prinaša obilo dogodkov s celjskega ob-, močja, saj ni bilo področja brez aktivnega dela. Tudi nas v uredništvu je zajela »parna-neparna« mrzlica, saj imamo veliko terenskega dela in; tako moramo posebej računati s torki in četrtki. \ Skupno s TTG Celje načrtujemo nov izlet za bralce NT in poslušalce: RC, seveda le v primeru, če bo po objavi smeri izleta dovolj prijav. Zato,; pišite nam! Milan Seničar Letošnji »Teden varnosti in družbene samozaščite« se je začel v celjski občini 7. maja in se bo končal v nedeljo, 13. maja, torej na dan, ko je leta 1944 bil formiran »oddelek za zaščito naroda« pod imenom OZNA. Osrednja proslava bo jutri, v petek, s pričetkom ob 17. uri pred halo Golovec, kjer bodo med drugim prikazali svoje sposobnosti z najsodobnejšimi tehničnimi pripomočki pripadniki organov za notranje zadeve, kasneje pa bo v hali še kulturni program. Tudi letošnje praznovanje poteka pod delovnim naslovom »Nič nas ne sme presenetiti«. T. VRABL 13. MAJ - DAN VARNOSTI IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE rmk USPEŠNA POT še več truda za še boljšo varnost in delovne ljudi Letošnji praznik praznu- jemo še posebej svečano, saj poteka 35 let od pomembne- ga zgodovinskega dne, ko je tovariš TITO s posebnim odlokom 13. maja 1944 for- miral »oddelek za zaščito naroda« pod imenom OZNA. Našemu jubileju daje še posebno obeležje praznova- nje 60 let naše KPJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov ter 40-obletnica konstitui- ranja CK KPJ pod vod- stvom tov, Tita v Bohinju. Čeprav slavimo letos 35 let ustanovitve organov in službe varnosti, moramo poudariti, da začetki te službe segajo že v prve dni naše revolucije, ko je z usta- novitvijo ljudske armade leta 1941 prišla do izraza zgodovinska zamisel, da bi ljudstvo samo vodilo in izvajalo socialno osvobodi- tev. Zato je ustanovitev Varnostno obveščevalne službe (VOS) in narodne za- ščite v revolucinarnih ra- zmerah pomenila, da si bo ljudstvo samo organiziralo Zaščito narodne samobitno- sti pred potujčevanjem in drugimi sovražnimi deja- nji, zlasti pa boj proti naro- dnemu izdajstvu in kolabo- racionizmu. 13. maj 1944 predstavlja za delavce v organih za notra- nje zadeve pomemben mej- nik, kajti od takrat dalje nam je zaupana odgovorna nalo- ga, da s svojo dejavnostjo od- krivamo, preganjamo in pre- prečujemo vse tiste pojave, ki bi na kakršen koli način želeli rušiti naš mir in ogro- žati pridobitve NOB in socia- listične revolucije. Tako je naša varnostna služba, ki se je rojevala in kalila v oboroženi borbi, se razvijala in rastla pod okri- ljem naše Partije kot vse druge organizacije in institu- cije mlade socialistične zem- lje, ostala vedno v prvih vrstah fronte proti razredne- mu sovražniku, prav tako pa tudi na braniku pridobitev jugoslovanske socialistične revolucije. Prvi dnevi obno- ve in izgradnje naše poruše- ne domovine so pomenili za pripadnike varnostnih služb začetek nove vojne, borili so se proti ostankom band, pri čemer je veliko naših pripa- dnikov žrtvovalo svoja živ- ljenja in na nevidljivi fronti proti vsem tistim, ki jim naša socialistična samoupravna usmeritev, naš ugled v svetu s TITOM na čelu ni šel v ra- čun in se s tem niso mogli spoprijazniti. Vse od osvobo- ditve do danes so naše var- nostne službe, so organi za notranje zadeve šli skozi ra- zlične faze svojega lastnega in družbenega razvoja. Bili so izpostavljeni tokovom in vplivom, značilnim za posa- mezna obdobja naše idejne in politične bitke za graditev novih proizvodnih odnosov ter novega družbenopolitič- nega sistema na temelju so- cialističnega samouprav- nega reda in nove ustavne ureditve. Pomemben mejnik v delu in razvoju organov za notra- nje zadeve predstavlja IV. Plenum CK ZKJ, ki je obra- čunal z določenimi defozma- cijami varnostnega sisttema v naši družbi, prav tako pa je postavil zahtevo ponovnega uveljavljanja družbene sa- mozaščite, ki ima svoje glo- boke korenine v predvojnem revolucionarnem gibanju in NOB. Vsebina družbene sa- mozaščite iz dneva v dan vse globlje prodira v zavest na- ših delovnih ljudi in obča- nov, zavedajoč se svoje pra- vice in odgovornosti, da je skrb za varnost dolžnost sle- hernega člana naše družbe in ne samo strokovnih služb naše samoupravne družbe. Delovni ljudje in občani spoznavajo, da vsakdo sam najučinkoviteje brani svojo pravico do samoupravljanja in da tako ustvarja pogoje za srečo, mir in varnost samega sebe in družbe, v kateri živi. Z zadovoljstvom ugotavlja- mo, da imamo v Jugoslaviji, SR Sloveniji, celjski regiji, varnostne razmere dobre in stabilne. Ni dvoma, da je to rezultat stalne krepitve in ra- zvoja socialističnih samou- pravnih odnosov ter sociali- stične zavesti, solidarnosti in vzajemnosti delovnih ljudi in občanov. Veliko zaslugo za takšno stanje imajo vse subjektivne sile na čelu z ZK. Jubilejna obletnica or- ganov in varnostne službe sovpada s trenutkom, ko de- lovni ljudje in občani širom naše domovine pod idejnim vodstvom ZK in tovariša TI- TA ustvarjajo revolucionar- ne spremembe v nadaljnjem razvoju socialističnih in sa- moupravnih odnosov v naši družbi in tako vse bolj v praksi uresničujejo načelo, sprejeto na XI. kongresu ZKJ ter VIII. kongresu ZKS. Naš prispevek k temu po- membnemu jubileju ne bo- do samo proslave, športna tekmovanja, likovna razsta- va in drugo, temveč da bomo kot strokovni dei družbene samozaščite vložili še več truda za še boljšo varnost in delovne ljudi, občane ter družbenopolitične organiza- cije pravočasno obveščali o vseh pojavih in žariščih, ki bi ogrožali našo ureditev, živ- ljenja ljudi, družbeno in osebno imovino, da bodo lahko s široko politično akci- jo pravočasno preprečili na- stanek negativnih pojavov. IVAN PAUL STRAN s OLIMPÍADA NA VASI STRAN 6 1. MAJ NA GRIČKU STRANE NEMO PRIČEVANJE JANEZOVE SPOMENICE STRANK NE BOMO BOSI OB DNEVU ZMAGE ' TITOVA ODLIKOVANJA CELJANOM V počastitev dneva zmage je bila včeraj v Celju slovesnost, na kateri so izročili devetnajst odlikovanj predsednika republike tovariša Tita zaslužnim in dol- goletnim družbenopohtičnim delavcem iz celjske ob- čine. Tako so odlikovanja reda dela s srebrnim vencem prejeU: Vladimir Tajnšek, Martin Zakrajšek, Ivan Ein- falt, Ljudmila Terček, Edvard Vranjek, Venčeslav Za- lezina, Viktorija 2gur, Marjan Žuraj, Marija Storman, Danijel Skodnik, dr.imir Vlad Mayer, Edvard Goršič, Ivan Goršič in Franjo Kočar. Red republike z brona- stim vencem sta prejela Mirko Mejavšek in Stanko Selšek, red dela z zlatim vencem je dobil Janko Pri- slan, Brane Stamejčič st. pa je bil odlikovan z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. POMOČ PRIZADETIM V ČRNI GORI SE NADALJUJE Čeprav se situacija po strašnem potresu in kasnejših po- plavah v Crni gori na vso srečo počasi izboljšuje pa vseeno ostajajo odprta še mnoga vprašanja, kako dejansko najhi- treje in najučinkoviteje pomagati ljudem v nesreči. Dejstvo je, da so se v široko akcijo pomoči vključili prav vsi, tako v domovini, kot tudi tisti, ki živijo izven nje oz. tudi ostali. Tudi na celjskem območju akcija za čim učinkovi- tejšo pomoč dobro poteka, žal še vedno po »treh tirih«, vendar skupen cilj je le enak: pomoč ljudem v Crni gori oz. krajem v črnogorskem Primorju in neposredni bližini. Veljko Repič skrbi v celjski občini za podatke o tem, kako poteka pomoč. Povedal je, da so zaenkrat znani podatki samo od 24. aprila - o teh smo že poročali - zaradi praznikov pa bodo novi podatki znani šele koncem tega tedna ter jih bomo tako objavili v naših radijskih oddajah oz. prihodnji četrtek v Novem tedniku. Podobno je tudi v ostalih občinah celjskega območja. Hvaležno je, da se je tudi ob tej težki elementarni nesreči izkazala vsa naša pripravljenost, da skupno pomagamo pri- zadetim. V akcijo so se vključili domala vsi od pionirjev, mladine, upokojencev, delavcev... Vsak želi dati del svo- jega za ljudi, s katerimi živimo v Jugoslaviji, ki jo vodi Tito. In prav on je tisti, ki vedno zagovarja, da v skupni moči in pomoči je naša moč. T. VRABL TOZD LESNA INDUSTRIJA PETROVCE TOZD MODNE KONFEKCIJE PETROVCE TOZD KLJUČAVNIČARSTVO ŽALEC TOZD PLESKARSTVO ŽALEC DSSS PETROVCE 2. stran - NOVI TEDNIK CELJE: UPOKOJENCI! V Tednu starejšega obča- na v celjski občini od 14. do 19. maja letos bomo potre- bovali sodelovanje vsakega izmed vas. Predvsem vabi- mo šahiste, kegljače, strel- ce, ribiče in gobarje, da se javijo na sedežih svojih društev v Vojniku, âtorah, Dobrni, Trnovljah ali Lju- bečni in se prijavijo za ude- ležbo na tekmovanjih. Vsi prijavljenci bodo imeli tudi možnosti za treninge in se- veda za tekmovanje v okvi- ru Tedna starejšega občana. Vabimo tudi upokojenke ter soproge upokojencev, da se javijo na sedežih društev za tekmovanje v kvačkanju, pletenju oziroma v sestav- ljanju šopkov - ikeban. Pripravljalni odbor bo potreboval tudi veliko upo- kojencev v organizacijskem delu Tedna kot vodnike ozi- roma spremljevalce pev- skim zborom, ki bodo prišli iz drugih krajev. Javite se za to delo! Vsi upokojenci moramo z združenimi močmi prispe- vati, da bo naš Teden, pred- vsem pa Dan upokojenca, ki je z odlokom Skupščine ob- čine Celje določen za 19. maj 1979, kar najbolje in na- juspešenje potekel. Priča- kujemo vaše sodelovanje. KAREL SMAUC, predsednik pripravljalnega odbora Z obiska podpredsednika Predsedstva SFRJ Fadila Hodža v Celju. Posnetek je iz hotela Merx, kjer je visokega gosta in njegove spremljevalce pozdravil podpredsednik Občin- ske skupščine СеЦе Anton Jelenko. Foto: T. TAVČAR CELJE VISOK OBISK razgovori s Fadilom Hodžom Zadnji dan aprila je Celje obiskal podpredsednik Predsedstva SFRJ Fadil Hodža. V njegovem sprem- stvu sta med drugim bila tu- di predsednik Predsedstva avtonomne pokrajine Koso- vo Džavid Nimani in članica CK ZKJ s Kosova Drita Do- broši. Razgovor v Celju, ki ga je vodil podpredsednik Občin- ske skupščine Anton Jelen- ko in ki so se ga udeležili najvidnejši predstavniki Izvršnega sveta in občinskih družbenopolitičnih organi- zacij, je bil ne samo zanimiv, marveč tudi aktualen. Saj je šlo za predstavitev Celja kot starega industrijskega me- sta, za besede o visoki, zapo- slenosti, ki prav tako prinaša določene probleme in ne na- zadnje za uspehe, ki jih je Celje doseglo v zadnjih letih na gospodarskem in družbe- nem področju. Ni naključje, če je v tej zve- zi padla tudi beseda o tesnej- šem povezovanju celjskega gospodarstva z združenim delom na Kosovu in nadalje skrbi, ki jo Celje posveča de- lavcem, ki prihajajo v to me- sto iz drugih republik. Prav v tej razpravi je bila . nosti za širitev svoje dejavnosti tudi na Kosovo. Več kot zanimiv je bil raz- govor in obisk v Tehniški srednji šoli, ki so ponaša ne samo z dobro organizacijo, marveč s prav takšno oprem- ljenostjo in vidiki po nadalj- njem razvoju. Med svojim nekajurnim obiskom v Celju so bili gost- je tudi na Starem gradu in se tako seznanili še z delom zgodovine celjskega mesta. MB СШШРОтМВНА IZVOLITEV v torek so bile redne seje delegatov vseh treh zboroV celjske občinske skupščine. Začetek skupnega dela je ve- ljal nadomestnim volitvam za Predsedstvo SRS. Tako so delegati s tajnim glasova- njem soglasno potrdili pred- log o izvolitvi Viktorja Avb- Ija za novega predsednika in Staneta Markiča za novega člana Predsedstva SR Slove- nije. Sicer pa so delegati na lo- čenih ssejah največ pozorno- sti posvetili oceni izvajanja srednjeročnega družbenega plana občine v minulem le- tu, zatem uresničevanju za- kona o združenem delu in ne nazadnje ekološki in eko- nomski sanaciji Cinkarne. Čeprav je šlo zlasti v pri- meru Cinkarne samo za po- ročilo, so navzlic temu priza- devanja za ureditev ekolo- ških in s tem tudi ekonom- skih vprašanj naletela na polno podporo, tembolj, ker so na vidiku novi družbeni napori, tudi s pomočjo spre- memb ustreznega zakona, za rešitev ekoloških vprašanj ne samo v Celju, pri Cinkar- ni, marveč pri vseh onesna- ževalcih okolja v republiki. KOMENTAR DOMOVINA, PRAZNIK IN Ml Ko smo te dni praznovali mednarodni praznik dela Slovenci pa še en praznik več - tesno vezan na naš( revolucijo in naš zgodovinski potek, nismo imeli nit časa, da bi malce pogledali po pročeljih stanovanjski! blokov, predvsem pa številnih zasebnih hišeh, kjer s je naš delovni človek ustvaril toplo domačijo. Veliko krat pa je njegovo obnašanje do okolja in do družbt takšno, kot da ne misli več pokukati izza plank svojegj vrtička in je pač usmeril vse svoje nadaljnje interese \ notranjo krasitev svojega malega kraljestva. Da se razumemo: ni lepše družbene legitimacije na zunaj, kot nova naselja z zasebnimi in družbenimi stanovanji. Toda ob prazniku, ki smo ga praznovali te dni, je bilo na teh domovih premalo tudi zunanjih znakov praznovanja. V mislih imam vsaj slovenske zastave, ki naj bi plapolale na lepih hišah. Pa so bile silno redke, ki so nosile ta simbol boja za družbeno ureditev, ki pravzaprav mnogim omogoča postavljanje takšnih in vsemogočih hiš. Spomnim se, kako smo pred mnogimi leti nabirali smrečje in krasili okna z zelenjem ter zastavami in zastavicami. Prvi maj je bil praznik tudi na zunaj. Že vzdušje ob pripravah na krasitev okolja je bilo praz- nično. A je bilo zato na ulicah mnogo manj avtomobi- lov, zelo redki so bili vikendi po lepem slovenskem gričevnatem svetu, gradnja zasebne hiše je bilo pogu- mno in odpovedovanja vredno dejanje. Toda bile so zastave, zastavice in naši obrazi so bili vedrejši. Te dni sem bil tudi na Kozjanskem. V mnogih krajih. Večina je takih, ki so predvsem po potresu zelo spre- menili svojo podobo. Na lepše seveda! Prej so stale mnogokje stare kočure, ki bi jih sicer itak čas razmajal do temeljev, pa je potres prišel na pomoč. Zdaj stoje tam nove, lepe hiše. In na prste ene roke bi lahko preštel vse hiše na Kozjanskem, ki so izobesile sloven- sko zastavo v čast prazniku delavskih žuljev in delov- nim naporom vsakega delovnega človeka v naši družbi. Vse te nove hiše so bile postavljene z ugodnimi družbenimi posojili, mnoge s solidarnostjo, že same po sebi so simbol socialistične solidarnosti in rezultatov dela. Pa v hiši nimajo denarja, da bi kupili zastavo, tisto belo, modro in rdečo, ki so jo med vojno partizan- ske mame in dekleta na skrivaj šivale za borce, ki niso umrli za to, da zdaj mi zapečkujemo za lepimi fasadami in hodimo po hrano za pse v Avstrijo in Italijo. Kje je naš domovinski ponos? Premalo se ga zave- damo in premalokrat mu posvečamo misli, še bolj pa dejanja. Ni še vse gotovo, če so vse poti asfaltirane in vse zelenice zasejane s travo. Da, tudi to ni dovolj, če za praznik zgolj izobesimo zastavo. Tudi to je premalo. V sebi je treba narediti korak bližje k domovini, k skup- nosti, k delavski zavesti in solidarnosti, k boljšemu odnosu do dela. Ko bo storjen ta korak, bo praznik lepši, pa četudi bo kje kakšna zastava manjkala in bo drog ostal prazen. Pomembno je to, da ne ostane pra- zen človek. Obojega si ne smemo dovoliti! DRAGO MEDVED SPOMINSKI SVEČANOSTI Ob 60-letnici junaSke smrti borcev-prostovoljcev za Slovensko Koroško, Franja Malgaja in Srečka Punceija je medobčinski odbor borcev prostovoljcev za severno mejo v Celju organiziral žalni sveča- nosti. Prva je bila v Braslovčah, ob grobu takratnega urednika »Sloven- skega Korotana« Srečka Puncerja, ki so ga Avstrijci na zverinski način ubili 29. aprila 1919. leta v Vobrah, druga pa 4. maja v Šentjurju v počastitev rojaka Fréinja Malgaja, ki je padel 6. maja 1919. leta na svoji postojanki na Tolstem vrhu nod Guštanjem. Pri obeh svečanostih je šolska mladina zapela več borbenih in domoljubnih pesmi, v programu pa so bile še recitacije, medtem ko je o liku obeh koroških borcev govoril dr. Ervin Mejak iz Celja. Po svečanosti v Sentjiirju so se srečali borci-prostovoljci, katere je s prisrčnimi besedami nagovoril predsednik Občinske skupščine Stanko Lesnika. * CELJE EVROPSKA KOŠARKA V Celju evropsko mladinsko prvenstvo v košarki Ne samo košarkarji in ob- činske telesnokulturne orga- nizacije tudi Izvršni svet Ob- činske skupščine je sprejel ponudbo zvezne in republi- ške Košarkarske zveze, da naj bi bilo evropsko prven- stvo v košarki za mladince 1980. leta v Celju. To pa hkrati pomeni, četudi konč- ne odločitve še ni, da bo v mestu ob Savinji v času od 20. do 30. avgusta 1980. leta srečanje dvanajstih državnih reprezentanc mladih v ko- šarki. Tako bo evropsko mla- dinsko prvenstvo v tej igri z žogo prva večja mednarodna športna prireditev po Bal- kanskih atletskih igrah v Ce- lju, oziroma največja doslej. Celjski košarkarski in športni delavci so sprejeli predlog za organizacijo tega tekmovanja z največjo odgo- vornostjo in zavestjo, da gre tudi v tej ponudbi za prizna- nje, ki ga je zlasti celjska ko- šarka dosegla v zadnjih letih. Bo .pa seveda takšno tekmo- vanje tudi spodbuda za na- daljnji razvoj te športne pa- noge med mladimi v mestu in na širšem območju in ne nazadnje ponovna afirmacija Celja v športnem svetu. Hkrati s soglasjem, da naj bo Celje organizator tega tekmovanja, je Izvršni svet odobril znesek 100.000 dinar- jev za delno kritje organiza- cijskih stroškov. Sicer pa bo imel odbor za pripravo in izvedbo tega tekmovanja polne roke dela zlasti zaradi zagotovitve denarnih sred- stev. Pričakuje, da bo v tej akciji našel vso podporo v združenem delu. Pomembna je nadalje ugo- tovitev, da ima Celje vse športne objekte za izvedbo evropskega prvenstva v k( šarki za mladince in da ton nove naložbe na tem podroi ju niso potrebne. Seveda, \ se bo tudi ob tej priložnos pokazalo, da pa mesto nini ustreznih in zadostnih hote skih kapacitet za sprejel tekmovalcev in drugih, t bodo sledili bojem in sk( kom pod koši. M. B02I( ZAŠČITA ČLOVEKOVE OKOLICE Ob koncu aprila je bil Portorožu simpozij laborat rijske diagnostike ledvičri in jetrnih obolenj, katerei del so namenili tudi zaščif človekove okolice, torej pn' blemu, ki postaja v zdaj^ njem času vse bolj aktualer Ko so proučevali zaščit človekovega okolja, so n2i prej razpravljali o onesnaž vanju zraka, vode in zemlje nadaljevanju pa o hidrični in alimentarnih infekcija! Sklepni del so posvetili r dioaktivnosti stroncija 90 ¡ kalcija, kakor tudi zastru! Ijenosti nekaterih delovn' in posebej nevarnih delo^ nih mest. Na simpoziju so sodelova tudi strokovnjaki iz Celja. SREČKO ZAJK' KAREL ŠMAUC OBRAZI Bilo je v Ljutomeru, le- ta 1918., ko se je revni družini rodil 12. otrok. Odraščal je ubog, kakor njegovi številni bratje in sestre, kakor tudi mnogi tedanji vrstniki. In ven- darle je odrasel, si ustva- ril svoj dom in družino in vseskozi želel, da bi bilo vsaj njegovi družini lep- še. Zaposlil se je na želez- nici in usoda je hotela, da se je, skupaj s celo druži- no, ali pa včasih kar sam, sehl iz kraja v kraj. Iz Or- moža v Kidričevo, pa spet v Podbrdo, v Novo me- sto, dokler ni končno ostal v Celju in Celjan. A vendar so tudi med težkimi časi posejani v le- pi trenutki, takšni, ki se jih Karel Šmauc spomi- nja z radostjo v srcu. Ta- ko se spominja iskrenega prijateljstva pri nekdanji telovadni organizaciji So- kol, kjer je vneto sodelo- [ val. In skorajda povsod tam, kjer je bil zaposlen ' kot prometnik, je poma- gal pri ustanovitvi kultur- nih društev in v Novem mestu bil med prvimi ustanovitelji Društva pri- jateljev mladine. S tem delom je z vsem srcem nadaljeval tudi v Celju, saj je bil devet let tudi predsednik Občinske zveze prijateljev mladine Celje. Ko steče beseda o naj- lepših spominih, se Karel z ljubeznijo spomni na zlato značko prijateljev mladine, ki mu je še ve- dno ljub spomin. Nikoli, resnično nikoli pa ne bo pozabil leta 1963, ko je bil kot spremljevalec sloven- skih pionirjev gost tovari- ša Tita v Beogradu. Pravi, da je srečanje z našim predsednikom res en- kratno doživetje. Še po- sebno zato skrbno hrani uokvirjeno sliko na kateri je med skupino sloven- skih pionirjev in tovari- šem Titom slikan pred Belim dvorom. Čeprav ga je bolezen prisihla, da se je pred 10 leti moral upokojiti, je ak- tiven na številnih področ- jih še danes. Mnogi Celja- ni ga dobro poznajo pred- vsem kot velikega ljubite- lja narave, c'olgoletnega ribiča in odličnega pozna- valca gob. Poleg tega se mnogo udejstvuje tudi na družbenopolitičnem po- dročju. Tako je v izvrš- nem odboru občinske zdravstvene skupnosti, sodeluje s pokojninskim in invalidskim zavarova- njem, poleg tega opravlja še funkcijo podpredse- dnika komisije za m.edna- rodne odnose v zdravstvu pri republiški skupnosti zdravstvenega zavarova- nja. Vseh teh zadanih na- log se zaveda s polno me- ro odgovornosti in dela na vseh področjih po svo- jih najboljših zmožnostih. Seveda pa ves svoj pro- sti čas rad prebije v nara- vi. Četudi zdaj že nekaj časa ni več aktiven ribič, rad opazuje ribji zarod v naših rekah, ki so, kot z žalostjo ugotavlja, z dne- va v dan bolj onesnažene. In ker je Karel Šmauc tudi predsednik priprav- ljalnega odbora ob tednu upokojencev, ki bo od 14. do 19. maja, ima prav na tem področju zdaj največ dela in nalog. Predvsem pa s tem tednom želijo osvestiti občane, da živijo med njimi tudi upokojen- ci, ki morajo biti deležni stalne pozornosti. V tem tednu se bo zvrstilo več prireditev in posvetovanj, ki jim bomo še namenili našo pozornost. MATEJA POD JE D NOVI TEDNIK - stran 3 TITOVE ODLIKOVANCI Dan pred praznikom dela je bila v Celju slovesnost, na kateri je sekretar MS ZKS Janez Zahrastnik izročil predsedniku MS SZDL Janku Ževartu visoko odlikovanje, s katerim ga je za dolgoletno in plodno delo odlikoval predsednik Tito. Janko Ževart je dobil red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Podobna slovesnost pa je bila tudi v Žalcu. Predsednik Tito je namreč za prizadevno delo na družbenopolitičnem področju odlikoval Jožeta Jana in Francija Ježovnika. Pre- jela sta red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Odlikovanji jima je izročil predsednik skupščine občine Vlado Gorišek. Odlikovancem tudi naše iskrene čestitke! JANEZ VEDENIK, TONE TAVĆAR KONJIŠKA KADROVSKA POLITIKA KRATKOVIDNOST? Preveč deiM¥G9¥Mjnedokončano osnovno šolo Na zadnji seji občinske konference ZKS v Sloven- skih Konjicah, na kateri so razpravljali predvsem o uspešnosti gospodarjenja in o akciji zaključnih računov, smo poleg mnogih dobrih in odličnih ocen ter ugotovi- tev lahko slišali v razpravi tudi zelo kritične besede na račun kadrovske in štipen- dijske politike v združenem delu konjiške občine. Po be- sedah predsednika skupšči- ne občine Franca Bana spa- da konjiška občina na sam rep slovenskih občin, kar ti- če izobrazbene strukture za- poslenih. Tako je na primer po nje- govih podatkih preko 50 od- stotkov zaposlenih brez kon- čane osnovne šole. Vsi takš- ni delavci so večinoma nek- valificirani in priučeni in praktično ne morejo napre- dovati po lestvici strokovne izobrazbe, dokler si ne prido- bijo temeljne, osnovnošol- ske izobrazbe. Več ali manj so jim zaprta tudi vrata do zahtevnejših, odgovornejših pa tudi bolj stimulativnih del in nalog v organizacijah združenega dela. Istočasno pa lahko ugoto- vimo, da so organizacije združenega dela v konjiški občini prijavile največ delov- nih mest samo za priučene oziroma nekvalificirane de- lavce. Tu gre za svojevrsten kadrovski nesmisel, če upo- števamo, da moderna tehno- logija zahteva vedno več in vse bolj kvalificirane stro- kovne delavce. Konjiška občina je glede števila kadrov z višjo in viso- ko izobrazbo prav tako med zadnjimi slovenskimi obči- nami. To dejstvo postaja ob sicer zelo uspešnih gospo- darskih rezultatih konjiške- ga združenega dela še poseb- no paradoksalno in lahko na- vaja na misel, da gre pri ka- drovski politiki v združenem delu vendar za določeno kratkovidnost, ki se lahko kaj kmalu maščuje. Ugotoviti bi kazalo tudi, zakaj so iz občine v zadnjem času odšli nekateri višje in visoko izobraženi kadri, ki so kaj kmalu na drugem ob- močju zasedli vidne gospo- darske položaje, ki jih uspeš- no vodijo in upravljajo. V razpravi so nadalje ugo- tovili, da je za konjiške ra- zmere sila neustrezna seda- nja štipendijska politika. V občini štipendirajo kakih petdeset vzgojiteljic, nekaj učiteljev in mnogo admini- strativnega kadra. Takšna štipendijska politika jim prav gotovo ne bo bistveno popravila pomanjkljive kva- lifikacijske sestave zaposle- nih, še manj pa produktivno- sti dela. Predvsem bo treba takoj spremeniti odnos do izobraževanja v korist de- lavcev in za tista dela ter naloge, ki v občini učinko- vito prispevajo k večji pro- duktivnosti dela. FM - UM CELJE VEČ KOT AKTUALNO Na sejah izvršnega sveta občinske skupščine v delu izvršnega sveta celjske občinske skupščine je vselej kaj novega, da ne zapišemo aktualnega. Pro- blemi se vrstijo kot na teko- čem traku. Težko jim je sle- diti. Tudi zaradi pestrosti. Izvršni svet je sicer potr- dil smernice družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve v Sloveniji, toda z vpraša- njem: kaj bomo dosegli, kakšni bodo rezultati. Dose- danje izkušnje niso kdo ve kako spodbudne. Mimo tega je prižgal zele- no luč izhodiščem za enotno politiko uveljavljanja eko- nomske stanarine v naši re- publiki. Kaže, da dobiva ta pot druge temelje, kot jo je imela pred letom. Bodoča ekonomska stanarina bo slo- nela na treh bistvenih po- stavkah, na stroških za teko- če vzdrževanje, razširjeno re- produkcijo in seveda amorti- zacijo. V tem trikotu je znana le amortizacijska stopnja, ki bo znašala en odstotek za do- bo osemdesetih (Jugomont) oziroma sto let za ostale gradnje. Drugi postavki sta bili vsaj na seji izvršnega sveta še neznanka, in tako tudi ekonomska stanarina v celoti. KoUkšna bo? To vpra- šanje so si zastavili tudi člani izvršnega sveta in zato pred- lagali Samoupravni stano- vanjski skupnosti, da ovre- dnoti posamezne elemente nove stanarine. Izvršni svet se je nadalje strinjal s predlogom o usta- novitvi administrativne šole pri Ekonomskem šolskem centru v Celju in v tej zvezi tudi s formiranjem dislocira- nega oddelka te šole v Žalcu, v kolikor se bodo v sosednji občini sploh odločih za po- vezavo s celjskim šolskim centrom in ne bodo šli na samostojno pot. Pomembna je nadalje od- ločitev o ustanovitvi srednje prometne šole pri Šolskem centru Borisa Kidriča v Ce- lju. Gre za šolo, ki bo vzgaja- la ne samo prometne tehni- ke, marveč tudi inženirje in ki bo, kot kaže, edina takšna šola v Sloveniji. Ko so odobrili razdelitev sredstev med turistična društva v celjski občini in prav tako za Celjsko turistič- no zvezo, so potrdili tudi strošek za adaptacijo prosto- rov za potrebe oddelka Višje ekonomsko-komercialne šo- le v Celju. Brez zadržkov so se strinjali z ukinitvijo me- dobčinskega skaza pospeše- vanje kmetijstva in za razde- litev sredstev tega sklada med občine, njegove sousta- noviteljice. Soglasno je bilo tudi stali- šče o podelitvi občinskega priznanja kolektivu Tehni- škega šolskega centra v Ce- lju. Med zadnjimi razpravami na seji izvršnega sveta kaže posebej omeniti delež v proučevanju nekaterih vpra- šanj, ki zadevajo podjetje za PTT promet in prav tako so- glasje o pristopu k družbene- mu dogovoru o zaščiti, ureja- nju, vzdrževanju, varstvu in oskrbi razstave in spomeni- ka poslednjega boja Pohor- skega bataljona na Osankari- ci. M. BOZiC VRETJE V ZEMELJSKEM SODU SVETIN Ml PIŠE IVAN SENIČAR 17 Na svetu je vse bolj živahno. Pov- sod se nekaj dogaja, v gla vnem zaple- ta, tu pa tam pa tudi razpleta. Sezona političnih potovanj, dogovarjanj, vladnih in drugih kriz ter volitev je dosegla višek. Amerikanci in Rusi so se končno dogovorili, da podpišejo sporazum o omejitvi strateške jedr- ske oborožitve, kar je sicer pozno, pa zelo dobrodošlo. Ta napredek bo najbrž tudi omogočil sestanek Brež- njeva s Carterjem. V Manili na Filipi- nih se je začelo peto zasedanje UNC- TAD, kar je zelo pomembno. V Jugov- zhodni Aziji se je nevarna kriza neko- liko pritajila ob brezupnih pogaja- njih med Kitajci in Vietnamci: poga- jalci niso našli prav nobene skupne točke, o kateri bi se lahko dogovorili. Ta kamuflaža globokega prepada pa ne more trajati dolgo, zato ni izklju- čeno, da ne bo spet spregovorila sila, kar pa spet ne bo prineslo trajne reši- tve. V Iranu se razmere zapletajo s tem, ko se razčiščujejo; ajatola Ho- meini, ki je storil nemogoče, ko je pregnal iz dežele šaha in ameriški vpliv, stoji zdaj še pred težjo nalogo: kako verske, politične, socialne in narodnostne hudournike speljati v dovolj široko strugo, ki bi jo še bilo mogoče krotiti in usmerjati v razvoj dežele. Politizacija islamske vere in vsega, kar nosi s sabo, pa že prestopa bregove in pljuska v arabski svet. Arabci pa so suočeni z egiptovskim »izdajstvom«, ki ga želijo kaznovati, kar pa seveda ne bo razrešilo pogla- vitnega vprašanja Bližnjega vzhoda: kako rešiti palestinsko vprašanje na način, da bodo Palestinci dobili svojo državo, ki bi jo priznali Izraelci, in ukrotiti Izrael, da bi ga priznali vsi Arabci. V Afriki je padla strahovlada predsednika Amina v Ugandi, vendar izgleda, da Amin še ni poražen. V Ro- deziji oziroma Zimbaveju se nadalju- jejo mahinacije bele manjšine, da ob- drži oblast navkljub vsemu svetu, Južnoafriška Republika ne pusti iz svojih krutih rok Namibije in OZN je proglasila leto solidarnosti z nami- bijskim ljudstvom. Po nedavnih voli- tvah v Španiji in Sovjetski zvezi so bile te dni volitve v Ekvadorju, Av- striji in Veliki Britaniji, Italijani pa se viharno pripravljajo nanje. Avstrijske volitve v državni zbor so se končale s prepričljivo zmago socialistične stranke. To ni posebno presenečenje, je pa najbrž pomembno za razvoj v A vstriji in kot del razvoja v zahodni Evropi. Avstrijski državni zbor ima 183 sedežev in te so volivci razdelili takole: socialistični stranki 96 (doslej jih je imela 93), katoliški ljudski stranki 76 (doslej 80), svobod- njaški stranki 11 (doslej 10), komuni- stična partija Avstrije pa ni osvojila nobenega mesta. Vse analize takega premika v volji volivcev še niso stor- jene, bolj ali manj pa je jasno, da so k zmagi socialistične stranke prispeva- li sam Kreiski, ki je na oblasti devet let, relativno uspešen gospodarski razvoj v Avstriji (stopnja rasti bruto nacionalnega dohodka 4,5 letno), niž- ja brezposelnost kot v drugih zaho- dnoevropskih deželah in temeljite priprave na volitve. Svojevrstno presenečenje pa pred- stavljajo rezultati volitev v Veliki Britaniji. Čeprav so laburisti, ki so vladali doslej, izbrali trenutek volil- nega boja, vendarle izpita niso polo- žili. Zmaga koservativcev, kijih vodi »železna dama« Margaret Thatcher, vnaša - tako kot vsaka nova vlada - vprašanja, kako uspešno bo Velika Britanija reševala svoje številne no- tranje probleme in seveda, kako se bo obnašala v mednarodnih odnosih. Thatcherjeva je dosegla večino, ki je absolutna, volivci pa so svoje glaso- ve zaupali takole: konservativcem 43,9 odstotka (doslej35,7), laburistom 36,9 odstotka (doslej 39,1), liberalcem 13,8 odstotka (doslej 18,3) in ostalim političnim strankam 1,3 (doslej 1,8) odstotka. V vsem tem vretju Jugoslavija ne zaostaja; obratno, naša dežela je eden od glavnih dobrih fermentov v svetu. Poleg mnogih tujih obiskovalcev, ki so pri nas in tistih, ki jih pričakuje- mo v naslednjih dneh, dela naša di- plomacija s polno paro tudi zunaj: Grličkov je bil na Kubi, Minič pa v Sovjetski zvezi, Doronjski v Afriki, Vrhovec v Indiji in Janžič v DR Kore- ji in na Japonskem, Ikonić na Filipi- nih in Minič je zdaj v Parizu. Med mnogimi drugimi nalogami je za nas najpomembnejše: priprava šeste konference na vrhu neuvrščenih de- žel. 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 18 - 10. maj 197S RAZISKOVALNA, RAZVOJNA IN INOVACIJSKA DEJAVNOST INOVATORJEV JE VSE VEČ! Zaključek akcij »Inovator Celje 1978« in »Mladi za napredek Celja« Pod pokroviteljstvom Ob- činske konference ZKS Ce- lje in v sodelovanju z občin- sko raziskovalno skupnost- jo ter občinsko konferenco SZDL je potekala zaključna letošnja slovesnost za spod- bujanje inovacijske dejav- nosti INOVATOR 1978 in MLADI ZA NAPREDEK CELJA. Slovesnosti se je udeležilo blizu 200 ljudi, v veliki dvorani Narodnega doma v Celju pa so podelili sedaj že tradicionalna priz- nanja in nagrade. Ob letošnji akciji INOVA- TOR CELJE, četrti po vrsti, smo v Celju zajeli 60 predlo- gov iz 13 delovnih organiza- cij, ali drugače povedano: 98 inovatorjev in 99 njihovih inovacij. To pomeni 40 od- stotkov več predlogov in 30 odstotkov več prijavljenih inovatorjev, le število OZD se je v primerjavi s prejšnjim letom znamjšalo. Prijave so bile letos kvalitetnejše, kar pomeni, da so se predvsem povečali predlogi z visokimi gospodarskimi koristmi, ki so jih inovacije prinesle. Vsi predlogi so bili zajeti v treh skupinah: skupino razisko- valnih nalog kot plod dela na III. stopnji študija, v skupi- no predlogov in inovacij »profesionalnih« inovatorjev iz razvojnih služb celjskih TOZD in v skupino, najšte- vilnejšo, množične inventiv- ne dejavnosti. V prvi skupini naj omeni- mo zlasti naslednje: Marko Doberšek iz Železarne Štore z raziskovalno nalogo »Konstitucija ternernega sistema Fe-C-Sn«, Martin Lipičnik iz Visoke tehnične šole Maribor z nalogo »Upo- raba fotogrametrije pri iskanju prometnih rešitev«, Primož Lorenčak iz AERO z nalogo »Dielektrični papir- ji«, Peter Omerzel iz Ra- zvojnega centra Celje z na- logo »Nadzorno krmiljenje integriranih proizvodnih procesov« in Miloš Pešec iz EMO Celje z nalogo »Uve- ljavljanje funkcije planira- nja in razvijanja izdelkov v delovni organizaciji EMO«. Omenjene raziskovalne na- loge ob sedanjih pravilih obeh spodbujevalnih akcij za inovacijsko dejavnost v občini Celje letos niso bile upoštevane, za prihodnje le- to pa bo treba verjetno spre- meniti nekatere kriterije za takšne raziskovalne naloge. V drugi skupini razvojnih teamov so podehli POSEB- NA PRIZNANJA trem ra- zvojnim skupinam, ki so v letu 1978 dosegle lepe rezul- tate pri razvoju določenih iz- delkov in tehnologij. To so: Skupina AERO Celje - Vasja Birsa, Drago Bizjak, Miran Majcen, Edi Voga, Marjan Hauptman, Cveto Rakita, Ivo Raček, ki so lani prijavili večje število novih izdelkov. Najpomembnejša: obojestranski tesnilni trak in obojestranski lepilni tra- kovi, ki so že predani v re- dno proizvodnjo in pred- stavljajo vrednost preko 5 milijonov dinarjev. Sku- pina CINKARNA, TOZD GRAFIKA Celje - Emil Kri- vec, Marko Tukarič, Nenad Novakovič, Nenad Kram- berger, Vanda Ružič, Marje- ta Zupančič in še devet so- delavcev. Pripravili so last- no tehnologijo izdelave of- setnih plošč in zvitka. Inve- sticija je realizirana, posku- sno delo je steklo. Skupina LIBELA Celje - Jože Berlan, Zvone Cepuš, Danilo Kotnik, Ladislav Madunič, Miško Sreš, Cvet- ko Ščuka so pripravili kot skupina razvoja elektroni- ke mikroračunalniški si- stem za avtomatski zapis podatkov v procesni indu- striji, elektroniko za krmi- ljenje printerja PRP 2000, digitalno merno napravo DMN 2000 in mikroračunal- nik za poštno tehtnico EPP 2000. V tretji skupini množične inventivne dejavnosti.je pla- keto INOVATOR CELJE 1978 z diplomo, zlato značko in denarno nagrado 7000 di- narjev prejelo pet inovator- jev: JANKO BUH, delavec toz- da Tehnična služba podjet- ja za PTT promet Celje, SLAVKO FERLEZ, stroj- ni delovodja v oddelku kon- strukcije, AERO Celje, JOŽE KORENT, dipl. elektro ing., vodja oddelka za elektroniko in avtomati- ko, Železarna Štore, JERNEJ PELKO. dipl. ing. in JANEZ KOVACIC, dipl. ing., Projektivni biro INORAD Celje in BRANKO PUSTOSLEM- ŠEK, VK delavec iz tozda TÍO2 CINKARNA CELJE, Priznanja, srebrne značke INOVATOR CELJE 1978 in nagrade 3000 dinarjev pa so prejeli: Slavko Jurkovnik, tek- stilni tehnik in Alojz Grum, VK delavec iz Metke, Peter Kramer, ind. tehnik iz Žele- zarne Štore, Karel Maček, str. ključavničar iz tozda Radiatorji EMO Celje, Vla- do Oblak, str. tehnik iz Že- lezarne Štore, Branko Do- ler, ing. in Bojan Ernecl, str. ključavničar iz tozda Meha- nizacija INGRAD, Alojz Po- točnik, VK delavec iz tozda Kemija CINKARNA Celje, Stane Sirca, str. tehnik, LI- BELA, Alojz Šmid, ing. ke- mije skupno s soavtorjem, AERO Celje, Jože Urbancl, VK delavec, ŽIČNA Celje, Martin Vrečar, upokojenec, LIBELA Celje. Javna priznanja za svoje kvalitetne inovacijske predloge so zaslužili še Pol- de Suholežnik, Zvone Radi- šek, Primož Lorenčak, Mir- ko Babovič, Anton Ferlez in Karel Pavčnik - AERO, Mi- lan Kocjan iz Cinkarne, An- ton Hrastnik, Ivan Podrgajs in Jože Gotar iz Elektrosig- nala, Jernej Crešnar iz EMO, Friderik Kiš, Josip Sraka, Mihael Oprešnik, Janko Akerman in Ivan Kosec iz celjskega Gradisa, Branko Doler, Bojan Ernecl, Franc Karner, Alojz Krajne, Anton Oberžan, Anton Pesan, Franc Klemen in Jože Cepuš iz Ingrada, Tomaž Götz in Franc Medved iz Klime, Ciril Pušnik, Tiselj, Leopold Stemberger, Franc Jurčak, Alojz Agrež, Dani Krempuš, Henrik Divjak, Janko Krašo- vec in Bojan Akerman iz Li- bele in Silvester Krumpak iz SKIMC Store. Iz štorske že- lezarne pa še: Ferdo Hajer, Edvard Hiti, Silvo Kroflič, Milan Leveč, Jože Jevševar, Marjan Ramšak, Franc Tra- fela, Anton Sumej, Franc Kos, Jože Bercko, Marjan Senica, Karli Krajne in Ignac Trobiš. Nagradno in inovacijsko spodbujevalno akcijo »Mla- di za napredek Celja« izva- jamo v Celju že drugič. Tudi v tej akciji beležimo 30-od- stotni porast prijav. Iz po- sameznih šol in delovnih or- ganizacij je prišlo 18 pred- logov in sicer 4 iz Gimnazi- je, 4 iz Tehniškega šolskega centra, 2 iz Pedagoškega šolskega centra, 2 iz SKIMC Štore, 1 iz Železarne, 1 iz Libele, 1 iz Aero in 3 iz Ra- zvojnega centra Celje. Nagrade 4000 dinarjev so prejeli naslednji: Ekološki krožek Gimnazi- je Celje z 10 dijaki, mentori- ca Mira Križnik-Gričar, Sanda Murko in Slavko Rataj, dijaka Pedagoškega šolskega centra, mentor Du- šan Jarh, Jože Stakne in Igor Pleme- nitaš, dijaka Tehniškega šol- skega centra, mentor Ivan Repše, Bogdan Kajtna, AERO Celje Jože Ocvirk, Železarna Store; Nagrade 2000 dinarjev: Želja Cilenšek, Gimnazija Celje, mentorstvo Maja Kranjc, Marjeta Pantner, Silva Vovk, Rosana Possnig, Mar- jana Roškarič, Sanda Murko, Pedagoški šolski center, mentorstvo Helena Stergar, Silvo Ramšak in Ivan Obrez, SKIMC Štore, men- torstvo Silvester Krumpak, Franc Conč, Danilo Škra- bel in Janez Kropivšek, TŠC, mentor Ivan Repše; Janko Reberšek, TŠC, mentor Ivan Repše; Andrej Vršnik, TSC, men- tor Ivan Repše, Jože Berlan, Libela Celje, Danica Jezovšek, Razvojni center Celje, Milan Mrovlje, JLA oziro- ma Razvojni center Celje Boris Radšel, Razvojni center Celje; Diplomo »Mladi za napre- dek Celja« so prejeli učenci 1. b razreda SKIMC Store, razrednik Franc Rakuša Podatke zbral in uredil MITJA UMNIK VEGRAD HITREJE DO STANOVANJ Kdor si žeh ogledati montažno stanovanjsko gradnjo, oziroma videti, kako nastaja stano- vanjska hiša po hitrem montažnem postopku, lahko to lepo in nazorno vidi v Trnovljah v neposredni bližini Phnarne. Vegrad na tem mestu opravlja gradnjo, ki se vse bolj uveljavlja v gradbeništvu. Posamezne elemente pripelje na gradbišče velik vlačilec, sobo, kjer so montirane že luči in radiatorji, pa dvigne dvigalo in jo prenese na določeno mesto k ostalim prostorom in kaj kmalu je pred nami cela hiša. Takšno domovanje si je omislilo že Gorenje in Vegrad nadaljuje z razvojem tovrstne montažne gradnje, ki si skuša vse bolj utirati pravo mesto sredi zahtevnih nalog gradbeništva v nenehni dirki za večanjem stanovanjske površine. Naš posnetek prikazuje delavce med montažo hiš v Trnovljah. Foto: D. Medved KOMENTAR »ŽENSKE RADE DELAJO PONOČI« Le zakaj neki je voda mokra? Tudi to bi bil pravšnji naslov za ta polemični zapis. Na neki konferenci so govorili o stabilizacijskih ukrepih. Mednje sodi tudi izkoriščanje delovnih sred- stev. Le-ta so najbolj izkoriščena, če so neprestano v obratovanju - podnevi in ponoči. Pa se oglasi moški predstavnik sicer izrazito žen- skega kolektiva, češ, zavzemanje za ukinitev nočnega dela žensk je nestabilizacijsko, da se o tem najraje pogovarjajo tisti, ki tega problema itak nimajo - sicer pa in sploh - ženske imajo rade nočno izmeno. Tako! Najbrž so si akcijo za ukinitev nočnega dela za žen- ske izmislili pretirano kavalirski moški, ljubosumneži in egoisti, kajti ženska naj bo ponoči dom? - v postelji. Najbrž je res, da še nismo dovolj bogati, da bi se lahko kar tako odpovedali tretji, nočni izmeni. Stroji in druge delovne naprave spričo hitrih tehnoloških izboljšav nenehoma moralno zastarijo - se amortizirajo zaradi staroti, ne zaradi resnične izrabljenosti. Nepre- stana izkoriščenost sicer dragih delovnih sredstev je gotovo ekonomsko utemeljena v zbiru stabilizacijskih ukrepov. Toda krilatica, da ženske rade delajo ponoči, ima izrazito družbenosocialni značaj. Ženska mati in žena želi biti doma čez dan zato, ker nima urejenega varstva, ker ima obilo hišnih in gospodinjskih opravkov, ki jih ne more opravljati ponoči in ker, bodimo iskreni, do- datek za nočno delo navrže nekaj stotakov za stabil-" nejši družinski proračun. To je vsa skrivnost ljubezni do nočnega dela in nič drugega. Zgoraj omenjeni razpravljalec pa ni nič povedal o telesni in duševni iztrošenosti, ki se v tako visokem odstotku pojavlja v ženskih kolektivih z nočnim delom in sicer v obliki invalidnosti. Nobena skrivnost ni, da ženska po ali pred nočnim delom manj počiva, kot moški. Ima na tisoče opravkov, vezanih na dnevni delovni ciklus. To še zlasti v letih, ko so otroci še majhni, ko hodijo v šolo in po krajšem premoru pri- dejo na vrsto še vnuki. Sole v glavnem delajo dopol- dne, govorilne ure so dopoldne, tržnice so dopoldan- ske, svež kruh in dobra izbira mesa je zjutraj, dopol- danski javni promet je gostejši dopoldan kot popol- dan. Dimnikarji, poštarji, inkasanti, vse to je uravnano po prvi polovici dneva. Pomoč otroku pri pouku doma večji del poteka popoldan, na kratek sprehod z otro- kom hodi mati navadno popoldan, ko otrok ni v vrtcu ali šoli. In zaposlena ženska z nočno izmeno ima dva zaporedna tedna na voljo, da se prilagodi potrebam vzgoje, hišnim opravilom ter in sem in tja tudi jav- nemu družbenemu delu.. Mi pa zadovoljno: Ženske rade delajo ponoči. JURE KRAŠOVEC KONJIŠKI SINDIKATI O ZAKLJUČNIH RAČUNIH KONČNAOCENA:DORRO Večina tozdov je dobro gospodarila Tik pred prvomajskimi prazniki je zaokrožil svojo oceno o akciji zaključnih računov za leto 1978 v ko- njiški občini še občinski sindikalni svet. Akcijo je ocenil za usklajeno, zlasti med ZK in sindikalno orga- nizacijo, ki sta dobro usme- rili bitko za rentabilno go- spodarjenje oziroma poslo- vanje, za stabilizacijo go- spodarstva in v tem okrivu za boljši izkoristek delovne- ga časa, boljšo organizacijo dela in načrtnejšo ter bolj preudarno investicijsko po- litiko. Povzemimo nekatere ugo- tovitve iz politične ocene go- spodarjenja v konjiški obči- ni lansko leto! V veliki večini tozdov ko- njiškega združenega dela je bilo gradivo zadovoljivo pri- pravljeno in dano pravoča- sno v razpravo po sindikal- nih skupinah, le v petih toz- dih so gradivo razdelili na sa- mih sestankih. V razpravah so delavci ustvarjalno pose- gli na področja pridobivanja dohodka in njegove delitve ter pri tem navedli vrsto sla- bosti. Tako so kritično oce- njevali prevelike materialne stroške vseh vidikov, preveč izostankov od dela, sisteme nagrajevanja, ki so še mar- sikje nedorečeni, morda še najbolj v delovnnih skupno- stih skupnih služb, pa slabo organizacijo dela itd. Preveč površno so ocenje- vali naložbe, medtem ko je na rovaš izvozno-uvozne de- javnosti priletelo precej očit- kov kot na primer: slaba kvaliteta izdelkov, prekora- čitev dobavnih rokov, preve- lik izmeček v proizvodnji, nizka produktivnost in pre- počasen razvoj izvoza v neu- vrščene dežele. Pri razprevi o uvozu pa kaže opozoriti na razprave, ki so zahtevale več- je nadomeščanje uvoženih surovin z domačimi. Sicer pa je večina konji- ških tozdov rentabilno po- slovala. Le dve temeljni or- ganizaciji združenega dela Konusova tozd Usnjarna in Uniorjeva tozd Turizem in gostinstvo sta zabeležili iz- gubo. V Konusovem prime- ru gre prav sedaj za intenziv- no preusmeritev proizvod- nje, v drugem primeru pa je prisoten predvsem vidik ko- maj odprtega zreškega hote- la Dobrava. Razprave so bile kvalitet- nejše tam, kjer so dobro go- spodarili. Žal pa je bilo manj takšne razprave prav tam, kjer je ne bi smeli pogrešati. Se huje je, če ob slabši raz- pravi ni bilo ponujenih tudi nobenih pametnih ukrepov za izboljšanje gospodarjenja • prihodnjem obdobju. In tudi tega je bilo nekaj! Vsekakor je treba akcijo poglobljenih razprav ob po- datkih gospodarjenja nada- ljevati in to že po trimeseč- nih obračunih. V bodoče je treba dodelati tudi sistem informiranja, ki mora zago- toviti bolj kot do sedaj celo- vitejšo, jasno in predvsem delavcu razumljivo samou- pravno informacijo o njego- vem delu, o njegovem go- spodarjenju. MITJA UMNIK NOVA SOLIDARNOST V nedeljo je okoli tisoč delovnih ljudi in krajanov dveh stalnih območij (Zadobrova in naselje Škof ja vas) v Krajevni skupnosti Skofja vas na referendumu odločalo o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo vodovoda v Zado- brovi in kanalizacije v Skofji vasi. Referendum je več kot uspel, saj se ga je v Zadobrovi udeležilo 97,7, v Skofji vasi pa 94,4 odstotka upravičencev. V Zadobrovi je za samoprispevek glasovalo 78,25, v Skofji vasi pa 74,41% ljudi. Tako je stekla nova solidarnostna akcija, v kateri bodo krajani v teh dveh stalnih območjih v petih letih zbrali 4,155.000 dinarjev. Sicer pa je vrednost obeh novih naložb, ki ju bodo skušali zgraditi prej kot v petih letih, 11 milijonov dinarjev. Razliko med vrednostjo obeh investicij in s samo- prispevkom zbranimi sredstvi bodo krili z deležem Občin- ske komunalne skupnosti, s sredstvi združenega dela, pri- spevki graditeljev novih hiš in drugimi viri. Odločili so se, da bodo samoprispevek zbirali pet let, od 1. junija letos do 31. maja 1984. leta v višini 1,5% osebnega dohodka. ME §t. 18 - 10. maj 1979 NOVI TEDNIK - stran 5 PEČICA OB SAVINJI OLIMPIADA NA VASI Zakaj bi ne postala tradicionalna prireditev? prve vaške olimpijske Igre, ki so jih pripravili 0iladi na Rečici ob Savinji, go uspele. Morda celo bolj, Ijot so njeni organizatorji pričakovali. Uspele ne le za- voljo namena, saj so jih po- svetili minulima prazniko- ftia, marveč tudi po tem, da so naletele med domačini in drugimi na lep sprejem, na velik odmev. In tako se člo- vek nehote vpraša, ali ni morda v tem prvem posku- su tudi zametek tradicio- nalnosti? Morda? Tudi za- četek stalnih prireditev, ki lahko veliko pomenijo v tu- rističnem življenju in doga- janju v Gornji Savinjski do- lini. Za prve vaške ohmpijske igre se je prijavilo sedem re- prezentanc. V njih so bili mladi in starejši, sicer pa vsi mladi, ki jih je prevzelo osnovno geslo - važno je so- delovati, ne pa zmagati. Med »tekmovalci« so bile tudi ženske. Zlasti obvezna je bi- la njihova udeležba pri vla- čenju vrvi. Lepo vreme, zadnjo nede- ljo v aprilu, je na športno igrišče na Rečici privabilo veliko število domačinov in sploh ljudi iz Gornje Svinj- ske doline. Najbrž ni bilo ni- komur žal, da je nekaj ur pre- bil v tistem veselem vrvežu. Dobre volje in smeha ni manjkalo, pa naj so navijali za močne pri vlačenju vrvi ali za bolj ali manj uspešne v igri pri hokeju z metlo. In zakaj ne bi ta dobra vo- lja, te prijetne in zabavne igre, dobile še turistično obe- ležje? Tekmovalni program v na- rekovajih seveda, četudi bor- benosti ni manjkalo, je trajal okoli tri ure. V teku po Rečici je zmaga- lo Pobrežje pred Varpoljem in Poljano, v metanju žogice" Rečica pred Nizko in Šent- janžem, v teku na hoduljah Nizka pred Spodnjo Rečico in Šentjanžem. V hokeju z metlo je prvo mesto osvojila Spodnja Rečica, drugo Šent- janž in tretje Poljane. V pete- linjem boju je največ točk osvojila Nizka, zatem pa Šentjanž in Rečica. V skaka- nju v vrečah so bili najbolj uspešni tekmovalci iz Var- polja, za njimi Rečica in Spodnja Rečica. Najmočnej- ši pri vlačenju vrvi so bili lju- dje iz Pobrežja in Poljane, za njimi pa Šentjanž in Nizka. Zanimiva je bila tudi štafeta s cizo. Zmagala je Spodnja Rečica pred Pobrežjem in Rečico. V končnem seštevku so se vaške reprezentance zvrstile takole: 1. Šentjanž 43 točk, 2. Poljane 41, 3. Varpolje 36, 4. in 5. Pobrežje in Nizka po 35, 6. Spodnja Rečica 34 in 7. Rečica 28 točk. Povsem razumljivo, da je dobila zmagovalna vrsta po- kal in da je bilo za druge pri- pravljenih več praktičnih da- ril. Mladi iz Rečice so prazni- ka počastili še z drugimi pri- reditvami. Predvsem velja omeniti maratonsko nogo- metno tekmo, ki je trajala polnih 24 ur. Igrah so jo v Nazarju. Čeprav vreme ni bi- lo najbolj ugodno, je 36 no- gometašev, razdeljenih v dve ekipi, vztrajalo do konca. Končni rezultat je bil 105 ; 102 za starejše. Zanimivo je, da si je to tekmo ogledalo okoli 700 ljudi. Uspel je tudi pohod osem- desetih tabornikov iz mozir- ske občine po obeh dolinah, po Gornji Savinjski in Za- drečki, uspela pa je tudi de- lovna akcija petdeset parov mladih rok pri gradnji šport- nega igrišča v Radmirju. M. B02IC ŠTORE MOST SOLIDARNOSTI Izreden delež pripadnikov enote JLA Delo je opravljeno in veselje je prevzelo vse, ki so pri njem sodelovali. Tudi ponos. Z otvoritvijo novega mostu čez Voglajno blizu Most je namenu izročila Sonja Ocvirkova, ki je prav tako veliko naredila, da je uspeš- no stekla zadnja akcija. Prožinske vasi so domačini in prav tako gra- ditelji mostu, mladi vojaki, počastih dan OF in prvi maj. To je most solidarnosti, most pripadnikov enote podpolkovnika Svetozarja Vulekiča, ki so zanj opravili okoli 3000 ur in storili vse, da je bil zgrajen v najkrajšem možnem času. Akcijo je sprožila Krajevna skupnost Sto- re, delo samo pa urejal režijski odbor, ki sta ga vodila Stefan Mulej in Franc Busar. V tej akciji niso sodelovali le domačini, ki so zbra- li okoli 100.000 dinarjev, prispevali les in tudi sicer pomagali pri delih, nadalje kolek- tiv železarne Store, ki je prispeval železne dele zanj. Krajevna skupnost Store, ki je za to delo namenila 100.000 din, marveč tudi Občinska komunalna skupnost, ki je odštela 200.000 din. S tem denarjem, lesom in de- lom, v katerem je imela glavni delež inženir- ska enota JLA, so postavili objekt, ki je vre- den več kot 1,7 milijona dinarjev! Zato ni naključje, če sta na slovesni otvori- tvi predsednik sveta skupščine Krajevne skupnosti Store, inž. Tone Gaberšček ter predsednik pododbora SZDL v Prožinski vasi, Marjan Tržan, v govorih predvsem iz- postavila moč solidarnosti in delež pripadni- kov enote JLA. V tej skupni akciji je bil lep prispevek še gasilcev v Prožinski vasi itd. MB PETROVIČEVE SLIKE v mali galeriji celjskega Turističnega društva so v po- nedeljek odprli že šesto le- tošnjo razstavo likovnih del. Tokrat je na vrsti domačin, samouk Stane Petrovič. Točno je, kar so organiza- torji razstave zapisali v kata- logu, da namreč Stane Petro- vič ni več neznana slikarska osebnost, da se je doslej sam ali v skupinah predstavil že na okolih tridesetih razsta- vah in da je na njih dosegel tudi pomembne uspehe. Ta- ko prvo mesto, nagrade in diplome v Piranu, Nišu, za- tem srbskega društva Abra- Ševič itd. Tudi v Celju je do- bil za likovno ustvarjalnost in pospeševanje amaterske slikarske dejavnosti Prešer- novo nagrado Kulturne skupnosti. Poleg tega, da se vneto uk- varja s slikanjem, je tudi predsednik Društva likov- nih amaterjev v Celju. Zani- mivo je, da se je pred leti odločil za akrilne barve. V njih je našel svoj izraz in te- hniko. Za razstavo, ki je urejena v prostorih Turističnega druš- tva na Tomšičevem trgu in ki bo odprta vse do 9. junija, je izbral devet del, med njimi tudi tri celjske motive in po- dobno. MB TEHNIČNA KULTURA v soboto, 12. t. m., bo sed- mi redni občni zbor Zveze organizacij za tehnično kul- turo Celje. Gre za Zvezo, ki povezuje devetnajst društev Ljudske tehnike predvsem v združenem delu in v krajev- nih skupnostih v celjski ob- čini ter nekaj specializiranih društev. MB RAZGIBANO V ROGAŠKI SLATINI Slika se ponavlja. Rogaška Slatina je dobro zasedena. Med njenimi hoteli ima naj- več obiskovalcev Donat, kjer je že skoraj težko najti praz- no sobo. Tudi pri zasebnih oddajalcih sob se stanje po- pravlja in že napoveduje za- četek glavne sezone. O razgibanosti v našem največjem zdraviliškem kra- ju govorijo tudi drugi poka- zatelji. Izletniška točka Bele- vue je od prvega maja dalje odprta vsak dan od desete ure naprej. Odprta je tudi či- talnica v Zagrebškem domu, dovolj je glasbe za ples in razvedrilo, v razstavnem sa- lonu pa je do jutri odprta še razstava keramičnih izdel- kov iz Liboj. V tem času so stalno na sporedu še druge kulturne prireditve. ljubljanska banka Splošna banka Celje ŠE UGODNEJŠI KREDITNI POGOJI ZA NAKUP RABLJENIH A VTOMOBILO V IN ZA POPRAVILA MOTORNIH VOZIL V današnji številki smo nekoliko več prostora namenili ugodno- stim, ki jih nudi Ljubljanska banka - Splošna banka Celje, to so kre- diti občanom za nakup rabljenih motornih vozil domače proizvod- nje. Zanimanje za tovrstne nakupe je vsak dan večje in zato verjetno ne bo odveč tale zapis. Pravico do kredita pridobi var- čevalec Ljubljanske banke - Splošne banke Celje takoj po vplačilu in vezavi 30% depozita oziroma en mesec po vplačilu zadnje - šeste namenske vezane vloge. Najnižji znesek kredita je 5000 din, najvišji pa 40.000 din. Obrestna mera za kredit je 12%, za vezana sredstva pa 7,5%. Rok vračila kredita je 24 mesecev. Po- drobnejše informacije vam bodo rade volje posredovali uslužbenci pri vseh okencih Ljubljanske ban- ke - Splošne banke Celje. S tem odpadejo vsi problemi za tiste, ki ne morejo privarčevati to- liko, da bi imeli dovolj denarja za nakup rabljenega avtomobila. Tudi kreditni pogoji za popravi- la motornih vozil so ugodnejši. Pravico do kredita pridobite z me- sečnim varčevanjem in znaša 200% od privarčevanega zneska ali z enkratnim vplačilom depozi- ta. V tem primeru je potrebno ve- zati depozit v višini 20% zneska odobrenega kredita. Najnižji znesek kredita je 1000 din, najvišji pa 20.000 din. Obrest- na mera za kredit je 12% letno. Banka pa vam obračuna od na- menske hranilne vloge ali vezane- ga depozita obresti po 7,5% letni obrestni meri. In še rok za odpla- čilo kredita, ki je največ 18 mese- cev. Kredit za popravilo vašega vozi- la velja tudi za privatni sektor in ne le za organizacije združenega de- la. Ti krediti so zelo dobrodošli v slučaju »karambola« ali general- nega popravila in seveda ob vsa- kem večjem popravilu. Pogoji so resnično ugodni za vsakogar, ki je v denarni stiski, zato ne pozabite na te ugodnosti, ko boste potrebovali pomoč Ljub- ljanske banke - Splošne banke Celje. 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 18 - 10. maj 191 CELJSKO OBMOČJE: PESTRO OR 13. MAJU Slavnostni govornik bo Ivan Vinkler v ponedeljek se je v celj- ski občini začel Teden var- nosti in družbene samoza- ščite, ki bo zaključen v ne- deljo, 13. maja, torej na dan, ko je bila leta 1944 na pobu- do tov. Tita ustanovljena naša varnostna služba. Ak- cije v celjski in ostalih obči- nah celjskega območja so se začele že mnogo prej in so bile izključno delovno praktičnega značaja. Prire- ditve v tem tednu pred praznikom so samo zbir vsega, da vidimo, kaj smo dosegli, kaj želimo in kaj moramo doseči za še popol- nejšo uresničitev gesla »Nič nas ne sme presenetiti«. Osrednja proslava ob tem pomembnem prazniku bo jutri, v petek, ob 18. uri v hali Golovec. Uro pred tem se bodo pred halo predstavili delavci organov za notranje zadeve s posebnim progra- mom (nastop z motorji, vaja helikopterja itd.). Na prosla- vi bodo podelili priznanja skupinam in posameznikom za dosežke na področju druž- bene sampzaščite. Slavnost- ni govornik bo Ivan Vinkler, republiški podsekretar Re- publiškega sekretariata za notranje zadeve SR Sloveni- je. V kulturnem programu, za katerega je pripravil sce- narij in vse skupaj tudi zreži- ral Tone Križan, bodo nasto- pili godba na pihala iz Stor ter člani Amaterskega gleda- lišča iz Stor. Pridružili se jim bodo tudi taborniki, terito- rialci, vojaki, gasilci, milični- ki, pionirji, delavci... Občinska priznanja bodo letos prejeli: Občinska kon- ferenca ZSMS Celje, Kra- jevna organizacija ZRVS Store, Aero Celje, Remont Celje, Gasilsko društvo Ga- berje, Občina Celje oddelek za notranje zadeve, KS No- va vas, KS Dobrna, OŠ »Bratov Dobrotinšek« Voj- nik, Stane Malgaj, Tone Vrabl, Franc Škrabl, Stane Leskovšek in Jože Gluk. Po osrednji proslavi v hali Golovec bo še tovariško sre- čanje aktivnih in upokojenih delavcev UJV Celje v Naro- dnem domu, kjer bodo tudi podelili priznanja organov za notranje zadeve. V soboto, 12. maja, bo do- poldne patruljni pohod s startom ob 8. uri, popoldne ob 16. uri nastop šolanih in službenih psov na Glaziji ter ob 18. uri pred spomenikom NOB na Slandrovem trgu koncert godbe na pihala iz Stor. V nedeljo ves dan (od 8. do 18. ure) bo na strelišču na Gričku množično tekmova- nje v streljanju tudi pod ge- slom »Nič nas ne sme prese- netiti«! Če k temu dodamo še šte- vilna najrazličnejša športna tekmovanja pa razstavo v Velenju, kjer razstavljajo od ponedeljka dalje pa do nede- lje svoja dela delavci orga- nov za notranje zadeve in sprejeme po posameznih ob- činah potem vidimo, da bo- mo bogato opravljeno delo na tem pomembnem po- dročju varnosti in družbene samozaščite tudi lepo praz- novali ter se seveda istoča- sno dogovorili za nadaljne še vedno prepotrebne akcije. Te pa so tiste, da nas nikdar resnično »nihče ne bo mogel presenetiti«! V.T. KURIRČKOVA TORBICA PO SKRIVNIH POTEH^ Kurirčkova torbica, ki nosi pozdrave in čestitke tovarišu Titu za rojstni dan, se te dn mudi pri pionirjih šentjurske občine. Kurirčkova pošta je sklenila svojo pot po skrivnil poteh celjske občine v četrtek, 26. aprila, ko sta jo ob slovesnosti na osnovni šoli KompoL predali v varstvo svojim vrstnikom Manica Jurkošek in Andreja Polajžar. V kulturnem delu programa so ob prevzemu kurirčkove pošte mladi kurirčki dejali »Mnogo otroških rok, veliko več svetlih, iskrenih oči in urnih nog na dolgi poti, kjer vihri na tisoče zastav, nosi v kurirčkovi torbici milijon pozdravov za rojstni dan našega maršali in skupno željo nas vseh: bodi nam še dolgo zdrav tovariš Tito!« MATEJA PODJEE 30 LET MLADIH V SLO 45 EKIP V CEUU Orientacijski pohod s startom v Pečovniku pri Celju Vsa občinska tekmovanja v orientacijskem pohodu, ki je ena najvažnejših oblik praznovanja 30-letnice or- ganizirane vzgoje mladih za SLO, so končana. Jutri, to- rej v petek, 12. maja, pa bo v Celju medobčinsko tekmo- vanje, kjer bodo nastopile najboljše ekipe s predho- dnih občinskih tekmovanj. Kot smo izvedeli na pone- deljkovi drugi seji priprav- ljalnega odbora za to tek- movanje, ki ga vodi kot predsednik Vid Jerič, je pri- javljenih kar 45 ekip! Nastopilo bo 16 najboljših osnovnošolskih ekip, 21 ekip bo iz srednjih šol ter osem ekip izvenšolske mladine. Zbor vseh nastopajočih (v vsaki ekipi je pet tekmoval- cev, od tega trije tekmovalci in dve tekmovalki ter še ena rezerva) bo v petek zjutraj ob 7. uri pri strelišču v Pečovni- ku. Nato bo razdelitev start- nih števUk in dajanje vseh potrebnih informacij, ob osmi uri pa start na prvi kon- trolni postaji. Osnovnošol- ske ekipe bodo streljale z zračno puško, ostale pa z vo- jaško. Po streljanju se bodo vse ekipe v določenih časov- nih razmakih podale na pot dolgo približno nekaj več kot šest kilometrov. Tako bodo ob deveti uri startale ekipe osnovnih šol, ob 10.30 ekipe srednjih in za njimi vse preostale. Med potjo bo- do vsi tekmovalci in tekmo- valke opravljali naloge iz ra- zličnih področij, kot orienta- cije, topografije, starejši bo- do metali bombo, odgovarja- li bodo na vprašanja iz zgo- dovine in SLO, mlajši bodo razstavljali puško, vsi pa bo- do pokazcili tudi svoje znanje iz prve pomoči. Zaključek tekmovanja bo pri osnovni šoli »Franca Kranjca« na Polulah, kjer bo tudi zaključna prireditev s kulturnim programom in razglasitvijo rezultatov. Ob tem lahko zapišemo še to, da se vse ekipe resnično dobro pripravljajo za to po- membno srečanje. Vsi tek- movalci so svojo moč poka- zali že na predhodnih tekmo- vanjih v šolah in občinah, zdaj pa si bodo prizadevali, da uspejo tudi tík medobčin- skem tekmovanju. Najboljše čakajo priznanja v obliki di- plom, medalj in praktičnih nagrad, tiste s prvih mest pa še nastop na republiškem tekmovanju, ki bo tudi v tem mesecu v Ljubljani. Tokrat izvedba tekmova- nja ne bo samo v rokah pri- zadevnih celjskih organiza- torjev, ki zastopajo medob- činski »kolegij«, ampak se bodo ocenjevanju nastopajo- čih pridružili tudi člani repu- bliškega organizacijskega odbora. Brez dvoma bo ju- trišnje tekmovanje lep pri- spevek tako k praznovanju 30-letnice organizirane vzgo- je mladih za SLO, kot tudi tistemu, da bomo vsi v akciji »Nič nas ne sme presenetiti« maksimalno aktivni in učin- koviti. TONE VRABL OBLETNICA ENOT VDV Pred kratkim so se v Vitanju sestali člani od- bora 3. brigade VDV, imenovane tudi Štajer- ske. Razpravljali so pred- vsem o proslavljanju le- tošnje jubilejne obletnice ustanovitve enot vojske državne varnosti. Že jutri, v petek, 11. maja, bodo v Ljubljani odkrili spominsko obe- ležje Varnostno obvešče- valni službi OF v Ljublja- ni, proslava 35 letnice ustanovitve slovenske di- vizije vojske državne var- nosti pa bo v soboto, 12. maja, prav tako v Ljub- ljani. Na seji so poleg tega obravnavali pisanje zgo- dovine brigade in njenih bataljonov. Veliko zgodo- vinskega materiala je že zbranega, vendar kronike še nihče ne piše. Podob- no so tudi bataljoni 3. bri- gade VDV zelo različno daleč pri zbiranju in pisa- nju zgodovine svojih enot. Vse pa najbolj skrbi dejstvo, da spomini tako hitro tonejo v pozabo. FRANJO MAROŠEK UVELJA VLJANJE ZZD SR2 SO ODNOSI Še oživljati delovne skupine s torkovim zasedanjem občinske skupščine se je v Celju zaključila razprava o oceni uresničevanja Zako- na o združenem delu. Dele- gati so sprejeli akcijski pro- gram za prihodnje delo na tem področju ter podprli stališča, ki so jih v razpravi oblikovale družbenopolitič- ne organizacije. V organizaciji zveze sindi- katov so odgovorno pristopi- li k obravnavi analize o ure- sničevanju Zakona o združe- nem delu v celjski občini, saj preobrazba družbenoeko- nomskih odnosov predstav- lja njihovo temeljno aktiv- nost. Dogovorili so se, da bo- do v osnovnih organizacijah ZSS sprejeli programe ure- sničevanja Zakona o združe- nem delu ter v njih opredelili predvsem tiste kritične toč- ke, ki slabijo učinkovito uve- ljavljanje družbenoekonom- skih odnosov. Da pa bi bili sindikati čim- bolj uspešni pri uresničeva- nju določil zakona, so na ob činskem svetu ZSS sprejeli tudi vrsto konkretnih nalog Tako so poudarili, da je trebi dati ustrezno pozornost vsem tistim delovnim sredi- nam, od temeljnih organiza- cij združenega dela do se- stavljenih organizacij, ki se doslej še niso ustrezno sa- moupravno organizirale. V zvezi s tem so si zadali nalo- go, da se bodo aktivno vklju- čili v urejanje odnosov pri samoupravni organiziranosti celjske trgovine in podprli ti- ste možnosti njenega nadalj- njega razvoja, ki bodo zago- tavljale redno in kakovostno oskrbo občanov Celja. Ena pomembnejših nalog sindi- katov je vezana tudi na ure janje načel delitve po delu in rezultatih dela. V organizaci- jah združenega dela morajo s sprejemanjem teh načel za- gotoviti, da bodo delavci čimprej za enako delo in ena- ke rezultate pri delu tudi enako nagrajeni. Ob tem je potrebno izoblikovati meto- dologijo spremljanja rasti osebnih dohodkov ter spre- jeti ustrezne ukrepe pred- vsem proti tistim delovnim organizacijam, ki svoje oseb- ne dohodke ne bodo podre- jale rasti dohodka in produk- tivnosti. S tem v zvezi so v sindikatih sprejeli tudi sklep, da bodo oblikovali po- sebne delovne skupine v vseh tistih delovnih organi- zacijah, ki poslujejo z zgubo ali pa na meji rentabilnosti. Vseh teh pomembnih na- log, ki so vezane na uresniče- vanje Zakona o združenem delu in uveljavljanje novih družbenoekonomskih od- nosov, pa v osnovnih organi- zacijah sindikata ne bodo mogli izpeljati brez široke podpore vseh delavcev. Zato je pomembno, da sindikat oživi delo samoupravnih de- lovnih skupin povsod tam, kjer te skupine ne delajo zag- nano in preko njih izpelje vse te pomembne in zahtev- ne naloge. Sicer pa - uveljav- ljanje odnosov, kot jih nare- kuje Zakon o združenem de- lu, je povezano predvsem s spreminjanjem položaja de- lavcev v združenem delu. In zato je jasno, da morajo prav za to, da bo njihov položaj dejansko tak, kot ga nakazu- jeta Ustava in Zakon o zdru- ženem delu. DSi NESREČE PRI DELU TUDI ZARADI NEZNANJA Sindikat bo moral storiti več Varstvo pri delu kot se- stavina celotne družbene samozaščite, še ni doseglo pričakovanih rezultatov. Dokaz temu so številne kr- šitve varstvenih predpisov in posledice, ki se kažejo v nesrečah pri delu. Te so se v celjski občini šele v zadnjih letih znižale na raven repu- bliškega povprečja in lani dosegle število 2085. Zaradi teh nesreč pa je bilo v go- spodarstvu izgubljenih 41841 delovnih dni. Splošna analiza, ki so jo opravili v Celju, uvršča veči- no nesreč v vzročno zvezo z opustitvami varstvenih ukrepov. Tako botrujejo ne- srečam številni padci zaradi spolzkih ali drugače neureje- nih tal, razni udarci £ili stisni- ne, urezi, vbodi, preobreme- nitve, ki nastanejo zaradi ne- pravilnega položaja telesa ob dviganju bremena, poškod- be oči in drugo. In najpogo- steje se zgodi, da se delavci šele po nesreči zavedo dej- stva, da so nepravilno ravna- li in zanemarili varstvene ukrepe. Nesrečam botruje tudi slaba organizacija dela, nepoznavanje predpisov o varstvu pri delu in nenazad- nje - slaba zavarovanost de- lovnih mest, posebej težjih, na katerih se nesreče kaj hi- tro lahko pripetijo. Posebej v manjših delovnih organiza- cijah niso dovolj vztrajni pri določanju in zbiranju sred- stev za financiranje sanacij- skih programov in zato tudi večletna prizadevanja pri- stojnih inšpekcijskih služb niso bila uspešna. V takšnih pogojih na primer še vedno delajo delavci celjske Vulka- nizacije, in nekaj delavcev v dislociranih enotah Steklar- ja. So pa tudi primeri, ko so novozgrajeni prostori popol- noma neustrezni za delo in povzročajo nesreče. Tako skladiščni prostori nekaterih trgovin, ki so odločno prete- sni predvsem zato, ker načrti že v osnovi niso predvidevan širjenja dejavnosti trgovine. Ko so na seji komisije za socialno politiko in družbeni standard pri občinskem sve- tu ZSS v Celju razpravljali o nesrečah pri delu so pouda- rili, da bi morali sindikati ve- liko več kot doslej storiti na tem področju. V prvi vrsti bi morali opozarjati delavce, naj se izobrazijo v tej smeri in naj upoštevajo predpise varstva pri delu. Obenem pa so člani komisije poudarili, da bi morali o nesrečah pri delu v posameznih delovnih organizacijah razpravljati delavski sveti in na podlagi ugotovitev sprejeti ukrepe za izboljšanje varstvenega stanja delavcev v organizaci- jah združenega dela. DAMJANA STAMEJCiC KDAJ STE BILI NAZADNJE V GLEDALIŠČU! §t. 18 - 10. maj 1979 NOVI TEDNIK - stran 7 1, MAJ NA GRIČKU Tako kot se za takšen praznik spodobi, nas je že zjutraj zbudila godba na pihala. Pa tudi začetek prvomajskega srečanja na Griču pri Celju so začeli godbeniki Prosvet- nega društva France Prešeren iz Vojnika. Slavnostni govor je imel Stane Mele. Čeprav vreme ni bilo preveč naklonjeno, se je Celjanov zbralo kar precejšnje število. Grela pa so prijetna srečanja znancev in prijateljev ter poskočne viže fantov in dekleta ansambla Vilija Ašiča. Prvomajski plesni šopek so spletla dekleta in fantje folklorne skupine ŽPD France Prešeren iz Celja. Le kdo jih ne bi pogledal z veseljem: dekleta so bila brhka, da je kaj, fantje pa tudi »fejst«. Ne vem, če je bil kdo, ki ni z veseljem pospravil porcije izvrstnega golaža, s katerim se je ponovno izkazala Kolodvorska restavracija TTG Celje. Pojedli smo ga menda kakšnih 3500 obrokov. Res nam je teknil! TEKST IN FOTO: MITJA UMNIK Solo Marije Broz predajajo namenu NOVA ŠOLA, NOVE MOŽNOSTI SPOMIN NA MATER NAJVEČJEGA SINA DOMOVINE Tik pred prazniki so se v Bistrici ob Sotli slavnostno odprla vrata nove šolske zgradbe, imenovane po ma- teri predsednika republike, Mariji Broz, sreča in ponos kraja, kjer je nekaj časa obi- skoval osnovno šolo tudi mladi Josip Broz, zgradbe, kjer bodo mladi Obsoteljci imeli na voljo osem učilnic, športno igrišče, kuhinjo, tri kabinete in vrsto spremlja- jočih prostorov z vzgojno varstveno ustanovo in knjižnico. Nekaj tisočglava množica se je v predprazničnih dneh zbrala na robu bistriško ku- mrovške kotanje iz vseh kra- jev Obsotelja in Kozjanskega pa tudi iz bližnjega hrvatske- ga Zagorja ter občin celjske regije, med njimi tudi Sergej Kraigher, Lidija Sentjurče- va, Andrej Marine, Franc Še- tinc, Boris Baudek, sekretar predsedstva sabora SR Hr- vatske Braco Ivekovič, pred- sednik ZZB NOV Hrvatske Ivica Gretič pa Albert Jako- pič-Kajtimir in oba kiparja, Antun Augustinčič ter Vla- dimir Herljevič, ki sta nare- dila kip Titove matere in ga podarila šoli ter vrsta druž- beno političnih delavcev iz vseh občin celjske regije. Začetek velikega prazno- vanja - z njim so Obsoteljci počastih tudi dan OF in 1. maj - je bila pravzaprav otvoritev prenovljenega do- ma Titove matere v Trebčah, kjer so uredili muzej, ki bo kot pomemben etnografski spomenik poslej gotovo zelo zanimiv za čedalje številnej- še obiskovalce spominskega parka Kumrovec - Trebče. Potem ko je Franc Raut- ner, predsednik sveta KS Bi- strica ob Sotli pozdravil vse navzoče, so domačini Marta Stadler, Ivan Kunej in Ivan Jazbec po bogatem kultur- nem programu izročili pred- stavnikom pionirjev ključe nove šole, kjer si bo poslej nabiralo znanje okoli 270 učencev. Sola, »zaradi katere sta naš ponos in radost toliko večja, saj jo povezujemo z imenom Marije Broz, matere velikega prijatelja otrok, našega dra- gega predsednika Tita,« kot je dejala na svečanosti Majda Poljanšek, predsednica re- publiškega komiteja za izo- braževanje, je veljala 30 mili- jonov dinarjev, gradili pa so jo dve leti s sredstvi republi- ške izobraževalne skupnosti, občin celjske regije pa tudi s sredstvi krajevnega samo- prispevka. JCot smo že zapisali v eni, prejšnjih številk našega te- dnika, so se bistriški učenci zelo razveselili opreme za ka- binet tehničnega pouka, ki jim ga je podaril tovariš Tito pa tudi fonolaboratorija, da- rila krajnske Iskre in ljub- ljanskega IMP. Z viharnim ploskanjem spremljano navdušenje je vzvalovilo sicer mirno doU- nico, ko so prebrali pozdrav- no pismo z najlepšimi želja- mi in zahvalo dragemu pred- sedniku Titu. Sola bo ne le krepak korak naprej v razvoju še pred leti zelo nerazvitega Obsotelja, pač pa tudi pomemben pri- spevek pri uresničitvi Titove vizije o enakih možnostih za vse. MILENKO STRASEK FOTO: TONE TAVČAR Hiša Javerškovih, dom Titove matere Marije, je poslednji objekt, ki so ga dokončno uredili v tihi dolini Trebč in tako zaključili dolgoletno akcijo. Na sliki: prizor z otvoritve 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 18 - 10. maj AMATERSKO GLEDALIŠKO GIBANJE ŽIVAHEN PRESEK DEJAVNOSTI Po 22. področnem srečanju gledaliških skupin v Ločah Od 23. do 28. aprila je bilo v Ločah in Slovenskih Ko- njicah 22. področno sreča- nje amaterskih gledaliških skupin celjskega področja, ki so ga organizirali: po- dročno združenje gledali- ških skupin iz Celja, ZKO Slovenske Konjice in PD Marjan Rap iz Loč. Letošnje srečanje je bilo tako po od- povedi Šmarja pri Jelšah že drugič zapored v Ločah in hkrati tretjič zapored na območju konjiške občine. Prihodnja srečanja bo treba organizirati drugje, pred- vsem v tistih občinah, kjer lastne gledališke dejavno- sti še nimajo in jo taka sre- čanja lahko spodbudijo. V okviru srečanja so svoje letošnje dosežke predstavile naslednje skupine: PD Šmartno ob Paki z Verasovo priredbo štirih Anderseno- vih pravljic pod naslovom Musical za dobro jutro, ki ga je zrežiral Bogomir Veras; DPD Svoboda Polzela z Bu- dakovim Metežem v režiji Jake Jeršiča; OO ZSMS Vrbje s Partljičevo komidei- jo Ščuke pa ni v režiji Stefa- na Žvižeja; KUD Zarja Tr- novlje z Brechtovim Svej- kom v П. svetovni vojni v režiji Stefana Zvižeja; PD Marjan Rap iz Loč z Dobriča- ninovo komedijo Skupno stanovanje v režiji Toneta Zorka in AG Zelezar Celje- Store s Kesselringovo kome- dijo Arzenik in stare čipke v režiji Janeza Starine. Vsem predstavam so sledili tudi strokovni pogovori, na kate- rih sta ustvarjcilno sodelova- la predstavnika republiške- ga združenja gledahških skupin Marjan Belina in Vla- dimir Kocjančič. Besedila, ki so nam jih skupine predstavile, so pra- viloma omogočala sporočil- na prizadevanja, čeprav jih vse skupine niso uspele ure- sničiti v vsebinsko angažira- ne predstave. Ande.senova besedila, ki jih je priredil za oder Bogomir Veras in glas- beno opremil Franc Podjed, nosijo v sebi še vedno veljav- na spoznanja o človekovi ne- naravnosti, o iskrenem in prisilnem zaupanju v sočlo- veka, o razmerju med narav- nim in odtujenim načinom življenja. Res pa je, da s svo- jo jasno poučnostjo Ander- senove pravljice vodijo tudi uprizoritelje v pretirano, pre- več neposredno poučnost. Budakov Metež je sicer s svojo problematiko in naiv- no izpeljavo že zastarel, ven- dar bi z osnovnim nasprot- jem med pripadnostjo pa- triarhalni morali in narav- nim ravnanjem, ki te prisile ne prenese več, lahko v pri- merni izvedbi zaživel s svojo bivanjsko tragiko tudi da- nes. O prednostih in slabo- stih Partljičevih komedij je bilo napisanega že dovolj, za- to velja poudariti le to, da je kljub vsemu trenutno naj- spretnejši slovenski kome- diograf in je zato domala sle- herna njegova uprizoritev obsojena na uspeh pri občin- stvu, ki prepoznava na odri dovolj znanih značajev in do- godkov iz vsakdanjega živ- ljenja. Brechtov Svejk ponu- ja izvajalcem duhovito zgod- bo o t. i. malem človeku, ki s svojo preprosto logiko in spretno uporabljeno norost- jo uspešno preživi tudi naj- hujše stiske in s smešenjem razkraja navidez trdno logi- ko močnejšega nasprotnika. Seveda pa se ob Brechtove- mu besedilu odpre tudi vprašanje uprizarjanja ep- skega gledališča z značilnimi potuj ovalnimi učinki, ki pa so za izvajalce veliko trši oreh. Dobričanin v svojem Skupnem stanovanju prika- zuje v nekoliko skonstruira- nem okvirju vrsto drobnih življenjskih slabosti iz dru- žinskega sveta, ki nosijo v sebi dovolj živosti. Tudi Kes- selringova komedjja o arze- niku in starih čipkah ni le imenitna predloga za brez- skrbno zabavo, ampak omo- goča tudi problematizacijo zdrave pameti in poštenosti ter vsega videza in navidez- nega, kar je navsezadnje sle- herna gledališka predstava sama. Ker je bilo o izvedbenem deležu dovolj govora po predstavah, gledalci pa so si tudi že zdavnaj ustvarili svoj vtis, bom na to temo dodal le nekaj splošnih ugotovitev. Večina predstav je bila po- sledica dovolj temeljitega poustvarjalnega odnosa do besedila; izjemni so bili za- metki izpovednega odnosa, na srečo pa tudi režijsko- izvedbeni nesporazumi. Tu- di letošnje srečanje je poka- zalo, kako pomembna je izbira pravega besedila, ki mora ustrezati izpovednim sposobnostim in hotenjem režiserja in skupine ter inte- resu občinstva. Vsako pod- cenjevanje občinstva je ena- ko škodljivo kot precenjeva- nje lastnih sposobnosti; prvo vodi v izbiranje nezahtevnih besedil in nepristno izvedbo, drugo pa v izbiro sicer kako- vostnih besedil, ki pa ostane- jo v šibki izvedbi sporočilni in oblikovni torzo. Kot sta zatrdila tudi predstavnika republiškega združenja, je letos v vsej Sloveniji položaj podoben, saj povsod pogre- šajo v gledaliških uprizori- tvah ustvarjalnejšega izpo- vednega odnosa. Zato bo tre- ba poskrbeti za dodatno iz- popolnjevanje amaterskih gledaliških ustvarjalcev, ki bodo morah postajati še bolj čustveno in miselno odprti, če bodo hoteli napredovati v poglabljanju svojega ustvar- jalnega dela. Samo s kako- vostjo bodo namreč lahko pridobivali novo občinstvo in trdneje vezali nase nove soustvarjalce. V celoti je bilo letošnje po- dročno srečanje izraz na- predka na področju množič- nosti in kakovosti, saj je bilo letos kar šest uprizoritev, ki so (razen ene) doživele tudi na strokovnih pogovorih so- lidne ocene. Posebej je ra- zveseljivo, da sta se razmero- ma uspešno predstavili tudi dve začetniški skupini (iz Vrbja in Loč) in da je v AG Zelezar prevladala gledali- ško tvornejša miselnost. Manj razveseljivo je, da po- sebnega kakovostnega vrha revija ni imela, čeprav skupi- nama iz Smartnega in Trno- velj ustvarjalne prizadevno- sti tudi tokrat ni manjkalo. SLAVKO PEZDIR UBOJE: POJAV NOVIH ZBOROV Ob koncu meseca aprila je bila V Libojah revija odraslih pevskih zborov občine Žalec. Organizacija letošnje revije je bila poverjena Delavsko prosvet- nemu društvu Svoboda v Libojah, ki letos praznuje 50- letnico uspešnega delovanja. Na dveh revijah se je na odru libojske prosvetne dvorane zvrstilo osemnajst zborov, med njimi tudi precej takih, ki so se na reviji pojavih prvikrat. Vsega je nastopilo okrog 600 pevcev in razveseljiv je podatek, da je bilo med njimi precej mladih. To pa dokazuje, da je zborovsko petje tudi v Savinjski dolini v porastu ter je iz trte izvita misel, da mladina za tovrstno amatersko dejavnost »nima po- sluha«. Seveda pa množica pevcev v najrazUčnejših sestavih zahteva tudi primerno strokovno delo s strokovnimi vodji. Teh pa ni na pretek. -Zbori so prepuščeni diri- gentom, ki imajo sicer veUko volje do dela, nimajo pa vsi ustreznega strokovnega znanja. Zato bomo morali tako kot povsod drugod v celjski regiji tudi v žalski občini razmisliti o strokovnem izpopolnjevanju zlasti mlajših dirigentov, ki jih ni malo. Tako bodo morali vehko več pozornosti še posvetiti glasovni izobrazbi pevcev, interpretaciji posameznih pesmi pa tudi izboru programa. Sicer pa so zbori na reviji v Libojah prikazah velik napredek v primerjavi s prejšnjimi do- sežki, in le malokateri zbor je ostal na isti ravni ali pod tistim, kar je prikazal na prejšnjih revijah. Med tistimi, ki so se na reviji pojavili prvikrat, je treba omeniti dekliški zbor iz Ponikve in mešani zbor iz Gahcije, ki imata še lepe možnosti za napredovanje. Predvsem pa je v tej vrsti zborov presenetil mešani mladinski pevski zbor iz Šempetra, ki mu uspešen nastop v Libojah daje že skoraj »legitimacijo« za na- stop na republiški reviji mladinskih zborov. V boljši kategoriji zborov je treba najprej omeniti moška zbora iz Žalca in Tabora, nato pa še moška zbora iz Polzele in Tmave. Prva dva sta se na tej reviji tudi uvrstila na medobčinsko revijo, ki bo v jeseni v Velenju. Ostali so še trudili z večjim ah manjšim uspehom. Lepo per- spektivo in dobre možnosti za napredovanje pa imajo še predvsem dekhški zbor iz Gomilskega, moški zbor iz Prebolda pa še moška zbora iz Gomiljskega in Goto- velj. ZKO Žalec iz DPD Svoboda Liboje sta prireditev po organizacijski plati lepo speljala. E. GORSiC MOSKOVSKO GLEDALIŠČE У CEUU V nedeljo, 13. tega meseca se nam po petkovi pren celjskih gledališčnikov obeta še zanimivo in enkratno si nje z gosti iz Moskve. Igralci Moskovskega akademsl gledališča Vladimir Majakovski se nam bodo predsta\ igro A. N. Ostrovskega »Bankrot« v režiji uglednega : serja A. A. Gončarova. Gostovanje, ki se je začelo v L Ijani, je v okviru kulturne izmenjave med Jugoslaviji Sovjetsko zvezo. Nedavno so tako bili v gosteh v ome nem gledališču igralci ljubljanske Drame. Na to izre gostovanje, ki bo za celjsko občinstvo nedvomno razv Ijivo srečanje z velikimi ruskimi umetniki, vas vljudno bimo! Ne zamudimo te enkratne priložnosti. . KUD »ANTON TANC« MARIJAGRADEC: PRVI JA VNI NASTOP Pred tremi meseci usta- novljeni mešani pevski zbor in likovna sekcija ob novem letu ustanovljenega kultur- nega društva v krajevni skupnosti Marijagradec pri Laškem sta ob prazniku OF in 1. maju prvič nastopila pred domačo publiko. Pev- ski zbor je presenetil po izre- dno kratkem času, ki mu je bil na voljno za vaje. Naštu- dirah so štiri pesmi pod vod- stvom pevovodkinje Marije Zagarjeve. Hkrati z mešanim pevskim zborom je prebila led tudi И- kovna sekcija, ki je v kultur- nem domu priredila razsta- vo. Svoja dela so razstavili Dane Hrovat, ki sekcijo vodi kot mentor, nadalje Julijana Poiane, Divna in Marina Bezgovšek, Marjan Prašni- kar, Franjo Markošek, Mihca Jan in Majda Potokar. Ra- stavljali so olja, grafike, re- zbarijo v lesu, makrameje, tapiserije in lutke. Praznični nastop na pro- slavi so popestrile tri recita- torke iz mladinskega gledali- šča iz Radeč in moški oktet z Vrha nad Laškim. V nedeljo pred prvim ma- jem so imeli pevci mešanega zb'ora v gosteh moški zbor rojakov iz Aumetza v Fran- ciji. Vodstvo kulturnega druš- tva se je za tako rani nastop dveh svojih sekcij odločilo zaradi dosežene kvalitete in tudi zato, da bi prvi uspeh spodbudil pevce in likovni- ke pri nadaljnjem delu. Na- men je bil dosežen, saj je ene in druge domače občinstvo pozdravilo in nagradilo z navdušenim aplavzom. -EC PREMIERA VSLG: MOJSTER ARDEN V petek zvečer bo Slovensko ljudsko gledališče Ce- lje uprizorilo igro neznanega ehzabetinskega avtorja, Shakespearovega sodobnika, »Mojster Arden« v odlič- nem prevodu Janka Modra in v režijski postavitvi gosta iz Zagreba Dina Radojeviča. Delo je nastalo po, resničnem dogodku, ki se je zgodil leta 1550, avtor pa nam ga je kot zvest kronist svoje dobe ohranil za oder, Režiser nam bo skušal približati predstavo tako, kakor da bi jo igrah glumači tedanjega časa. Ti sejmarski glumači so prispeli v mesto Celje, da bi nam prikazali »bridko in resnično tragedijo mojstra Ardna iz Fevers- hama v Kentu, ki je bil grozno izprijeno umorjen po zahrbtnem naročilu njegove nezveste in razvratne žene, ki je zaradi zatreskanosti v Mosbieja najela grozo- vita tolovaja Crnugo in Pušo, da sta ga umorila. Zaloi- gra vam kaže veliko hudobijo in hinavščino izprijene ženske, nenasitno slo razuzdane pohote in si-amotni konec vseh morilcev«. Nastopili bodo Anica Kumrova, Jadranka Tomaži- čeva, Borut Alujevič, Janez Bermež, Peter Boštjančič, Bruno Baranovič, Drago Kastehc, Zvone Agrež, Jože Pristov, Miro Podjed, Bogomir Veras. ŠMARJE PRI JELŠAH KNJlIìA BLIŽE BRALCU Odprli novo matično knjižnico v kulturnem domu Lep in funkcionalno zgra- jen kulturni dom v Šmarju pri Jelšah je omogočil v so- boto zvečer pravi kulturni praznik. Pod svojo široko streho je sprejel občinsko matično knjižnico, ki je lah- ko po sedmih mesecih mol- ka ponovno zaživela v svet- lih in ustreznih prostorih. Ob knjižnih policah je še prostora za čitalnico in od- delek za najmlajše. Tako je od ponedeljka dalje preko 5000 knjižnih enot na voljo bralcem po sodobnejši poti kot doslej. Sobotna svečanost je bila vredna svojega simbolnega pomena. Z uvodno besedo je vodja občinske matične knjižnice JOZE CAKS opo- zoril na pomen knjige, bra- nja, jezika, kulture sploh. To ni bil aktivističen govor, zve- neti za vsako ceno, bil je tre- nutek skoraj intimnega ra- zrnišljanja o osnovah našega odnosa do knjige. Ravno za- radi te intimnosti so bile nje- gove besede prodorne, bolj notranje obvezujoče kot gla- sno bobnenje parol in dekla- rativnega besedičenja. Nadaljeval je slovenski pe- snik TONE KUNTNER s svojimi značilnimi pesmimi, največ iz zbirke TRATE. Njegov nastop so po teži prevzele pesmi, bolj kot nji- hova gledališka interpretaci- ja odrskega profesionalca in zasebnega, gorečega glasni- ka impresionistične podobe večno težkih in neizmerno lepih Slovenskih goric. Zato je bila prenekatera Kuntner- jeva beseda trdno vsajena v srca poslušalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili šmarski kulturni hram in ži- veli z vsako pesmijo posebej. Nič čudnega, saj so bile vse misli posvečene le zemlji in njenim sokovom, ki so dali človeka, njegovo radost in trpljenje. Večer je zaključila folklor- na skupina France Marolt. Povsem odveč so besede kot kakovost, prepričljivost, raz- krivanje že malce pozabljene lepote v ljudski preproščini pa tudi duhovitosti. Kajti be- sede le težko nadomestijo vse tisto, kar so videle oči in slišala ušesa. To je bilo ne- prenosljivo. Vzneseno! Smarčani šele sedaj prav- zaprav vidijo, kaj doslej niso imeh. Dvorana s 300 sedeži, knjižnica, radio, kino in še kaj, to je zdaj pod tako težko pričakovano skupno streho. Naj bo sobotni kulturni praz- nik v Šmarju pri Jelšah vzpodbuda za vzdrževanje kakovostnega programa, ki ga ta hiša in ljudje, ki so jo zgradili, zaslužijo. V soboto so dokazali, da to zaupanje znajo ceniti! DRAGO MEDVED Pesnik in gledališki igral Tone Kunter med nast*^, pom. Foto D. M. STE PREBRALI TA TEDEN KAKŠNO KNJIGO št. 18-10. maj 1979 WVI ТЕШ«^^ strahl NEMO PRIČEVANJE JANEZOVE SPOMENICE VSE BI JIH BILO TREBA POBITI, HUDIČE! Ko je na Prevofl'e prišel glas, da so Nemci v Mariboru ustrelili Janeza Laha iz Žegra, Je nekdo rekel stavek, ki služi za naslov tej reportaži, namenjeni svetlemu spominu na pogumna dejanja družine Lahovega Mihe iz Žegra 40. Janez je bil njegov brat. Zdaj visi Janezova spomenica v kmečki izbi. V okvirju, svetla podoba v neko vero, v tisto vero, ki je vodila ljudi iz kozjanske grape, razpotegnjene med šentviško in žegrško gričevje. Okrog nje je zbrana vsa družina, na veliki kmečki peči sedi ob berglah ves utrujen in bolan Miha Lah. Invalid. O preteklosti govori z nejasno mero trp- kosti, ampak ne v besedah, v prsih mu ždi ta trpkost, kot priča ujeda. Najbrž mu ne da spati. Vse preveč strahot je prinesla zadnja vojna. Njegova druži- na je okusila tenak piš smrti in strahu, spoznanje dveh družnih svatov torej, ki ju je v Lahovo hišo povabila izdaja. A začnimo pri njegovem očetu Valen- tinu. Odšel je preko velike luže služit debeljši kos kruha. V pensilvanske ru- dnike, kjer je potilo znoj mnogo sloven- skih mož. Kmalu se je vrnil in to po nevesto Marijo. V Dobju pri Prevorju se jima je leta 1909 rodil sin Miha. Zatem so vsi odrinili še enkrat preko velike luže in se čez eno leto vrnili. Na temeljih stare kočarije je Mihin ata Valentin, po- stavil domačijo, ki stoji še danes in v njej domuje Miha z ženo Marijo, hčerko, zetom in tremi vnuki Ivom, Rafkom in Anico. Rudarski ata Valentin je bil raz- gledan mož. Prebiral je knjige in časni- ke. Rudaril v Ameriki. To se je moralo nekaj poznati v njegovi vedno garaški duši. Napredno gledanje, predvsem pa težnja in notranji glas, ki ga je približe- val boju za lepše življenje delavca in kmeta, mu je popolnoma odprlo oči ob prihodu nacistične svojati v njegovo do- movino. Zato so bila vrata njegove do- mačije med prvimi, ki so se na stežaj in na skrivoma obenem odprla borcem za svobodo. PRINESLI SO ŠPRAJCA Modrasova enota je imela 1941 leta boje v bližini Slivnice. To je bilo 1. no- vembra, bil je visok sneg. Orožniška po- staja je poslala orožnike v boj skupaj z oddelki motorizirane orožniške čete iz Celja in nakaj vodov policije. Tedaj je bil tudi ranjen Peter Sprajc, sedanji predsednik celjske občinske borčevske organizacije. Najprej so ga prinesli do hiše Jazbinškove Ane, Mihove tete. O njej smo v Novem tedniku že pisali, ko smo posvečali pozornost materam z de- setimi otroci. Pred sedmimi leti sem prav tako v pomladnih mesecih gazil lepljivo blato pod Zegrom, ko sem iskal njeno domačijo, ki je dala tri sinove za svobodo, ognjeni zublji pa so s pomočjo okupatorjeve roke uničili še zidove. Ko Miha pripoveduje o svoji teti, izgo- varja njeno ime s spoštovanjem. Omeni, da so čez čas prenesli Petra Sprajca v njegovo hišo, kjer je ležal šest mesecev. Pri tem zamahne, takole sedeč na peči z roko in pravi: »V tistem štiblcu je pa bil.« Miha je marsikaj vedel. Bil je povezan s Francem Jevšnikom iz Kozjega. Ta mu je po šestih mesecih, odkar je bil, Šprajc pri njih, poslal dva partizana, ki sta priš- la po Petra. Tako so se poslovili, sicer pa se še sedaj videvajo ob priložnostnih obiskih, ko pride Peter na Kozjansko. Z IZDAJO SMRT IN STRAH Do izdaje je prišlo 1942 leta. Miha in njegovi se neradi spominjajo tega. Ne zaradi tega, ker je izdaja pobrala brata Janeza, ki je šel običajno kalvarijsko pot tedanjih rodoljubov od celjskega Stare- ga piskra do Maribora, kjer se je končalo njegovo življenje pred zidom in streli okupatorjev. Bolj zaradi tega, ker je v besedah spomina pridodano spoznanje, da je k tej boleči izgubi botrovala tudi lahkomiselnost. Janez je vedel, da vedo zanj in da bo izdan, pa se ni skrival. Doma je čakal. Miha je po njegovi areta- ciji preždel ničkoli dni v hosti, da je ubežal sovragu. Pa ni bil samo brat Janez tak. Tudi Tinčke Čečeve se spominjajo kot pogu- mne, kar malce vihrave ženske, ki je po njihovi presoji premalo mislila nase. Ko so jo ranili in ujeli, je Miha pomislil, da ga bo izdala. Pa ga ni in ko je zdaj izgo- voril njeno ime, je bilo čutiti v zraku občudovanje, hvaležnost, kaj vem, kaj vse je prešinilo tisti trenutek kmečko izbo, kjer so spomini na tista težka leta kapljali na mizo ob praznični potici in rumenem jabolčniku v svetli steklenici. Kdo bi vedel? V Lahovo hišo so zahajali tudi mnogi drugi borci. Skojevca Majda Župančič in Slavko Godler. Oba počivata pod Pre- vorjem, vsako leto se ju spomnijo mla- dinci šentjurske občine ob svojem tradi- cionalnem pohodu od Šentjurja do Pla- nine. Potem se Miha spomni Tratnikov, stare partizanske hiše, pa Ivana Dobr- ška s Planine. Beseda mu zastane, kakor da bi bilo vse zaman, kaj bi se ustil, časi so bili taki, treba je bilo, že oče je videl ta svet krivic, doma in na tujem, zdaj pa so ga prišli črni vragi še poosebljat v te kraje. TUDI ŠTIRINAJSTO JE POMAGAL OBUTI Bila je zima. Tolikokrat omenjena be- seda v pogovorih o partizanih. Tako je bilo tudi z legendarno Štirinajsto, da je prišla pozimi. Slabo obuta. Prezebla. Nekateri borci so imeli noge ovite v žak- Ijevino. Miha se pohvali, da je bil tudi kos čevljarja, pa je popravil marsikateri čevelj za utrujeno borčevsko nogo. Celo noč so v njegovi hiši kuhah hra- no za lačne in utrujene partizane. Štiri- najsta si ga je dobro zapomnila. Verjet- no si ga je zapomnil tudi (najbrž angle- ški) pilot, ki se je moral spustiti s pada- lom na Kozjansko. Prišel je v roke pra- vemu človeku - Jazbinškovemu Stan- ku. Se danes živi. Žal se Miha ne spomni pilotovega imena, jezika pač ni razumel. Jazbinškov Stanko ga je potem pripeljal do njega, Miha pa ga je v Zgornjem Že- gru predal skupini partizanov, ki so ga sprejeli medse. Danes jim je seveda žal, da si niso tedaj bolj zapomnili imen vseh, s kateri- mi so sodelovali. A je že tako prišlo, da si partizani in aktivisti, ter angleški pilo- ti niso ravno vizitk delili med seboj in manj si vedel o drugih, bolje je büo. Po vojni bi kakšno ime sicer prav prišlo, tedaj prej ni bilo časa misliti na to. DOMAČIJA JE KRUH ZA VSE Mihov oče je umrl 1964 leta, star tri mesece manj kot 90 let. Ko smo Miho pobarali, če je tudi po vojni bil tako napreden kot prej, so v izbi planile na dan brez zadržka in iskrene besede: »Po vojni so pa ata marsikdaj zakleli, čeprav so bili napredni do smrti, saj to se ne da kar tako menjati.« Klel pa je kdaj pa kdaj zaradi težkih časov, ki so se zgrnili nad kmeta. Vse je moralo od hiše, še zadnje živinče iz hle- va. Treba je bilo samo dajati. Zadruge pa niso znale gospodarit. Zdaj so se časi že močno spremenili, čeprav še mnogim ni lahko. Z rožicami ni sicer nikomur postlano, marikje pa bi bilo lahko boljše. Na Lahovi domačiji zdaj gospodarijo mladi. Dvaindvajset hektarjev zemlje z gozdom preživlja družino. Največje ve- selje imajo z živino. Obnovili so hlev, v katerem se greje deset govedi. Manj sre- če je z ribezom, saj jim je že pet let zapored pozebel, a tudi letos je gospodi- nja s skrbjo zrla skozi okno in gledala, kako zunaj sneži. Na njivah posejejo to- liko, da jim jesen iz svojih nedrij ponudi toliko pšenice, koruze in krompirja, da imajo za v domačo shrambo in za na mizo. Tako teče življenje po svojih ustalje- nih tirih. Videti je vse lepo in prav, toda temu občutku se pridružuje tudi trpkost ob dejstvu, da pri Lahovih, razen Jane- zove spomenice na steni niso do nedav- nega imeli nič, kar bi jih spominjalo na to, da družba pravilno vrednoti ' njihov delež v najtežjih dneh naše nacionalne zgodovine. Kadarkoli so prosili za kakš- no priznavalnino, so dobili pod nos, da so itak kmetje in imajo dovolj zemlje za preživljanje. Najbolj jih je seveda bolelo to, ko so se drugi bolje znašh, celo taki, ki so revoluciji odkrito obračali hrbet, zdaj pa so njenim sadovom nastavili dla- ni in koristoljubno lovili vanje vse, kar se je pač uloviti dalo. Miha je še do lani dobival 400 dinarjev na mesec, letos ne- kaj čez 1000. Sedi na peči, ob sebi stiska bergle. Je sedemdeset odstotni invahd. Vse to si je prislužil med vojno, ko se je v nočeh vlačil po snegu in hosti, reševal ranjence, obveščal preko drugih aktivi- stov partizanske enote. Že njegova ma- ma je bila znana kot ena prvih partizan- skih mam na tistem območju. Lahova, Jazbinškova, Tratnikova, Do- berškova in še katera domačija na ob- močju gričevnatega in neizmerno lepe- ga sveta od Žegra pa vse do Planine in še čez do Bohorja, so znale v tistih hudih časih trpeti. Mnogih članov njihovih družin ni več. Prihajajo pa novi rodovi. Sinovi in hčere in ko se takole ob različ- nih priložnostih zbero pri veHki peči v kotu kmečke izbe, nanese beseda spo- mina na tiste čase in tiste ljudi, ki so živeli in delali tako, kot jim je velevala zavest in narekoval čas, ki ni poznal usmiljenja. Zdaj mladi poslušajo in pre- nekatera zgodba se jim zdi zanimiva pu- stolovščina. Nekje tiho v sebi pa se ho- čejo poistovetiti s temi dejanji, dejanji svojih prednikov. In tako to izročilo živi v nov rod, ki sicer še vedno izhaja iz globače med kozjanskim gričevjem, vendar se nezadržno širi. Morda kdaj na to pomisli tudi Lahov Miha, ko sedi na peči in gleda skozi okno v prebujajočo se pomlad. Ali ne sije zvezda zmage v tem spoznanju? BESEDILO IN SLIKI DRAGO MEDVED 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 18 - 10. maj 19 VRBO VEC-TRSTENIK-LAŠKO BRATSKO SREČANJE Na prireditvah ob občinsicem prazniliu v Vrbovcu 7. maja je občina Vrbovec na Hrvaškem praznovala svoj občinski praznik. Kot je že leta običaj, pri slove- snostih v pobratenih obči- nah sodelujejo tudi pobrati- mi. Tako so tudi letos na slovesnostih sodelovali tu- di predstavniki mladih in društev iz občine Laško ter Trstenika iz Srbije. Lani je bilo tako srečanje ob občin- skem prazniku v Laškem. Na trodnevni obisk v Vr- bovec je letos iz laške občine odšlo več skupin. Poleg predstavnikov družbenopo- litičnih skupnosti so v pro- gramu prireditev sodelovali mladi tekmovalci na kvizu na temo »60 let SKOJ«, na- dalje godba na pihala iz Ra- deč in glasbeni solisti ter športni tekmovalci, ki so se pomerili v malem nogometu, namiznem tenisu in strel- skih veščinah. Slovesnosti ob občinskem prazniku v Vrbovcu so bile zelo obširne. V pobratenem Vrbovcu so ob tej priložnosti odprli nove proizvodnje zmogljivosti v znanem kom- binatu »PIK«. Soudeležba tekmovalnih in kulturne skupine iz La- škega je bila zelo uspešna. V Vrbovcu so ob zaporednih svečanostih sodelovali god- beniki iz Radeč, kar je občin- stvo še posebej navdušilo, saj je to izredno kvalitetni kolektiv godbenikov. Tekmovalci na kvizu iz La- škega so imeli manj sreče, pa najbrž tudi niso bili dovolj pripravljeni. Vrstniki iz Vr- bovca in Trstenika so bili boljši. Precej bolje so se odrezali strelci iz laške občine, ki so zasedli prvo mesto. Tekmo- valci v malem nogometu so v Laško prinesli diplomo o do- seženem drugem mestu, drugo mesto so dosegle tek- movalke v namiznem tenisu, medtem ko so bili moški v tej disciphni tretji. Bolj kot tekmovanje je bi- lo pomembno sprečanje in sodelovanje med skupinami pobratenih mest. Prihodnje leto bo podobno srečanje na občinskem praz- niku v Trsteniku v republiki Srbiji. / F. L. - J. K. NOV ODDELEK V SLOVENIJALES Morda bi o novem »itison oddelku« v kletnih prosto- rih poslovalnice Slovenijales v Zidanškovi ulici niti ne pisali, če ne bi šlo v tem primeru za korak, ki je vsaj v številu gibljivih stojal, na katerih so velike bale najra- zličnejših talnih oblog, prvi v Sloveniji. Tu so namreč minule dni postavili tri takšna stojala, na katerih se velike in nekaj sto kilogramov težki zvitki itisonovih talnih oblog vrstijo pred očmi kup- cev. Tolikšnega števila stojal namreč nimajo doslej še nikjer, to pa pomeni, da gre tudi v tem primeru za odnos kolektiva do kupca. Približati mu blago. Vendar ne samo v majhnem vzorcu, temveč v vsej velikosti. Tako je tudi izbira lažja. Sicer pa je izbira talnih oblog zares velika. V zalogi je najmanj po deset različnih vzorcev. Velika prednost pa je še v tem, da tu takoj zrežejo oblogo po meri, torej po zahtevi kupca. Čaka- nje je torej odpadlo. V kratkem pa bodo dobili še stroj za robljenje talnih oblog. Torej, korak naprej v vsakem pogledu. Pri rezanju velikih površin talnih oblog pride do ostankov najrazličnejših velikosti. Te prodajajo po znatno znižanih cenah! Z novim oddelkom so uredili tudi transport velikih in težkih bal na prodajno mesto. Vse gre s pomočjo stroja. Veliko lažje, hitreje. Za novo pridobitev je kolektiv odštel več kot 100000 dinarjev. -an KAJ VEŠ O PROMETU? Pod tem naslovom je s\ za preventivo in vzgojo cestnem'prometu pri sku ščini občine pripravil obči sko šolsko prometno tekm vanje, ki se ga je udeleži okrog 40 učencev iz vseh o novnih šol konjiške občin V višji skupini je tekmova šest ekip iz Vitanja, Zre Loč in Slovenskih Konjic, nižji pa štiri skupine. Me starejšimi se je najbol; odrezal predstavnik 1 osnovne šole iz Slov. Konj; Mirko Kovačec, ki se je nal udeležil še repubhškega tel movanja. Med mlajšimi pa j bil najboljši Božo Zidanše iz osnovne šele Dušana Jen ba. Ekipno so v višji skupir zmagali Vi tanj cani, v niž; učenci osnovne šole Dušan Jereba iz Slov. Konjic, ki s( bili tudi v skupnem seštevki točk najboljši in za nagradi dobili pony kolo. JC SKUPŠČINA O DEJAVNOSTI INŠPEKTORATA Jutri dopoldne bo v Žalcu skupna seja vseh treh zborov občinske skupščine, na kateri bo beseda tekla o organizira- nosti družbene samoza- ščite v občini, delu upra- ve javne varnosti iz celja ter postaje milice lani ter o delu inšpektorata skup- ščine občine Žalec. Po tej seji bo še skupna seja zbora združenega dela in krajevnih skupnosti. CELJE ZLATI VENEC ZA GG Kolelctiv GG Celje dobil Red dela z zlatim vencem v dneh pred minulimi prazniki je bilo slavnostno tudi med člani kolektiva Gozdnega gospodarstva Ce- lje. Ta 380 članski kolektiv, ki gospodari z zasebnimi in družbenimi gozdovi v šestih občinah celjskega območje,, je namreč sprejel Titovo od- likovanje - Red dela z zlatim vencem. Poleg tega je še pet njegovih članov sprejelo prav tako visoka odlikova- nja. Vsa ta jim je izročil pred- sednik medobčinskega sveta SZDL, Janko Ževart. Delovni kolektiv Gozdne- ga gospodarstva Celje je v vsem svojem razvoju uspeš- no gospodaril in dosegel le- pe uspehe. Njegovo delo je še zlasti prišlo do izraza z uveljavitvijo Zakona o goz- dovih 1974. leta, ko so se skladno z novo ustavo dolo- čili dokončni temelji skup- nega gospodarjenja z vsemi gozdovi. GG Celje je namreč prvo med vsemi gozdno-go- spodarskimi organizacijami uspešno uveljavilo določila zakona o gozdovih in preko ustrezne organiziranosti za- gotovilo takšne samouprav- ne odnose, ki spodbujajo de- lavce in kmete k uspešnemu gospodarjenju z gozdovi. Vzporedno s tem je uveljav- ljalo novo sodobno tehnolo- gijo in skrbelo preko organi- ziranega izobraževanja za stalen razvoj kadrov, pose- bej še poklicno usposoblje- nih gozdnih delavcev. Visoka Titova odličja je sprejelo še pet članov tega kolektiva. Tako Jože Golt- nik, delavec. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Edvard Fijavž, delavec. Red dela z zlatim vencem, dipl. inž. Milan Kolar, Vinko Lek- še, delavec in Franc Kostanj- šek, gozdni posestnik - koo- perant pa Red dela s srebrno zvezdo. MB VARNOST VSEPOVSOD Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov Celje je bilo pred dnevi organizator strokovnega predavanja, ki je v ce- loti uspelo, kljub manjšemu številu udeležencev. O sončni energiji, izkoriščanju, možnostih pri nas in v svetu je predaval dipl. inž. Radovan Gorišek iz Gorenja, o nesrečah pri delu, pravnih obravnavah nesreč in o varstvu pri delu pa republiški inšpektor dela iz Ljubljane, dipl. inž. Ivan Kramar. To srečanje so popestrili s podelitvijo priznanj ustanovite- ljem Društva varnostnih inženirjev in tehnikov pred skoraj 22. leti in to Franju Pajku, Tonetu Hrenu, Rudiju Pogačarju, Alojzu Cerjaku, Stanetu Ocvirku, Ivanu Uranku, Francu Kleču in Vladu Janošu. Na fotografiji: Predsednik DVIT Celje inž. Drago Mehle podeljuje priznanje Tonetu Hrenu (na desni) iz Gorenja. JOZE MIKLAVC CELJE TEDEN UPOKOJENCEV Človek naj ne bo nikoli sam Od sobote do sobote, od 12. do 19. maja, teden upo- kojencev v celjski občini pod geslom »Človek naj ne bo nikoli sam,« na vsak na- čin pa akcija, ki bi se ne smela končati z napoveda- nim datumom, marveč za- četi z uresničevanjem vsega tistega, kar smo morda pre- malo naredili za starejšega človeka. Da bi v resnici, vsak dan, na vsakem kora- ku spoznal, da ni nikoli sam. Program celjskega Tedna upokojencev je obširen, ak- tualen. V vsem tem času bo- do pionirji in mladinci obi- skovali vse nad 70 let stare občane ne glede na to, kje so. ali doma, v bolnici, v domo- vih upokojencev itd. Mladi bodo svoj odnos in poglede na starejše zapisali tudi v šolskih nalogah na te- mo »Moj odnos do starejšega človeka.« Najboljše spise bo- do nagradili. Teden upokojencev bo do- bil tudi zunanje obeležje: na razstavah slik zaslužnih sta- rejših občanov, najrazličnej- ših dokumentov in gradiva, ki govori o njihovem delu in podobno. V načrtu je nada- lje, da bodo organizacije združenega dela v tem času povabile na razgovor upoko- jene tovariše itd. Glavne prireditve tega te- dna pa se bodo pričele v po- nedeljek, 14. maja. Ze na za- četku bo dvodnevni simpo- zij, razgovor o gerontologiji, na katerem bodo sodelovali zdravniki, socialni delavci, predstavniki organizacij združenega dela, družbeno- političnih organizacij itd. Zaključki tega razgovora naj bi odprli pot za nadaljnje de- lo v skrbi za starejše občane. V ponedeljek, 14. maja, bo na Dobrni šahovsko tekmo- vanje med ekipami Društev upokojencev iz Celja, Stor, Vojnika, Ljubečne in Trno- velj. Ocenjevali bodo rezul- tate posameznikov in seveda vrst. Prvi dan v naslednjem te- dnu je določen tudi za tek- movanje v streljanju z zrač- no puško. V torek, 15. maja, bo v Arc- linu gobarsko tekmovanje upokojencev obeh spolov. Pomerili se bodo v nabiranju gob. V sredo, 16. maja, bodo v Vojniku odprli dom upoko- jencev. Ta dogodek bodo po- vezali z razstavo ročnih del, s tekmovanjem upokojenk v kvačkanju, pletenju in se- stavljanju ikeban. Tu bo tud promenadni koncert doma če godbe na pihala. V četrtek, 17. maja, bo v Storah keglja?4o tekmova- nje, naslednji dan pa že tek- movanje upokojencev - ribi- čev. Sestali se bodo na Sliv- niškem jezeru. Posebna slavnost bo na zaključku tedna, v soboto, 19. maja. Tedaj bo v Celju promenadni koncert, v hali Golovec pa bodo nastopili pevski zbori upokojencev iz vse Slovenije. Računajo, da se bo zbralo blizu tisoč pev- cev. MB DRUGA PLAT MEDALJE Naslov prav gotovo ustreza, če primerjamo izredno zado- voljive, včasih celo imenitne gospodarske dosežke in rezul- tate konjiškega združenega dela v primerjavi s celjskim območjem ali celo Slovenijo, pa na drugi strani visoka poso- jila konjiških gospodarskih delovnih organizacij za obratna sredstva. Samo lani je v konjiški občini znašal znesek obre- sti za takšna posojila za obratna sredstva preko dve milijardi starih dinarjev. Vprašamo se lahko, ali so delavci ob razpra- vah o zaključnih računih za leto 1978 vedno in povsod slišali za to »drugo plat medalje« gospodarjenja? FM KORISTNO PREDA VANJE V skladu s svojim delovnim programom je občinska razi- skovalna skupnost pred kratkim organizirala zelo zenimivo predavanje o preventivno planskem sistemu vzdrževanja delovnih strojev. Predaval je dipl. ing. Slavko Klančnik, sodelavec Zavoda za organizacijo poslovanja iz Ljubljane. Zelo živahna razprava po predavanju je potrdila potrebo bo tovrstnem izobraževanju na področju sistematičnega vzdr- ževanja za čim večjo obratovalno sposobnost delovnih stro- jev v proizvodnji. Zal nekatere delovne organizacije na to predavanje niso poslale svojih predstavnikov. JO. PRIREDITEV »VSE ZA OTROKA« ZDRUŽITI VSE SILE Pokrovitelj bo Zvezna gospodarska zbornica v letošnjem letu, ki je proglašeno za mednarodno leto otroka, bo sejemska prireditev v Celju od 29. av- gusta do 5. septembra Vse za otroka, imela še posebno vlogo in obeležje. Ne samo zato, ker se bo razširila v mednarodni okvir, ampak predvsem zaradi bogate in razširjene vsebinske zasno- ve, ki bo postala stalna usmeritev te prireditve. O tem je tekla tudi beseda na ponedeljkovi tiskovni konferenci v hali Golovec, ki se je je med drugimi udeleži- la tudi Zora Tomič, članica predsedstva Zvezne konfe- rence socialistične zve::e Ju- goslavije. V svojem referatu je Zora Tomič izpostavila splošno družbeno skrb za otroka, ki nam postaja vse bližja in pozdravila idejo o nastanku sejma, ki se je rodila prav v našem mestu. Za nadaljni ra- zvoj te prireditve je pred- vsem pomembna opredeli- tev sejma, ki bo komercialno grosističen in potrošniški, didaktičen in bo hkrati vse- boval tudi prikaz ustvarjal- nosti otrok, staršev in vzgoji- teljev. Razstavljalci, računa- jo, da jih bo letos kar preko 200, se bodo predstavili z iz- delki iz področja prehrane otrok, s perilom in oblačili, igračami, učili in funkcional- no opremo vzgojno-izobraže- valnih institucij in opremo igrišč ter telovadnic. Poseben poudarek sejma pa bo na mednarodni razsta- vi igrač. V okviru sejma se bodo zvrstila tudi številna srečanja otrok, ki jih bo or- ganizirala Zveza prijateljev mladine Slovenije v sodelo- vanju s celjsko zvezo. Naj na- vedemo samo nekatere izmed teh prireditev: kon- cert harmonikarjev, akcija »vsi na kolo za zdravo telo«, razgovor pionirji-proizvajal- ci, okrogla miza o samou- pravni organiziranosti otrok v krajevni skupnosti, pa sre- čanje mladih likovnikov, razpis za mlade modne krea- torje in podobno. Na tiskovni konferenci je bila izražena tudi želja, ki se zdi res nujna, da skozi to pri- reditev pridemo do tako že- lenih posebnih priznanj za estetsko oblikovane izdelke za otroke, pri tem pa naj ne bi šlo samo za dobro igračo. Zato je potreben stalen anga- žiran odnos do otroka, ki kot subjekt terja od okolja, da ga dodobra spozna. Prireditev »Vse za otroka«, ki se je že vrasla v naše me- sto, bo letos hkrati osrednja manifestacija ob mednaro- dnem letu otroka. In prav ta manifestacija naj bi dokaza- la, da naše tržišče ne sme biti tako neusmiljeno na področ- ju izdelkov za naše najmlajše in kot je na koncu poudarila Zora Tomič: ob tej priložno- sti velja združiti vse jugoslo- vanske sile in tudi oceniti, kaj bo kdo na kakšnem po- dročju naredil. MATEJA PODJED.^ št. 18 - 10. maj 1979 NOVI TEDNIK - stran 11 VASA STRAN BILO JE LEPO Čeprav je od izleta »Sto kmečkih žensk na morje« že nekaj tednov, se vam moram še enkrat vsem skupaj, ki ste ga pripravili in nas spremlja- li na poti, iskreno zahvaliti. To še posebej velja novinar- ju Juretu in prav tako šofer- ju Juretu. HVALEŽNA SOUDELE- 2ENKA UPREDNIŠTVO: Hvala za pismo in priznanje, da ste z nami doživeli lep izlet. Tudi za nas, ki smo bili z vami, je bila ta pot prijetno doživetje. Toda, le zakaj ste se v tej zahvali .skrili za »hvaležno soudeleženko«. Bili bi veseli, če bi vedeli, kdo je napisal te prijetne vrstice, čeprav vemo, da bi jih lahko sleherna od udele- ženk zadnjega izleta na morje. OBLJUBA DELA DOLG! že od takrat, ko izhaja, sem stalna naročnica Nove- ga tednika. Zelo mi je všeč, ker ima vedno veliko zanimi- vega branja in še posebej, ker prireja uredništvo Nove- ga tednika in Radia Celje za- nimive izlete. Imela sem srečo, da sem bila na zadnjem izletu v Ku- mrovcu in potem v novem hotelu »Atomske toplice« v Podčetrtku. Ta pot mi bo ostala v zelo lepem spominu. Hvala vsem, ki so organizi- rali ta izlet, še posebej pa no- vinarjem in muzikantom za veselo razpoloženje v hotelu. MARIJA FRANKO Zdole 11, Kozje Pripis: Izpolnila sem ob- ljubo, ki sem jo dala novinar- jem ob slovesu. UREDNIŠTVO: Hvala, še zlasti hvala za izpolnjeno obljubo. Gotovo vam je pri srcu odleglo, ko ste pismo napisali in ga oddali na po- što. Veseli smo, da je tudi ta izlet uspel. Oglasite se še kaj. LEPO IN PRIJETNO Zdaj sem že drugi izlet, ki sta ga pripravila Novi tednik in Radio Celje, preživela le- po. Pa tudi nekaj solz radosti je privrelo iz oči. Bili smo kot ena družina. Vsi, ki ste ta izlet zamudili, drugega ne smete. Želim si še več takih in še lepših izle- tov. CVETKA iz Kozjega UREDNIŠTVO: Da, gre za naš drugi izlet, tokrat v Ku- mrovec in Podčetrtek, za izlet, ki je prav tako lepo uspel in pustil nekaj lepih, nepozabnih vtisov. DELAVNI SO GASILCI V VOJNIKU Gasilsko društvo Vojnik ostaja delavno in skuša čim- bolj urediti prostore in druš- tveno opremo. Do letošnjega krajevnega praznika Vojnika želijo člani gasilskega društva povsem opremiti novo cisterno in jo ob tej priložnosti tudi ura- dno sprejeti. Tudi operativni kader bo- do čim bolje usposobili za posredovanje ob morebit- nem požaru ali elementarni nesreči. Avtomobilsko le- stev bodo nabavili z lastnimi sredstvi, za ostalo pa je pri- pravljena zagotoviti sredstva Krajevna skupnost. Vsi upajo, da načrt ne bo spodletel in da bodo lahko za krajevni praznik v veselje in ponos gasilcev in krajanov pokazali, kakšno avtocister- no in gasilsko ekipo imajo v Vojniku. Drugega junija pa je pre- dvidena peta jubilejna revija narodnozabavnih ansam- blov, ki jo prireja Gasilsko društvo Vojnik ob sodelova- nju in pod pokroviteljstvom Zveze kulturnih organizacij občine Celje ter Prosvetnega društva France Prešeren iz Vojnika pod geslom »Ostani- mo prijatelji.« Društvo upa, da bo sreča- nje kvalitetno in prijetno! MILENA MARGUC, Male dole 35, Vojnik UREDNIŠTVO: Prizna- nje, komur gre. Tokrat voj- niškim gasilcem. Želimo vam, da bi načrt v celoti iz- polnili. KOLESARJI IN MOPEDISTI NA SAVINJSKEM NABREŽJU Dočakali smo težko priča- kovano pomlad, ki nam sicer še vedno ponagaja z vreme- nom, toda, kaj kmalu se bo znova pokazalo sonce in zva- bilo ljudi na plan. Od mladih pa do najstarejših, ki prav gotovo najraje hodijo na sprehode. No, v Celju imamo spreha- jališče, kjer so postavljene klopi. Otroci imajo tam tudi igrišče. To je Savinjsko na- brežje. Sem prihajajo vsak dan tudi mamice in babice s svojimi otroki. Prihajajo, ker menijo, da bodo tu otroci najbolj varni. Sem prihajajo na sprehode tudi upokojen- ci, ki si želijo mirnega pogo- vora in mirnega sprehoda. Tudi oni so prepričani, da prihajajo na prostor, kjer jih ne bo nihče nadlegoval. To- da, v resnici je povsem dru- gače. Na žalost. Tisti njihov mir, ki si ga tako želijo, se včasih spremeni v hiter umik na stran, ali na hiter poteg malčka k sebi... Za- kaj? Seveda zato, ker nekate- ri brezobzirni kolesarji in mopedisti pridno pritiskajo na pedala in na plin tudi na tem sprehajališču. Kako dolgo še tako? Ko sem že na Savinjskem nabrežju, še nekaj. Gre za srečanja, ki jih tu pripravlja- jo vsako nedeljo delavci iz drugih republik. Prav je, da gojijo svoje plese, pesmi, to- da zakaj bi ne dobili za to svojo dejavnost prostor nek- je drugje in ne na zelenici, ki po vsakem takem srečanju kaže kaj žalostno podobo. Prepričan sem, da bi lahko v Celju dobro rešili tudi to vprašanje. Za konec bi rad omenil še prelepe nasade tulipanov. Zal, te cvetice nimajo miru pred objestnimi uničevalci, ki najbrž mislijo, da so lju- dje, vrtnarji in nasadi zaradi njih. Vsak dan hodim mimo gredic ali betonskih zabojev, v katerih so rože. Toda, po- gled na te zaboje je vedno bolj žalosten, kajti vsak dan izgine kakšen cvet. Po nava- di rabutarjev človek ne vidi. Toda, nekega večera, ko sem šel mimo Ojstrice, jo je pri- mahal od gredic na Slandro- vem trgu človek s tulipano- ma v rokah. Stopal je tako ponosno, kot da gre iz svoje- ga vrta. To je tatvina, ki bi jo morali kaznovati tako, kot vsako drugo. Pa ne gre samo za to, gre predvsem za vzgo- jo, za človekov odnos do cve- tic, zelenic, urejenega mesta! Bodite lepo pozdravljeni! IVAN STRMOLE UREDNIŠTVO: Kot vidi- te, smo pismo objavili v ne- koliko skrajšani obliki, ne da bi pri tem krnili vsebino, ki ste ji posvetili veliko po- zornost. Hvala. Upajmo, da bo tudi to vaše pisanje kaj zaleglo. Morda se bo kdaj po Savinjskem nabrežju spre- hodil tudi kakšen član ob- činske straže in zaustavil na primeren način divjega kolesarja ali mopedista, navzlic temu, da jih v resni- ci ni veliko, občinskih stra- žarjev namreč. Tudi pobuda za prostor, ki bi bil na voljo delavcev iz drugih republik, zasluži po- zornost. Sicer pa tudi vpra- šanje, kaj smo napravili v Celju, da bi se vsi ti med nami dobro počutili, in da bi imeli vse pogoje, tudi v okviru ustreznih organiza- cij in društev, za gojitev svojih narodnih plesov, pe- smi? TO JE BILA VEČ KOT DOLŽNOST! Ko sem pred dnevi obiskal v Zvodnem pri Celju daljne- ga sorodnika, se,kar nisem mogel načuditi zadovoljstvu starčka Alojza Borlaka, ki jih ima krepko čez osemdeset let. Pred kakšnim mesecem je bilo videti, da je preživel zad- njo jesen življenja. Že več let ga mučijo razne bolezni, v zadnjem času pa je imel teža- ve z vodo. Vsi okrog njega so se že predajali usodi in v strahu pričakovali najhujše. V tej duševni stiski so se za- tekli k zdravniku. Mlad zdravnik iz zdravstvenega doma Celje, dr. Magajna, je prihitel na pomoč. Zdravni- kov poseg je bil uspešen in kmalu za tem bolnik ni imel več težav z vodo. Recimo, da je vse to zdrav- nikova dolžnost. Prav. Nika- kor pa ni njegova dolžnost, kar je storil ta zdravnik za starčka. Odnesel in spraznil mu je nočno posodo in mu jo seveda pripravil za nadaljnjo rabo. Ob tem se človek ustavi in zamisli: kako lepo bi bilo, če bi med vsemi ljudmi vladali tkšni človekoljubni odnosi. Zato se v imenu Alojza Borlaka in njegovih doma- čih lepo zahvaljujem ome- njenemu zdravniku z željo, da bi bil vedno pripravljen pomagati bolniku tako, kot je to storil v tem primeru. PIREC UREDNIŠTVO: Dogodek ne potrebuje posebnega ko- mentarja. Tudi naša želja je, da bi takšni odnosi vla- dali vedno in povsod med vsemi ljudmi. Zdravnik dr. Magajna je v resnici napra- vil veliko več, kot je njego- va dolžnost! NAŠ KRAJ V ŠEMPETRU O OMEJITVAH VOŽNJE v nedeljo ob devetih do- poldne bo v Sem^setru zani- miv razgovor o stanju pro- metne varnosti in omejitvi porabe in vožnje osebnih in drugih motornih vozil. Raz- govor bo vodil Franc Stiherl, inšpektor celjske UJV, raz- govor pa organizirata Svet za preventivo in vzgojo v cest- nem prometu pri SO Žalec in ZSAM Žalec. J. V. AKTIVNI TABORNIKI Taborniki odreda Heroja Bračiča so lepo proslavili le- tošnji dan tabornikov. Tako so organizirali v Slovenskih Konjicah propagandni ta- bor, ki je privabil lepo števi- lo občanov, predvsem mla- dine. V proslavljanje pa so vključili tudi sedaj že vsako- letno delovno akcijo za ure- ditev okolja. Pri tem so se povezali s konjiško krajevno skupnostjo in turističnim društvom. Poleg tabornega ognja in kulturnega programa so or- ganizirali tudi košarkarski turnir, ki se ga je udeležilo pet taborniških ekip - iz Ko- njic, Zreč, Rogaške Slatine, Mislinja in iz Ljubljane, osvojili pa so tudi prehodni pokal, ki jim ga je izročil po- krovitelj - predsednik konji- ške občinske skupščine Franc Ban. VLUK RAZSTAVA V LAŠKI PIVOVARNI Ob prazničnih dneh, ki so namenjeni vsem delovnim ljudem, so v Pivovarni La- ško pripravili razstavo likov- nih del dveh pivovarniških delavcev in sicer dela Danija Brgleza in Franja Markoška. Razstavo so svečano odprli že 26. aprila, vse priprave pa je vodila sindikalna organi- zacija. Prav je, da takšne pri- ložnosti v tovarni izkoriščajo tudi za možnost uveljavitve delavcev, ki ob svojem re- dnem delu na službenem mestu v tovarni, najdejo smi- sel in čas za kulturno delo in tako vzpodbujajo tudi svoje sodelavce k razmišljanju o duhovnih vrednotah člove- kovega dela. In ni lepše pri- ložnosti za to kot delavski praznik, ki so ga v laški Pivo- varni znali tudi tako prosla- viti. »PREŠERNOVO!« SO RAZSTAVLJALI Vsako leto pripravijo člani likovne sekcije KD »France Prešeren« v Celju razstavo svojih del v prostorih Muzeja revolucije. Tudi letos se niso izneverili svoji tradiciji. Svo- ja likovna dela so razstavili Vera Pristovšek-Fišer, Mile- na Dereani, Alojz Goleš, Štefka Papiš, Vika Sekulič, Angela Siljak, Anta Trobej, Branko Wudler, Cveta Ro- žencvet. Posebnost letošnje razstave je bila tudi v tem, da so ob celjskih kolegih raz- stavljali člani likovne sekcije železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc iz Ljubljane in sicer Andrej Herman, Štefan Hor- vat, Ivan Kališnik, Henrik Krneč in Boris Prokofjev. V POČASTITEV DVEH PRAZNIKOV Rezervni vojaške starešine iz Krajevne skupnosti Karel Destovnik-Kajuh v Celju so letos lepo počastili dan OF in prvomajske praznike. V program lastne aktivno- sti so vključili nekaj samo- stojnih akcij vojaškega in političnega pomena, pa tudi športno rekreativnih nalog. Tako so pred prvomajskimi prazniki odšli k Trem žeb- ljem na Pohorju, kjer se je bil poslednji boj Pohorskega bataljona. Ko so počastili spomin padlih, so poslušali pripoved o zgodovini bata- ljona in njegovi zadnji bitki. Zatem so si v muzeju na Osankarici ogledali doku- mente o partizanskem delo- vanju na Pohorju in na Šta- jerskem. Na tem izletu so obiskali še Črno jezero ter izvedeli izvedli tekmovanje v strelja- nju z zračno puško. JOŽE LIPNIK KUHARSKI RECEPTI GOVEJI ZREZEK V OMAKI Potrebujemo 60 dkg gove- jega stegna, 20 do 30 dkg če- bule, približno 20 dkg ko- renčka ,6 dkg maščobe, 3 do 4 zrna česna, lovorjev list, zmlet poper, 3 do 4 zrna cele- ga popra, ščep majarona, ti- mijana in šetraja, ščep kumi- ne, sol in nekaj žlic kisle smetane ali 1 žlico gorčice. Priprava: Zrezke potolče- mo, posolimo in na močneje ogreti maščobi hitro popeče- mo. Preložimo jih na topel krožnik in medtem v kozici pražimo čebulo na isti ma- ščobi. Ce je potrebno, jo še nekoliko dodamo. Ko čebula zastekleni, zrezke zložimo nazaj v kozico na čebulo, ma- lo podušimo, nato pa zalije- mo z juho ali tudi z vodo, dodamo vse naštete dišave in dušimo do mehkega. Zad- nje pol ure dodamo še nari- ban korenček. Ce imamo ra- je bolj pikantno omako, do- damo preden jed serviramo 1 žlico gorčice, sicer pa nekaj žlic kisle smetane ali jogurta. Za prilogo pa predlagam: krompirjev pire, krompirje- ve svaljke, kruhove ali že- meljne cmoke, lahko tudi domače rezance. ROJSTVA Rojenih je bilo: 62 dečkov in 63 deklic POROKE Poročilo se je: 39 parov, od teh: Muhadjeri Ramiz, idela- vec in Jazbinšek Marjeta, prodajalka oba iz Celja. Žvi- žej Pavel, tapetnik in Pusar Lidija, uslužbenka oba iz Ce- lja. Ferjan Milan, avtomeha- nik iz Lahovne in Divjak An- tonija, vzgojiteljica iz Levca. Tepež Ignac, vratar iz Celja in Robida Marjana, delavka iz Debra. Zimšek Ivan, elek- tričar iz Celja in Klinar Fran- čiška, prodajalka iz Šentjan- ža. Medved Miroslav, strojni tehnik iz Šoštanja in Buser Milena, administrator iz Stor. Košir Jožef, soboslikar iz Šentjurja pri C. in Pavič Katica iz Šentjurja pri Celju. SMRT) Auberšek Karolina iz Klanca, stara 65 let, First Viktor iz Grletinca star 49 let, Stamol Ivanka iz Arje va- si, stara 66 let. Kralj Hinko iz Celja, star 89 let, Rebov-Ba- bič Alojzija iz Celja, stara 76 let, Rak Jože, iz Lepe Njive, star 71 let, Cvirn Ljudmila iz Celja, stara 79 let. Gosak An- gela iz Zreč, stara 69 let, Blat- nik Marija iz Dobrove, stara 83 let. Muha Ivan iz Virštaj- na, star 68 let, Leben Anton iz Celja, star 63 let, Grzina Jože iz Sevnice, star 74 let, Jevnišek Metod iz Vrbe, star 65 let. RADIO CELJE SPORED OD 10.5. do 16.5. 1979 Četrtek, 10. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Zabavni globus, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30V ŽIVO (vmes ob 17.00 Kro- nika), 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 11.5.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda. 15.30 Obve- stila, 16.00 Poročila, 16.05Cestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00Kronika, 17.15 Rezerviran čas - gost urednik, 17.45Turistična oddaja, 18.00 Zaključek sporeda. Sobota, 12. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Športna sobota, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00Kronika, 17.15 Zabavni glo- bus, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 13. 5.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.30 Kekčevi prijatelji, 10.45 Onkraj srebrne črte, 11.00 Med prijatelji, ll.SOPredstavljamo vam, 11.45 Zabavni glo- bus, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Feljton, 13.30 Poročila, 13.35 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda. Ponedeljek, 14. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda. 15.30Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in poz- dravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasba, ki je ne poznamo, 17.30 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 15. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Reportaža, 16.00 Poročila, 16.05 Če- stitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro- nika, 17.15 Lestvica narodnozabavnih melodij, 17.30 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 16. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15Glasbene novosti, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. OBISKALI SMO KS PREVORJE SONCE /i NAD ROŽ KLANCI Dolga prašna cesta v dolino je oki Le še redkokje naletimo na kombiniran pouk. Učenci osnovne pole Prevorjc, \ sch skupaj je 34, pa so se takega načina dela že navadili. Prvi in tretji razred (na sliki), imajo eno skupno učilnico in eno učiteljico, pa seveda vsak svojo učno snov. Prav tako je v sosednjem razredu, kjer si pridobivajo znanje učenci drugega in četrtega razreda. Tistega majskega jutra, ko smo zmagovali, z avtom in tudi peš, prevorške klance in glo- bače, je skoraj ves dan snežilo kot za stavo. Da obljuba dela dolg, smo vedeli, zato je bila pot V najmanjšo krajevno skupnost v šentjurski občini neizbežna in krajani so nas v majhni sobici krajevnega urada tudi že čakali. Vendar pa bi po vsej verjetnosti prispeli na Prevorje z zamudo tudi v lepem, sončnem vremenu. Pre- varali so nas kilometri, ki jih od Celja do sem gor res ni toliko, pa nas je uneslo zaradi klan- cev, ovinkov in strmin na tej makadamski ce- sti, za katero smo kasneje izvedeli, da je repu- bliškega značaja. Pa vendarle: naj je še tako snežilo, naj nas je še tako zeblo in smo bili do kože premočeni - prevorški klanci, ki v svojih nedrjih pestujejo tako ljubke vasice in zaselke, prijetne in pre- proste ljudi, so nepopisno lepi. Zelenilo mla- dih bukev in cvetoča sadna drevesa polnijo zrak z opojnim vonjem, ki je tisti dan tudi kljub snežni odeji dal vedeti, da je pomlad med temi kozjanskimi griči najlepši letni čas. Zal pa tudi med te rožnate klance in med doline obsijane s soncem padajo sence nezado- voljstva, umirajo obljube, rojevajo se nova upanja in želje. Takole, okrog 15 nas je se- delo v majhni izbici, ki služi sicer potrebam krajevne skupnosti. Beseda je dala be- sedo in že smo se zapletli v živahen klepet. Pogovarjali smo se o življenju in delu 730 prebivalcev, kolikor jih šteje, ta, kot že rečeno, najmanjša krajevna skupnost v šentjur- ski občini, ki je v letu 1971 imela kar 14,4°/o prebivalcev starih nad 65 let in 68,7% kmečkega prebivalstva. De- lež zaposlenih je v tej krajev- ni skupnosti še vedno maj- hen; tako je bilo ob koncu leta 1975 iz te krajevne skup- nosti zaposlenih le 15% ljudi. Neizbežen je bil seveda po- govor o cestah, to smo dou- meli še pred srečanjem s kra- jani in res smo pretežni del našega obiska govorili prav o cestah, ki njim predstavlja- jo resnično okno v svet. Brez cest in cestnih povezav bo življenje tu gori zamrlo, so nam pripovedovali domači- ni. O nekaterih povezavah med zaselki pa sploh ni mo- goče uporabljati besede »ce- sta«. Blato in razriti kolovozi ljudi resnično spravljajo v obup. Mladi vidijo svetlo bo- dočnost med širokim asfal- tom v dolino in odhajajo. Res da manj kot pred leti, a vendar odhajajo. Poti v služ- bo in nazaj, z avtomobilom ali avtobusom, so naporne, vzamejo veliko časa, čeprav so se ljudje tudi tega že nava- dili. Za ceste so tudi sami prispevali že veliko denarja, vehko prostovoljnih ur. A pravijo, da je to le kaplja v morje! Tudi za letos pravijo, da je na razpolago U milijo- nov za obnovo cest, treba jih bo smotrno vnovčiti. Po glavni cestni žili^pelje poleg osebnega in tovornega pro- meta kar 28 avtobusov na dan in obremenitev te maka- damske ceste je izredno veli- ka. Luže, kotanje, v suhih mesecih pa oblaki prahu, to so stalne sence, ki legajo na zelene preproge travnikov in gozdov, pa žal to niso edine, ki vznemirjajo krajane šestih vasi. Tarejo jih namreč tudi več- ni problemi s pomanjkanjem pitne vode. Vodovod, ki so ga dobili pred leti ob občin- skem prazniku, ni izpolnil pričakovanj in večnih zadreg s pitno vodo. Dostikrat na- stanejo na vodovodnem omrežju okvare, ki jih odgo- vorni zlepa dokončno ne od- stranijo. In tudi to pot so kra- jani sami pomagali pri izko- pih in delih okrog vodovoda, vendar iz pip spet ne priteče voda. Se posebej hudo je na tistih kmetijah, kjer imajo več glav živine in je do bliž- njega potoka dvakrat m težko hoditi. Ljudje, tako se je izk iz pogovora, skorajda pujejo. Razvoj gre prep sem gor, pravijo in se pr počutijo včasih tudi ne ne. Potem je leta 1974 ra Majhna, premajhna in že zdavnaj pretesna klasičj svpjemu pravemu namenu. Čakati in dočakati bo Krajevni urad, trgovinica z gradbenim materialom, majhen prostor za gasilce, dvoranica za seje ali morebitna (redka srečanja)... Vse to je premalo, da bi se aktivnost krajanov lahko razgibala. Ob tej stavbi pa v blatu zakopan tiči že davno položen temeljni kamen za trgovino, ki jo ljudje tu gori tako zelo pogrešajo in potrebujejo. KAKO KROO Lahko bi sodili, da številni problemi prebivalcev Prevorja sprožajo tudi nji- hovo delovno vnemo in željo, da bi zanje tako važna življenjska vprašanja čimprej rešili. A kaže, da vendarle ni tako. Samoupravno, družbenopolitič- no in delegatsko delo v tej krajevni skupnosti zamira. To je groba, rekli bi lahko celo huda ugotovitev, ki pa so jo na Prevorju večkrat poudarili. Razoča- rani nad obljubami, ki še ^doslej niso bile izpolnjene. »Obljubili so nam ce- sto,« so rekli. »Obljubili, da bodo do- končno uredili vodovod, da bodo zgra- dili trgovino, da bodo pomagali preg- nati zaostalost teh krajev s tem, da se bodo s cestami odprli v svet.« Tako so povedali Prevorčani. A predolgo se že vlečejo stari problemi, predolgo že opozarjajo na slabe ceste, pa na to, da je še triintrideset gospodinjstev brez elektrike, da v mnogih hišah še nimajo napeljanega vodovoda. In zato so ne- kako otopeli, nič več se jim ne ljubi znova in znova pripovedovati o svojih problemih na različnih sejah, na skup- ščinah. Pa tudi v sami krajevni skup- nosti se prebivalci vse manj odzivajo na sestanke delegacij, zbore krajanov, konference socialistične zveze. Nič ču- dnega zato ni, da tudi skupščina kra- jevne skupnosti, kot najvišji delegat- ski in odločujoč organ, ne dela, kot bi morala. Delegati se resda sestanejo, ko sprejemajo letni plan in morda tedaj, ko se pogovarjajo o izgradnji kakega novega objekta. A zopet smo tam. Kaj- ti ti novi objekti so ceste, vodovod, trgovina... Ljudje so v nekem začara- nem krogu, iz katerega sami gotovo ne morejo in ne bodo mogli najti izhoda. Tako kot zali tudi za družb|> na Prevorju,! daje sociahstt nalog pa skoit dnik in še nel(i tudi ta ovgk osamljena v ska organizan polnoma zari prav sedaj zri so povezani. ' ujeti v delo k* jo, da so sicel; jega dela sp' ker zato ni mi nosti. Se proij jane priprav> majčken kult-l mladinci tud:' domala vsi v' dolino in Л pozno poi Лс^ storiti še to al' hajdi v kino * cani niti najfj mladi,« pravif vajo.« Vse tako in ■ krajevne sku^ svetu skupšf' - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RIN ■ E - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RI Z i SENCE »vet bvinica ne more več služiti novo. jal domačije potres in tudi popotresna obnova, pravijo, da gre počasi h koncu. Nam pa, ki smo ob poti sem gor videli sive, gole montažne stavbe, ki so zrasle po potre- su in ki so zamenjale ljubke kozjanske hišice, se je vsilil neprijeten občutek, ko smo videh to spremenjeno podo- bo teh krajev. A vendar življenje teče in mora teči dalje, četudi ni do- volj sredstev za obnovo cest, četudi po nekaterih hišah še brlijo petrolejke in četudi pripeljejo v majhno trgovini- co svež kruh le dvakrat na teden. Tudi sicer je ta trgovi- nica že zdavnaj odslužila svojemu namenu, nova pa noče in noče zrasti iz že pred leti postavljenega temeljne- ga kamna. Tudi javno govo- rilnico predvideva srednje- ročni program, pa ureditev ppkopališča in še kaj. Bolj složno in v en glas bodo mo- rali krajani v bodoče graditi svoj kraj, da bodo sence, ki so zdaj legle na griče, obsija- ne s soncem, izginile. Tako bo treba narediti že zavoljo najmlajših, da bodo raje ostajali med domačimi polji in kozolci, da bodo tudi sami znali ceniti delo in na- pore. Pozno popoldne smo se prepolni vtisov vračali v do- lino. Majski sneg se je še ve- dno belil na njivah, posev- kih, nasadih črnega ribeza, na cvetočem drevju. In bolj kot kdaj koli prej smo ra- zmišljali o pozebi, o morebit- ni škodi, o življenju ljudi, ki smo jih srečali ah pa tudi ne, a živijo v tej najmanjši kra- jevni skupnosti v šentjurski občini svoj vsakdan. Koraki odmevajo po sta- rih, a prostornih hodnikih šole, medtem ko vlada v obeh, ali pa morda bolje - le dveh učilnicah na šoli tišina. Zmotili smo to tišino in sklo- njene glavice nad učbeniki in potrkali na vrata ene izmed učilnic. Veliki in svetli sta obe učil- nici, lepo urejeni, kljub skro- mnim učnim pomagalom. Na oknih so prav tedaj cvete- li rdeči kaktusi in sploh je bilo čutiti, da imajo rože tod radi. Edino kar lahko zmoti prišleke, in je prvi hip zmed- lo tudi nas, sta bili dve enaki tabli, vsaka na svoji steni, popisani z razUčno učno snovjo, dvojne vrste klopi obrnjene druga od druge in - ena učiteljica. Da, tako na tej šoli, in prav gotovo je ena redkih nasploh pri nas, pote- ka kombinirani pouk za prvi fn tretji in v še enem razredu za dru9i in četrti razred. In vseh učencev na šoli je v bi- stvu le za en sam malo večji razred; 34 jih je namreč. Potem smo, medtem, ko so imeli otroci »tiho zaposli- tev«, kramljali z učiteljicama teh nadebudnežev in izvede- li marsikaj zanimivega o na- činu življenja in dela na tej šoh. Vera Pere in Zdenka Mast- nak se sicer na prevorško šo- lo vsak dan pripeljeta iz Šentjurja, a vendar sta nave- zani na te otroke, ki prihajajo v ti dve učilnici iz različnih vasi in zaselkov, od blizu in daleč. Navezani so drug na drugega, na zelene poljane, ki jim v lepem vremenu na- domeščajo telovadnico, za katero upajo, da jo bodo ne- koč le dobili. Morda pa bodo prej kot sicer potrebno telo- vadnico, dobili igrišče, ki bi služil za rekreacijo tudi osta- lim krajanom. O tem je v kra- jevni skupnosti že tekla be- seda. A vendarle bi marsika- teri mestni otrok kar rad za- menjal svojo šolsko telova- dnico za ljubke zelene griče v okolici šole in stara, razve- jana drevesa, po katerih zna- jo domači otroci splezati ur- no, kot veverice. In kar je najbolj zanimivo, kot sta nam povedali učiteljici, so se otroci odlično privadili na kombinirani pouk in jih že zdavnaj ne moti več, da en razred posluša učiteljico, drugi pa se ukvarja z naloga- mi iz učbenikov. Kajti učna snov, ki jo morajo predelati ti učenci, se popolnoma nič ne razlikuje od tiste, ki jo morajo znati vrstniki v naj- bolj sodobno opremljenih šolah po večjih krajih in me- stih. In tako, mimogrede, iz pogovora z Vero in Zdenko je bilo zaznati očitek njunim stanovskim kolegom, ki jima ob srečanju namignejo, češ, ti si pa še kar tam gori, v tistih hribih. Pa vendar je prav delo učiteljev v manjših in bolj odročnih krajih še ka- ko pomembno in za razvoj posameznega kraja celo od- ločilno. Tako bo na prevor- ški osnovni šoli prestopilo šolski prag šest letošnjih ma- lih šolarjev in tudi zaradi njih, ki bodo tako lahko osta- li v domačem kraju, se izpla- ča vztrajati. Takim delovnim pogojem pa je kos samo tisti, ki jih iz dneva v dan opravlja s srcem, z ljubeznijo. Kajti le tako se je moč z delom z otroki v vtkati v živelj pre- vorških klancev, ki je tesno in neizbežno povezan z vse- mi generacijami v krajevni skupnosti Prevorje. DAMJANA STAMEJCiC DRAGO MEDVED MATEJA PODJED ALOJZ OPRESNIK, pred- sednik KK SZDL Prevorje: »Krajevna samouprava še- pa in da bomo odpravili to pomanjkljivost, bomo mora- li še marsikaj narediti. Lju- dje pa so tudi nejevoljni, ker so že zdavnaj spoznali, da se zgolj od obljub ne da bolje živeti.« MIROSLAV PAJK, pred- sednik vaške skupnosti Lo- paca: »Krajevna skupnost Pre- vorje je najmanjša v šentjur- ski občini, saj šteje le 730 prebivalcev, pa še ti živijo po razmaknjenih naseljih in za- selkih. Organizirani smo v šestih vaških skupnostih, ki jih povezujejo slabe ceste, če tem potem sploh še lahko re- čemo cesta.« FRANC AMON, vodja ob- močne delegacije: »Pred leti sem se vrnil nazaj v domači kraj. Želel sem živeti in dela- ti tukaj in čeprav mi ni žal, da sem se vrnil, vseeno mi- slim, da se bomo morali še krepko boriti, da se bomo izvili iz repa manj razvitih krajevnih skupnosti.« IVAN STUKEL, predse- dnik krajevne organizacije ZZB NOV: »Naša organiza- cija šteje 45 članov in senov sem novoizvoljeni predse- dnik. Že pred leti so nas ho- teli priključiti h krajevni or- ganizaciji ZZB v Slivnici. To pomeni, da moramo tudi de- lo naše organizacije oživiti. Prepričan sem, da bo to že v nakrajšem času.« JANKO STUKEL, član sveta krajevne skupnosti: »Problemov v naši krajevni skupnosti kot kaže ne bo zmanjkalo. Pa naj gre za mla- do, starejšo ali srednjo gene- racijo. Res je še posebej hu- do na kmetijah, ki so precej odmaknjene od že tako sla- bih prometnih zvez.« JOŽE GRIL, kmet: »Kmet tu gori živi skromno in trdo mora delati. Letine so vse bolj skope. Ribez je že nekaj let zapored posebel in tudi tale majski sneg je naredil škodo. Sicer pa je največ či- stih kmetov v šentjurski ob- čini prav v naši krajevni skupnosti. No, precej je tudi tako imnovanih polkmetov. Skrbi nas probleBj.-odhoda mladih iz kmetij.« ШЕМП čino, bi lahko rekli itične organizacije I šepa. Edini zagon 'eza, katere breme loti nosijo predse- 'adevnih članov. A ia ostaja nekako ktivnosti. Borčev- preteklih letih po- ko da njeno delo navijajo. Mladinci lekako ne morejo ! skupnosti. Pravi- levni, a sadov svo- morejo pokazati, ^ nikakršnih mož- majo, da bi za kra- praznikih kakšen ogram. Res pa je z la se vsakodnevno a delo ali v šolo v la prevorske hribe ;em pa je treba po- )ma, v nedeljah pa In to jim Prevor- zamerijo. »Saj so j se vsaj oni zaba- lo operativno delo Prevorje sloni na iJey^ne_skuj?Qosti. Svet je sestavljen iz predstavnikov še- stih vaških skupnosti in nekaterih drugih članov, delo pa si delijo tako, da so predstavniki vaških skupnosti odgovorni za izvajanje nalog, ki so ve- zane na njihovo območje. Svet krajev- ne skupnosti se navadno sestaja sku- paj s predstavniki izvršnega odbora krajevne konference SZDL, tako da obe telesi skupaj sprejemata stališča in odločitve. Lahko celo zatrdimo, da sta ti dve telesi osnovna gonilna sila družbenopolitičnega dela na Prevorju. V sklopu sveta krajevne skupnosti deluje še več odborov. Med njimi seve- da odbor za ceste, pa odbor za vodo- vod, pa odbor za SLO in družbeno sa- mozaščito, pokopališki odbor in odbor za socialna vprašanja. Slednji dela v tesni povezavi z organizacijo Rdečega križa, ki je edina družbena organizaci- ja na Prevorju in ki uspešno izvaja vrsto pomembnih nalog. Predvsem pa odbor in organizacija Rdečega križa skrbita za ostarele občane, ki jih je na zaselkih v Prevorju kar veliko. Med njimi ni izrazitih socialnih problemov, ampak so to ljudje, ki živijo sami, z majhnimi dohodki svoje življenje. Se- veda pa so prav ti ostareli kmetje kljub vsemu svojevrsten problem. Problem v tem, ker imajo premalo dohodkov, da bi si napeljali elektriko v hišo, da bi prispevali denar za vodovod, da bi si uredili cesto. Na Prevorju se sprašuje- jo, kako bodo prav ti kmetje z najnižji-, mi dohodki vračali posojila, ki so jih dobili kot pomoč za obnovitev ob po- tresu porušenih hiš. O tem bodo ver- jetno morali razmišljati ne samo v tej krajevni skupnosti, ampak še kje. OD MLADIH N06 S PESMIJO V ŽIVLJENJE Na Prevorju pravijo, da pri Marcenovi Francki ni nikoh dolgčas. In res ni. Se tisti nesrečni četrtek, ko je v začetku letošnjega maja kraj pobelil sneg in se je njegova beli- na pridružila tisti na cvetočih krošnjah dre- ves, je bilo v njeni majhni a topli in prisrčni kuhinji živahno. Nekaj zaradi našega obi- ska, ki je zmotil delovni mir gospodinje in upokojene kuharice, živahno pa je bilo predvsem zaradi njene dobre volje in teko- če besede. Ko je še bila majhna, so imeli doma go- stilno. Mama Marija in ata Franc sta bila vedno vneta pevca, to je bilo že v družini. Danes je Marcenova Francka še posebno ponosna na svojega nečaka Vida, ki je rav- natelj Glasbene šole v Celju in dirigent priznanih pevskih zborov. Francka se je z radostjo v srcu spominjala časov, ko so imeli polno hišo ljudi, ki so prihajali od vsepovsod, posedli pri mizi, kaj prigriznili in kaj popili. Ko je stekla beseda, tudi do pesmi ni bilo daleč. Kadar so bile pri hiši ohceti, je bilo še posebej veselo. Oče je bil veseljak, pa je bil daleč naokoli znan kot dober svatovski starešina. Francka je že takrat znala prenekatero domačo pesem in to za vsako priložnost: od ženitve do žalo- stink, podoknic in takih, ki so jih fantje prepevali, ko je bilo treba obleči vojaško suknjo. Mnogo pesmi je imela spravljenih v zvezkih in knjigah. Pa je prišel požar v hišo in upepelil cel zaboj teh dragocenosti. Ob našem obisku je obljubila, da bo po spomi- nu obnovila in zapisala vse pesmi, ki jih še zna, da ne bo šlo vse v pozabo. V sobi ima pri oknu tudi majhen harmonij, ki ji krajša čas. Vse se je naučila sama, saj včasih niso igrali ah peli po notah, ampak po posluhu. Od prijazne gostiteljice smo se poslovili z obljubo, da pridemo po zvezek pesmi, ki ga bo napisala v skrbi za staro ljudsko izročilo. O SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE -O 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 18 - 10. maj 1979 TITOVA ODLIKOVANJA DELAVCEM GORENJA Stiri dni zapovrstjo pred Dnevom OF in 1. majem je bilo v Velenju nadvse slovesno in to še posebej za večjo skupino delavcev zaposlenih v Gorenju, ki so ob tej pri- ložnosti dobili različna vi- soka odlikovanja tovariša Tita za njihov dolgoletni in koristen prispevek pri razvoju in ugledu tovar- ne. Tako je bilo prvi dan v ponedeljek odlikovanih 37 delavcev, naslednji pa 41. Obakrat je odlikovan-' cem spregovoril, jim če- stital in izročil odlikova- nja predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun. Tretji dan je dobi- lo odlikovanja 17 delav- cev, izročil pa jim jih je sekretar Občinske konfe- rence ZKS Velenje Janez Miklavčič. Zadnji, torej četrti dan, je sedmim najvidnejšim delavcem v Gorenju izro- čil odlikovanja predse- dnik slovenskih komuni- stov France Popit. Tova- riško srečanje je bilo v prostorih velenjske knjiž- nice. Odlikovanja so pre- jeli naslednji sedanji in nekdanji vodilni delavci Gorenja: Ivan Atelšek Janez Miklavčič, Milan Strban, Jože Herlah, Gregor Svajger, Slavko Geratič in Anton Kumer. Ob Dnevu OF so v ve- lenjski občini podelili tu- di več srebrnih znakov OF, ob 1. maju pa srebrne znake sindikata, nagrade inovatorjem in najbolj- šim v sindikalnih šport- nih igrah. TONE VRABL OK SZDL O KMETIJSTVU POMEMBNE NALOGE Pozornost nameniti doiiodicovnim odnosom Predvsem v SOZD Hme- zad bo treba zagotoviti hi- trejše uveljavljanje dohod- kovnih odnosov. Treba bo torej tesneje povezati orga- nizacije združenega dela primarne proizvodnje, pre- delave in trgovine. Tako so menili tudi na razširjeni se- ji sveta za družbenoeko- nomske odnose v kmetij- stvu in gozdarstvu pri žal- ski OK SZDL. Za to pa bo, kot so zapisali, čim prej tre- ba odpraviti izgube pri pro- izvodnji mesa in mleka ter predelavi. Seveda pa je nalog še cela V predvidenih rokih bodo morali izvesti dobro zastav- ljeno organiziranost KZ Sa- vinjska dolina v okviru SOZD Hmezad. Žalski kmetje vztrajajo, da je treba celjsko mlekarno zgraditi v predvidenem roku. Mlekar- na mora imeti vsklajen plan z republiko, ki bo perspekti- ven za razvoj mlečne indu- strije tako v občini kot regiji. Gelde na to, da celjska me- sna industrija kot delovna organizacija v okviru SOZD Hmezad nima dovolj suro- vin, ostaja izgradnja farme bekonov kot ena izmed po- membnih nalog v nasled- njem srednjeročnerh obdob- ju. V družbeni kmetijski pro- izvodnji, ki je nosilka tehno- loškega napredka, bodo tudi v naslednjem obdobju dajali prednost hmelju, mleku, sa- dju in mesu. Temu je namreč prilagojeno tudi polje- deljstvo. Zato, ker v občini ne dosegajo načrtovane šti- riodstotne rasti kmetijske proizvodnje, bo treba seveda poiskati vse rezerve, te pa so tudi v najnovejši proizvodni tehnologiji. V kmetijski za- drugi Savinjska dolina bodo seveda vso pozornost dajali dosedanjim glavnim proiz- vodnim usmeritvam v obči- ni, večji poudarek pa bodo namenjali tudi proizvodnji ostalih poljščin in vrtnin. Re- zultati bodo vidni, če ne bo- do pozabljali na združevanje dela, sredstev in zemlje, ra- zvijanje proizvodnih skup- nosti v dolini, v obrobnih in višinskih predelih pa na po- večanje proizvodnje z ustrez- no usmeritvijo kmetij. Melioracije in komasacije so tudi v Savinjski dolini na- jučinkovitejši ukrep za veča- nje proizvodne sposobnosti zemljišč. Morali pa bodo do- seči, da bodo le te cenejše in bolj dosegljive za kmete. Za to bo potrebno timsko delo strokovnih služb, ki bi izde- lale nove kompleksne in dol- goročne načrte izboljšav. Ko bodo v Žalcu izdelovali srednjeročni plan, bodo mo- rali v njem zapisati program dela, analizirati razvojne možnosti kmetijstva ter obli- kovati smernice in elemente, ki bodo osnova samouprav- nega sporazuma o temeljih planov. Ob vsem tem pa bo- do morali dosledno upošte- vati prostorski plan občine, ki je eden izmed prvih v Slo- veniji. JANEZ VEDENIK LAHKO BI JIH OČUVALI Priznajmo. Samoupravna stanovanjska skupnost v Celju je v zadnjih letih namenila precej sredstev za obnovo proče- lij stanovanjskih in poslovnih zgradb, še posebej v starem mestnem jedru pa v Vojniku itd. Po gradbeni plati se teh del v glavnem loteva kolektiv Remonta. Delo je zahtevno, saj je šlo in gre v večini primerov za pročelja, ki imajo premnoge najrazličnejše okraske. V vseh primerih so ti okraski po obnovi ostali. Da, po kalupih. Za vsak okrasek so namreč izdelali odtis in ga tudi vlili. To gradivo se jim zdaj nabira, in nehote se sprašujejo, kam z njim. Na vsak način gre za material, ki govori o gradbeništvu, o arhitekturi v Celju. Ne gre za posebno šolo ah smer, toda navzlic temu, tudi ti okraski govorijo o določenem delu v določenem času. Tudi to je del zgodovine, ki bi ne smel iti v pozabo. Zato bi kazalo to vprašanje proučiti danes, da bi nam jutri zaradi drugačnega ravnanja ne bilo žal. Toda, to ni le vprašanje Remonta, kot izvajalca določenih del, to je tudi problem Komunalne skup- nosti, morda Sveta za urbanizem in Celja kot takega. Vpra- šanje ni zahtevno, in njegova rešitev bi ne terjala nedoseglji- vih sredstev. Dogovoriti bi se morali le o evidentiranju teh okraskov ter o njihovem shranjevanju. BOŽiC KJE KROJIJO CENE KMETOVALCEM? V aprilu v trgovini niso zvišali cene jabolk, čeprav bi lahko prišteli hladilniške stroške, ki jih je treba obra- čunati vsak mesec. Tako so sklenili slovenski pridelo- valci in trgovci zato, ker imajo preveč jabolk - v za- četku meseca še skoraj polovico tiste količine, ki bi jim zadoščala za vso zimo in pomlad. Tudi v drugih repu- blikah je več jabolk, kot jih potrebujejo. Pozimi so jih prodali premalo. Porabnikom so se menda zdela pre- draga. Mirenska tovarna pa ni dobila dovolj lanskega krom- pirja zato, ker z njeno ceno niso bili zadovoljni pridelo- valci. Mnogi so ga prodali drugim kupcem po višji ceni. Kdo torej kroji cene kmetijskim pridelkom? Porab- niki in pridelovalci, čeprav ne vedno v enaki meri. Kadar je ponudba velika, imajo večjo možnost odločati o cenah kupci, kadar mala, pa prodajalci, torej pridelo- valci. Ce se med sabo ne dogovorijo za določene cene ali takega dogovora ne spoštujejo, pravimo, da se cene oblikujejo na trgu, odvisno od ponudbe in povpraševa- nja. Republiški zavod za cene ni nasprotoval sorazmerno visoki jesenski ceni jabolk, za katero so se dogovorili pridelovalci v plantažnih sadovnjakih in trgovci. Sedaj sami čutijo neugodne posledice take cene, ker so po- zimi prodali premalo jabolk. Za višje ali visoke cene se torej ni moč preprosto le dogovoriti z živilsko indu- strijo ali trgovci, čeprav družbeni organi ne bi naspro- tovali, ker je treba upoštevati tudi razpoloženje konč- nih porabnikov, delavcev in drugih občanov. Za pšenico, koruzo, pitano živino, mleko in večino industrijskih rastlin - v nekaterih republikah tudi za krompir in nekatere vrste sadja - so določene le var- stvene ali najnižje odkupne cene, ne pa tudi najvišje. Za koruzo je taka cena 2,70 din za kg, prodajajo pa jo dvakrat draže. Lansko pšenico so ob žetvi odkupovali po 2,70 in 3 din kg, zdaj jo prodajajo na blagovni borzi v Novem Sadu že po 4,50 din. Cena krompirja se je od jeseni do zdaj skoraj podvojila, čeprav ni bilo toliko skladiščnih stroškov. Cen kmetijskih pridelkov torej ne kroji nekdo nad nami, temveč v največji meri trg: pridelovalci, trgovci in porabniki. Največja izjema so meso, mleko in mlečni izdelki, za katere je določena gornja meja cen. Te cene pa navzdol omejujejo odkupno ceno pitane živine in mleka. Vendar tudi tisti organi, ki odobravajo cene mesa, svežega mleka in mlečnih izdelkov, morajo upoštevati razmere na trgu, sicer se bodo k kopičile zaloge, kot še nedolgo tega pri mlečnih izdelkih in svinini, ah bo teh živil začelo zmanjkovati, kot kaže zdaj. Iz tega lahko sklepamo, da kmetovalcem ne bo ve- liko koristilo, če bodo le zahtevali, naj jim odobrijo ali priznajo višje cene - zahtevati bodo morali svoje mesto pri oblikovanju takih cen, ki bodo sprejemljive tudi za porabnike. Brez porabe namreč ne bo prodaje. JOŽE PETEK BOLNIŠKUZOSTANKI V ŠMARSKI OBČINI POUDAREK PREVENTIVI Potreba po večjem številu ambulant Odstotki dni, preživetih izven delovne organizacije zaradi bolezni, rastejo. Več- ja kontrola, boljša zdrav- stvena preventiva ter uved- ba novih ambulant naj bi naredila temu konec. Izostanki z dela zaradi takšnih ali drugačnih vzro- kov, predvsem pa zaradi bo- lezni, so šmarsko občino pe- stili že leta nazaj, pogled v statistiko pa opozarja, da se položaj ni spremenil niti v lanskem letu in da ga bo moč zasledovati tudi letos. V ko- hkšni meri, bodo kaj kmalu pokazah podatki. Odsotnost z dela je daleč največja, tudi v drugih obči- nah celjske regije, predvsem od januarja do aprila, ko zač- ne padati in se znova močne- je pojavi v decembru. Najo- čitnejši je v tem obdobju po- rast bolniških izostankov do trideset dni. Po številu izo- stankov na sto prebivalcev nosi zastavo šmarska občina, ki močno odstopa od regij- skega povprečja. Razlog za tako visoko povprečje in od- stopanje pa so prav izostanki do trideset dni. Takšno stanje je obvlado- valo šmarsko občino že ne- kaj let nazaj, četudi so se ne- kajkrat lotili povsem organi- zirane akcije, da bi položaj ublažili. Res je, da se je sta- nje izboljšalo predvsem pri izostankih do 30 dni, stalež nad 30 dni pa je še vedno naraščal. Izboljšanje pa je bi- lo kratkotrajne narave: lani se je število izostankov spet povečalo. Ko se je lani regij- sko povprečje dvignilo na 41%, so v šmarski občini za- beležih tudi do 30% porast izostankov nad trideset dni, kar pomeni, da se je razmer- je glede na regijo še poslab- šalo. Stalež do 30 dni je ostal na istem kot leta 1977. Ponujeni podatki nikakor ne zagotavljajo boljših ra- zmer v letošnjem letu, če za to ne bo tudi nekaj storjene- ga. Ukrepi, ki jih imajo v šmarski občini v mislih, se pravzaprav ne razlikujejo dosti od tistih, ki so prejšnja leta že stali čvrsto zapisani na papirju. Vsekakor bo tre- ba najprej, menijo v občini, skupaj z zdravstvenim do- mom natančno proučiti vzroke, ki narekujejo takšne razmere: ko bodo znani ti, bo moč zdraviti! Na drugem mestu, poudar- jajo v Šmarju pri Jelšah, je korenito izboljšanje preven- tivnega zdravstvenega var- stva - vsakih nekaj let naj pridejo na vrsto sistematski pregledi vseh zaposlenih. Več kot potrebna bi bila kontrola tistih, ki so odsotni z dela zaradi bolezni. Giba- nje izostankov iz dela po po- sameznih mesecih je vseka- kor zelo pomembno: običaj- no gre za največji porast prav v času, ko je največ dela! Glede na to, da gre precejš- nje število delovnih ur v nič zaradi obiskov ambulant v rednem delovnem času, bo- do v občini morali razmisliti o možnostih, kako uvesti večje število popoldanskih ambulant, če jih še ni. Znak za alarm so dali tudi podatki iz zaključnih raču- nov domačih delovnih orga- nizacij v gospodarstvu: na- domestila osebnega dohod- ka delavcev, ki so izostali za- radi bolezenskega dopusta manj kot trideset dni, so zna- šala kar 1459 dinarjev na de- lavca v združenem delu, pri čemer pa niso upoštevane enote delovnih organizacij, ki imajo sedež izven občine. Se enkrat toliko sredstev je izplačala tudi Občinska zdravstvena skupnost za na- domestila med bolezenskim dopustom nad 30 dni. MILENKO STRASEK GOSPODINJSKI TEČAJ VSTOJNEM SELU Delavska univerza šmarske občine je pripravila dvomesečni gospodinjski tečaj za kmečke žene v Stojnem selu. Dvanajst udeleženk je poslušalo okoli 100 ur predavanj o mojstrstvu kuhanja (predavateljica Marija Kropeč), o veščinah dobrega slaščičarstva (pre- davateljica Anica Ogrizek), o zdravstvu (predavateljica Štefka Slivnik) in o strežbi ter pogrinjkih (predavatelj Janez Turnšek). Čeprav je večino stroškov nosila DU, so tudi same udeleženke prispevale finančni delež za uspešno delovanje tečaja, posebno ob zaključku, ko so pripravile hčno kuhnarično razstavo v osnovni šoli ki je bila v nedeljo. Razstavljeni so bih tudi gospodinjski pripomočki naših babic, prikazale so nekaj najbolj ličnih pogrinjkov, prodajalna Donat v Rogatcu pa jim je omogočila tudi postavitev razstave sodobnih gospo- dinjskih pripomočkov. Foto: D. Medved ét. 18-10. maj 1979 NOVI TEDNIK-stran 15 CELJE NE BOMO BOSI! Celjski trgovci še čakajo 2e prvi dan po prvomajskih prazni- kih v prodajalnah čevljev Peko in Al- pina pa tudi pri Varteksu ni bilo več tistega navala kupcev, ki je bil tako značilen za zadnje dni aprila. Zdaj tudi vhodnih vrat ne zapirajo več. Življenje zlasti v teh in drugih trgovinah, ki so se v aprilu odločile za prodajo blaga na kupone št. 1 obveznic slovenskega po- sojila za ceste, je steklo ponovno v nor- malne tirnice. Toda, ob koncu aprila, je bilo stanje več ali manj nenormalno. Bilo je takšno, kot bi čevljev vsak hip zmanjkalo oziroma jih na policah že dolgo ni bilo. Bilo je tako, kot da je treba kupone št. 1 takoj zapraviti in zanje kupiti tudi tisto, kar ne potrebu- ješ takoj, torej karkoli, samo, da gredo v promet, da gredo od hiše. Zanimivo je, da so si prodajo na ku- pone št. 1 obveznic posojila za ceste, vsaj v tem času, privoščili kolektivi, ki pod svojo streho združujejo proizvod- njo in trgovino. Od celjskih kolektivov so šli na to pot samo zlatarji. Drugi ne, tudi zaradi pomanjkanja sredstev, kaj- ti za to prodajo so morala biti zadaj ustrezna sredstva, posojila ali lastna. Karkoli, kajti šlo je in gre za prodajo na kredit za približno dva meseca. To pa je čas, ki ga nekdo mora denarno pokriti. Kajti kupone št. 1 bo moč vnovčiti šele od 1. julija dalje. Slo je in gre za prodajo ob neplačani realizaciji, za prodajo, ki je sicer v skladu z vsemi predpisi, ki pa je navzlic temu, po mnenju mnogih, vnesla določen ne- red, prinesla nekaj neobičajnega. Tudi zaradi pomena in namena obveznic, kuponov in posojila za ceste. Navzlic zakonitosti takšne prodaje je bila praksa različna. Medtem, ko v trgovinah na sploh sprejemajo kupone št. 1 brez omejitev in nujnega dinar- skega doplačila, so pri Varteksu uve- ljavili prakso, da mora kupec ob prev- zemu blaga plačati vsaj polovico nje- gove vrednosti v gotovini. Kakor koli že, v nekaterih prodajal- nah so ob koncu aprila znatno poveča- li promet. V nekaterih primerih tudi za sto odstotkov, sicer pa najmanj za oko- li trideset. Seveda je ta promet prine- sel tudi več dela. Bo plačano? Očitno je, da bodo prodajalci oziroma člani teh enot dobili ustrezen delež, ki jim pripada zaradi ustvarjenega prometa, ni pa povsem znano, kdaj bodo obra- čuni, ali za april že takoj v tem mesecu ali pozneje. Kot rečeno, je šlo in gre za neplačano realizacijo, kupone bo moč vnovčiti šele po prvem juliju. Denar za prodane čevlje v aprilu pride šele juli- ja, torej že v povsem novem obračun- skem obdobju.. VARTEKS: V tej celjski prodajalni varaždinskega podjetja so prodajo na kupone uvedh že prvega aprila. Naval je bil izreden. Zato so jo sprva celo časovno omejevah. Imeli so dosti dela. Po praznikih se je prodaja umirila. PEKO: V obeh poslovalnicah, v Pre- šernovi 8 in Kocenovi 2, so kupone št. 1 začeli sprejemati 17. aprila. Naval je bil tolikšen, da so morali zlasti v pro- dajalni na Kocenovi ulici trgovino dvakrat zapreti, da so lahko kupce, ki so bili v njej, normalno postregli. V Prešernovi, kjer je večja trgovina, tega niso počenjali, toda, navzlic vsemu je bila gneča velika. Promet se je povečal za več kot trideset odstotkov. Zdaj je slika spet normalna. ALPINA: V tej trgovini v Prešernovi ulici so napis, da prodajajo tudi na kupone št. 1, izobesih 19. aprila. Od tedaj naprej pa vse do konca aprila izredno povpraševanje po čevljih. V primerjavi z običajnimi dnevi so pro- met povečali za okoli sto odstotkov! Dela je bilo torej čez glavo. Vhodna vrata trgovine so zaklepali, da so lahko kolikor toliko normalno delali. Sicer pa je ta promet prinesel članom te po- slovalnice dela čez glavo tudi potem, ko so za stranke zaprli vrata. ZLATARNA: Prodajo na kupon št. 1 so uvedli 23. aprila. Odločitev je bila bržčas povezana tudi z dejstvom, da je bila ukinjena prodaja nakita na potroš- niško posojilo. Toda, kuponi posojila za ceste niso prinesli močno povečane- ga prometa. ONA-ON: V obeh poslovalnicah, v Prešernovi ulici in na Ljubljanski ce- sti, prodajajo na kupone od 3. maja dalje. Zato tu, vsaj doslej, niso čutili povečanega pritiska. Promet se odvija v normalnih pogojih. NIK, konfekcija: Tudi tu so prodajo na kupone uveljavili 3. maja. Zato nič takšnega, kar je bilo drugod značilno za konec aprila. V drugih prodajalnah, ki imajo se- dež podjetja zunaj Celja, zaenkrat še ne prodajajo na kupone št. 1. Res pa je, da tu.in tam premišljujejo in da bodo bržčas v kratkem sledili zgledom. Ta- ko tudi pri Slovenijalesu. In kako je pri domačih trgovcih? TEHNOMERCATOR, TOZD Malo- prodaja, TKANINA, TOZD Malopro- daja in MODA: Za vse velja skoraj ena- ko stališče. Odločitev zaenkrat še ni padla. Tako, to ne pomeni, da bi o tem ne premišljevali. Ce bo pritisk kupcev veUk, se bodo odločili tudi za ta način prodaje blaga, čeprav ga nikjer ne sprejemajo z odprtimi rokami. Očitno je, da bo prodaja blaga na kupone št. 1 obveznic cestnega posoji- la zanimiva samo do konca letošnjega junija. Potem nič več. Potem bo moč te kupone vnovčiti in zanje dobiti go- tovino. Za minulo obdobje je značilno, da so ljudje za te vrednostne papirje kupili največ čevljev. Jih je doslej primanj- kovalo? Očitno ne. Toda, zaradi načina prodaje, so bili najbolj pri roki. V do- brih desetih dnevih so jih samo v Celju prodali za več deset milijonov starih dinarjev! Bosi torej ne bomo! Precej je šlo v promet tudi konfekcije, zlasti pri Varteksu. Drugega blaga zaenkrat ne. Prodaja se je umirila, pritiska kup- cev ni več. Je s tem tudi konec kupo- nov št. 1 ali pa je bila prav tako močna še druga pot, ki pa je potekala z manj hrupa in brez navala na trgovine, to je pot solidarnosti. Kupone je moč daro- vati tudi za prizadete po potresu v Crni gori, prav tako za modernizacijo celj- ske bolnišnice, ne nazadnje za planin- ski dom na Kredarici, za Onkološki institut in po vsej verjetnosti tudi za druge humane akcije. M. BOŽIC IZID NAGRADNEGA NATEČAJA Društvo proti mučenju živali SRS Ljubljana na temo: ODNOS DO ŽIVALI - ZRCALO TVOJEGA ZNAČAJA Ocenjevalna komisija Društva proti mučenju živali SRS je na svoji seji pregledala več sto prispelih spisov učencev osemletk iz vse Slovenije ter z zadovoljstvom ugotovila, da prav iz vseh veje ljubezen do živali, soču- stvovanje pri njih trpljenju in odločna obsodba nad vsemi mučitelji živali, še prav posebno odraslimi. Izbrani so bili spisi, najbližji temi natečaja, ki so jih poslali: 1. IVANŠEK IRENA, 8. a r. OŠ Artice 2. KLEVA DAG, 8. b r. OŠ D. Bordona, Koper 3. KOCINA LIVIJ, 6. a r. OŠ S. Žagar, Kranj 4 KRŽIČ GREGA, 5. b r. OŠ Z. Runko, Ljubljana 5. MRAVUA KARMEN, 7. b r. OŠ Peter Kavčič, Škofja Loka 6. MILITAROV IRENA, 6. b r. OŠ Franca Bukovca, Preska 7. NEDELJKO STANISLAVA, 7. c r. OŠ V. Vlahoviča. Velenje 8. OŠTIR ROMAN, 8. b r. OŠ Lucijan Seljak, Kranj 9. OTRIN NATAŠA, 7. r OŠ Prežihov Voranc. Maribor 10. PEJOVIĆ MITAR. 7. b r. OŠ Grosuplje 11. PRISTOV DAMJAN, 7. r. OŠ Bratov Žvan, Zg. Gorje 12. SLANA DOMEN, 6. a r. OŠ Peter Kavčič, Škofja Loka 13. TESSARI DARKO, OŠ Črnomelj 14. ZUPAN BARBARA, 6. c r. OŠ prof. dr. J. Plemlja, Bled 15. ŽIDANIK MILOŠ, 8. b r. OŠ Prežihov Voranc, Mari- bor Zgoraj navedeni nagrajenci bodo prejeli po pošti lepo knjižno nagrado, vsi ostali udeleženci natečaja pa značko DPMŽ. Društvo ob tej priložnosti obvešča, da bo na čast dnevu svetovnega varstva živali, ki je vsako leto 4. oktobra, objavilo ob koncu septembra ponovni razpis z novim naslovom. MODERNIZACIJA CELJSKE BOLNIŠNICE PLODOVA ZDRUŽENIH SREDSTEV Za praznik OF in 1. maj odprti centralna pralnica in toplarna Ideja o modernizaciji »regionalne bolnišnice v Celju je bila že dolgo prisotna, toda dozorela je šele kot rezultat široko zasnovane akcije s podpisom Družbenega dogovora o združevanju sredstev za moderniza- cijo in dograditev objektov specialistične - ambulantne in hospitalne dejavnosti Splošne bolnice Celje. To je bilo pred dvema letoma. Soli- darnostno združena sredstva iz občin našega območja so pričela prite- kati na poseben račun, s katerim je gospodarno začel upravljati pose- ben sklad V okviru Regionalne zdravstvene skupnosti. Prvotni družbeni dogovor je veljal do konca leta 1980. Tik pred prvo- majskimi prazniki je bil oblikovan novi družbeni dogovor o združeva- nju sredstev za obdobje 1981-1985 in občine celjskega območja so v glavnem že dale načelna soglasja nanj. Glede na postopkovna vpraša- nja lahko računamo, da bo družbeni dogovor v široki razpravi dobil ustrezno podporo delovnih ljudi in občanov občin celjskega območja in da bo sprejet še pred pravimi počitniškimi meseci. Dela na modernizaciji bol- nišnice potekajo po zastav- ljenem programu. Tako je bi- la uradna svečana otvoritev centralne bolnišnične pralni- ce za praznik OF in delavski praznik 1. maj. Uradna otvo- ritev se je nanašala tudi na centralno toplarno, ki je bila izgrajena že lani, torej prvo leto solidarnostnega zdmže- vanja sredstev. Celotna vrednost central- ne pralnice znaša 40,674.008,65 dinarjev, finan- cirala pa se je iz sredstev mo- dernizacije v znesku 31,157.307,55 dinarjev, iz sredstev splošne bolnice 1,979.261 dinarjev in iz ino- zemskega kredita 7,537.440,19 dinarjev. Ino- zemski kredit se bo odplačal iz sredstev modernizacije in delno iz amortizacijskih sredstev pralnice. Sicer pa naj poudarimo, da so vse občinske zdravstvene skupnosti, ki so podpisale dogovor o zbiranju sredstev za modernizacijo bolnišnice, svoje obveznosti za leto 1978 realizirale v celoti. Tako se je z 31. 12. 1978 zbralo na skla- du za modernizacijo bolniš- nice sredstev za 113,648.731,30 dinarjev, po- rabljenih je bilo 46,044.056,40 dinarjev tako, da je saldo na ta dan znašal 67,604.674,90 dinarjev. Sred- stva so bila porabljena v glavnem za gradnjo central- ne bolnišnične pralnice in za pripravljalna dela na moder- nizaciji. V zvezi z modernizacijo centralnega bolniškega ob- jekta se morajo vzporedno rešiti šc naslednja vprašanja: dve transformatorski posta- ji, dva rezervoarja 2 x 120 m^, prizidek pri tehničnih delav- nicah za centralno telefon- sko centralo, skladišče vnet- ljivih tekočin in kisika, kana- lizacija z grezno jamo, zača- sna preureditev sedanje bol- niške uprave za potrebe oče- sne specialistične ambulante in dermatovenerološke spe- cialistične ambulante in za- časna postavitev montažne hiše za potrebe centralnega laboratorija. Začasna adaptacija in po- stavitev montažne hiše sta potrebni zaradi izpraznitve objektov, ki se bodo morali rušiti zaradi gradnje central- nega bolniškega objekta. Za vse navedene objekte, razen za kanalizacijo z grezno jamo je 2. aprila 1979 izdal Svet za urbanizem občine Celje od- ločbo o lokacijskem dovolje- nju.'Za lokacijsko dovoljenje pri kanalizaciji pa je pristo- jen republiški sekretariat za urbanizem, ki s potrebno celjsko dokumentacijo že razpolaga. Pa še informacija o tem, da je bila idejna programska za- snova centralnega bolniške- ga objekta že v marcu potrje- na in podpisana s strani čla- nov medicinske komisije ter posredovana projektivnemu podjetju IZITER v Ljublja- ni. Od prvotne idejne pro- gramske zasnove kaže ome- niti nekatere spremembe: - prvotno predvidena po- vršina se je od 28.920 m^ po- večala na 30.940 m^ ali za 2020 m^, - radioizotopski laborato- rij, ki je bil predviden v sa- mem objektu se dogradi kot prizidek pri glavnem objek- tu in - prvotno zasnovani ob- jekt se zniža od 6 na 4 in pol nadstropja. MITJA UMNIK Prvi ogled notranjosti pomembnega objekta Slavnostni govornik pri otvoritvi centralne pralnice je bil predsednik izvršnega odbora sklada Franc Ban. 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 18 - 10. maj - BIROSTROJ MARIBOR MLADOST NA POHODU Dve desetletji in pol mariborski BIROSTROJ z uspehom zado- voljuje svoje odjemalce po vsej Jugoslaviji. Mehanografsko-te- hnične usluge in zastopstvo za najuglednejše firme s tega po- dročja so napr^avile to delovno organizacijo skorajda nepogreš- ljivo v svetu obdelave podatkov. Sestočlanski kolektiv mariborskega BIROSTROJA, katerega poprečna sta- rost je nekaj pod trideset let, je v letih svojega obstoja čvrsto razvejal svojo de- javnost domala po vsej Jugoslaviji. Nji- hove poslovne centre lahko najdemo v Beogradu, Ljubljani, Novem Sadu, Osi- jeku, Sarajevu, Subotici, Skopju in Za- grebu, poleg tega pa še poslovne enote v Reki, Somboru, Splitu in Titogradu. Semkaj lahko prištejemo še tehnične servise v Kraljevu, Nišu, Ptuju, Slavon- skem Brodu, Novi Gorici, Velenju in v Celju, kjer so te dni odprli nove prostore in tako svojo dejavnost znatno razširili. Tehnična servisa v Celju in Velenju sodita v poseben sektor, ki se ukvarja s servisiranjem drobnih pisarniških stro- jev (precizna mehanika - digitroni, vse vrste električnih in mehanskih pisalnih strojev, registrskih blagajn in podobno). Že od samega začetka je BIROSTROJ v svojo dejavnost vključil servisiranje knjigovodskih strojev, izdelanih v Nem- ški demokratični republiki, hkrati s tem pa uvedel še mehanografsko organizaci- jo za koristnike teh strojev. Z leti je svojo dejavnost razširil na vso Jugosla- vijo, posledica tega pa je bila, da se je za njihove usluge odločila tudi firma RO- BOTRON. Na ta način je delovna orga- nizacija zaokrožila svojo dejavnost, kar je kvaliteto njenega delovanja še pove- čalo. Ob tem seveda ne gre prezreti sodelo- vanja z domačimi proizvajalci, z UNI- SOM iz Sarajeva, EI iz Niša in drugimi, tudi z EMONO iz Ljubljane. Poglejmo nekoliko globlje v delo BI- ROSTROJ-evih delavcev. V delovnih organizacijah, ki žele uvesti nov način obdelave podatkov, se oglase maribor- ski strokovnjaki in svetujejo, kakšno ra- čunsko odnosno mehanografsko tehni- ko naj uporabijo. V trenutku, ko se v delovni organizaciji odločijo za nakup, so najvažnejše že storili: Birostrojevci odslej naprej kontrolirajo opremo, ki je že opravila tudi najtežje izpite iz finanč- nega knjigovodstva, obračunov osebnih dohodkov, različnih drugih stroškov in podobno. Naravnanost, kakršno si je zastavil mariborski BIROSTROJ in ki jo že ne- kaj časa uspešno uveljavlja tudi v Celju, praktično nima meja, saj je področje av- tomatske obdelave podatkov nenehno v razvoju, pomembno pa je tudi to, da se v delovni organizaciji ne ustavljajo pri enem samem obisku delovne organiza- cije, torej v času, ko so potrebne stroje namestili, pač pa sproti zasledujejo nji- hovo delo in rast, da bi v pravem trenut- ku spet priskočili na pomoč s svojimi uslugami. Gotovo je eden pomembnejših uspe- hov in hkrati tudi potrditev kvalitete njihovih uslug tudi generalno zastopniš- tvo za firmo ROBOTRON iz Nemške demokratične republike. Oglejmo si ne- koliko pobliže osebno izkaznico tega stroja, imenovanega DARÒ 1720. DARÒ 1720, dobite ga lahko preko mariborskega BIROSTROJA in s tem. tudi njihove usluge, lahko obdeluje ra- zlične magnetske konto kartice široke od 165 do 430 mm pri maksimalni višini 350 mm. Obseg spomina magnetske konto kartice A4 glede na višino znaša 512 Bytov, po velikosti A4 pa poprečno 336 Bytov. Prvo vrsto lahko natisnemo 65 mm od zgornjega roba. Odlikuje se po veliki gotovosti v funkcijah, ter pisa- nju in čitanju skozi »read - after - write« kontrolo ter kontrolo paritete, formata in razpoznavanja zadnje vrste. Sistem magnetskih konto kartic deluje na osno- vi lastnega » Puf er« spomina ter neodvi- sno od centralnega računalniškega si- stema DARÒ 1720. Sistem je lahko pre- nosljiv. ROBOTRON 1720 - elektronsko obra- čunski fakturni stroj Novoodprti lokal BIROSTROJ v Cuprijski ulici v Celju št. 18 - 10. maj 1979 NOVI TEDNIK-stran 17 М.Ш ûÛBIÊ - 90 LETNIK 4 Njegov življenjepis je del zgodovine i. slovenske šole v Celju 2e ko je leta 1912 prev- zel v Celju najvišji razred osnovne šole, je ob opazo- vanju okoliških dečkov z žalostjo v srcu zagotavljal njihovo brezdelje zunaj šole, ki je često vodilo tu- di v razne malopridnosti. Ker se je takrat vsepov- sod močno pijančevalo, posebno v industrijskem. Gaberju, je v šoli navdu- ševal mladince za borbo proti alkoholu in proti ka- jenju. Tedaj je bilo na poti od Branibora do Sp. Hu- dinje kar osemnajst go- stiln. Ustanavljal je tudi abstinentske krožke, mla- de pa usmerjal v izlete v naravo. Sola je imela odlično slovensko knjižnico, iz katere je posojal učen- cem in bivšim šolarjem knjige ter jih tudi tako vzgajal za kulturno življe- nje. V sami šoli pa je orga- niziral deški pevski zbor, ki je nastopal na raznih šolskih prireditvah in tu- di zunaj šole. Ker je imela šola večji vrt, je posvečal z dečki posebno pozornost vrt- narskim opravilom. Goji- li so zelenjavo in rože in se veselili uspehov, ko so opazovali delo svojih rok. V dneh od 27. do 30. ok- tobra 1934. leta je bila v Celju šolska vrtnarska razstava. Tedaj je Alojz Gobec sprejel od banske uprave pohvalo za vestno sodelovanje pri tej prire- ditvi. To so z velikim ve- seljem sprejeli na znanje tudi učenci. Denarnih na- grad tedaj niso podeljeva- li toda tudi pismena poh- PIŠE: PROF. ALBIN PODJAVORSEK vala je veliko pomenila, več kot denar. Posebna doživetja za učence so bili izleti v oko- lico Celja. Vsako pomlad so prirejali tudi dan po- gozdovanja. Navadno so jo mahnili z godbo na če- lu k Celjski koči, kjer so učenci pod strokovnim vodstvom mestnega goz- darja sadili smrečice in tako kultivirali tamkajš- nja gola pobočja. Po kon- čanem delu so mlade pri- merno pogostih. Danes so tam, kjer so pred toliko leti delale mlade roke, le- pi gozdovi. Zamišljen se včasih sta- ri učitelj ozira v tiste čase in pogled se mu ustavi na vriiovih za Starim gra- dom, ki so še danes takš- ni, kot so bili takrat, ko je vodil tja na izlete ali na pogozdovanje svoje učen- ce. Medtem pa so minila desetletja. Spremenili so se tudi časi in obrazi. Da bi že v šoli usmeril mladince na pravo živ- ljenjsko pot, je Alojz Go- bec intenzivno razmišljal tudi o bodočnosti svojih učencev. Zavedal se je, da je delo najpomembnejši dejavnik v razvoju mlade- ga človeka. Opazovanje raznih brezdelnežev po izstopu iz šole, od katerih je marsikdo krenil na kri- vo pot, ga je opozarjalo, da mora temu problemu, ki je bilo tudi sicer značil- no za ta predel Celja, po- svetiti primerno pozor- nost. Učitelj Gobec je ob takih problemih pravilno preudaril, da bo treba ab- solventa osmega razreda takoj ustrezno vključiti v izučitev poklica ali zanj najti primerno delovno mesto. (Nadaljevanje sledi) DRUGO SREČANJE GLASBENIH ŠOL Pred kratkim je bilo v Žalcu drugo srečanje učencev glasbenih šol iz Slovenskih Konjic, Rista Savina iz Žalca, Šmarja pri Jelšah, Radeč, Celja in Franca Kuruna - Koželjskega iz Velenja. Namen srečanja je bil prikazati razvoj glasbene vzgoje na celjskem območju, saj zajema tovrstna dejavnost okoli 1500 otrok. Več kot 30 nastopajočih se je predstavilo na klavirju, harmoniki, violini, flavti in drugih inštrumentih. T. TAVČAR ZLATO SLAVJE Filip in Antonija Skrabe iz Latkove vasi sta preteklo soboto slavila v krogu družine zlato poroko. Kot že velikokrat sta z njima praznovala sin in hči z družinama, v posebno veselje pa so slavljencema štirje pravnuki. Jesen življenja jima teče bolj veselo in brez- skrbno kot prejšnja leta. Kot večina zlatoporočencev namreč tudi ta dva nista imela ravno lahkega življenja, ki jima tudi v otroštvu ni prizanašalo. Oče Filip se je rodil v Zagorju ob Savi, kmalu pa se je devetčlanska družina preseli- la v Latkovo vas. Ker je bilo pri hiši veliko lačnih ust je moral Filip že zelo zgodaj s trebuhom za kruhom. Tudi Antoniji, ki je bila rojena na Polzeli, ni bilo lažje. Prav delo ju je pripeljalo v preboldsko Tekstilno tovar- no, kjer sta se spoznala in vzljubila. Potem, ko sta veselje in skrbi delila je bilo nekoliko lažje, skrbi pa vendar ni manjkalo. T. TAVČAR ljubljanska banka ' Splošna banka Celje stanovanjsko posojilo je za naše varčevalce zidak, ki je vedno na zalogi in s katerim lahko zgradite še dosti več. JANKO KAČ: GRUNT 10 »Saperlot! Zehnmal zwei Hundert? Zwei volle Tausen- der! Schönes Geld!« je brž računal Nemec in je Tona vidno zrasel v njegovih očeh. »Komaj za otroško zadevo in za svatbo bo!« si je mislil Tona. »No, pa saj se leto 1892, pač ne vrne nikoli več!« Izpil je svojo mero in plačal. Ves trg pred postajo je oživel, kakor da je postal sejmišče. V belih rutah, z velikimi košarami v rokah, so se gnetle stotine obiravk pri izhodu postajnega poslopja. Več zastav- nih dedcev se je še pogajalo s starejšimi voditeljicami mladih deklet. Po šest krajcerjev od mernika in trikratna topla hrana je bila običajna ponudba. Če je kdo obljubil še likof, jih je imel kmalu preveč okrog sebe. Tona so kmali opazile njegove vsakoletne obiravke. Brž se je pririla do njega voditeljica, stara Ema od Šmarja, in mu segla v roko: »Dober den, Boug dej! Desejt nas jej, kaker ste pejsali. « »Prav! Takoj se odpeljemo, kar za menoj! je krenil Tona med pisano množico proti Kebevškovi gostilni. Malo ču- dno se je zdelo ženskam, zakaj Tona ni dal konj kakor vedno pri Baltanu v hlev. Reči sipa ni upala nobena nič. Le zadnje so staknile skupaj glave in si pomenjljivo pokimale. Vsa velika cesta je bila polna voz. Kakor pobožne roma- rice so prevevala dekleta. Med svete Marijine himne je silila zaljubljena pesem in se mešala ter spajalo ž njo, kakor se sploh spleta v vsem kmetskom čivljenju in kmetskih besedah vera z zdravo naravo. Ko je privozil Tona domov, je v veži na mizi že čakalo dvoje ogromnih skled na obiravke. V sobi je pa razvijal Šimen in postavljal sušilni oder za hmeljne lase. Oče in mati sta gledala z vprašujočimi pogledi sina, kako je opravil. Tona je slekel prašni suknjič in ga strknil. Pri tem pa je padel zavitek iz notranjega žepa. Tenek svilen papir se je razpočil in prav pred materine noge je padla pisana zidana ruta. Starša sta se ozrla oba, kakor bi ju kdo poklical na glas odzunaj, skozi okno, da bi Tona ne vedel, da sta videla njegov spravni dar. V tem se je že tudi Tona sklonil, pobral ruto ter jo brž vtaknil za srajco. Ker ni nihče rinil v njega, ni Tona prav nič rakladal. Ko so odkosili, je zadel Tona mačka na ramo. šimnov posel je bil podiranje hmeljevk še vsa leta, zato sta starša začudeno gledala to sinovo početje. »Razkvartirati jih moram,« se je gredoč oprostil Tone, uverjen, da najde na njivi poleg hmeljnika nevesto, ki ji izroči svoj dar. Kakor čreda ovac za pastirjem, so se usule obiravke za njim. »Si videl?« je vprašala Polona moža, ko je zavil Tona za oglom. »Saj nisem slep. Tak je vendar ta hrasta odstranjena,« se le oddahnil Matija, vzel stol in oddrsal na vrt k svojim čebelam. Ročno je navzdignil Tona nekaj desetin košatih hme- ljevk, pa je prislonil mačka ter se zagledoval po hmeljniku. Ko mu je pogledal ušel čez sosednjo koruzo, je videl, da se ni motil. Skoncema pod bregom je okopavala Micika repo. Bila je sama, ker se je mati doma mudila s peko. »Je trdo?« se je nenadoma oglasil za njenim hrbtom Tona, da se kar zganila. »Kako si me ustrašil! Čula sem, da so prispele vaše obiravke. Pa si pravspešil iz Celja, « je odgovorila Micika in se naslonila na motiko. »Res, prav zelo sem hitel. Nate sem pa vendarle mislil,« je potegnil Tona svetlo ruto izza srajce. »Jej, kako je lepa!« seje oveseUla nevesta daru in si hitela brisati roke ob predpasnik. Pa še potem je ni upala prijeti z golimi rokami, temveč le s predpasnikom. Blesk rute v soncu se je odbijal na njena lica, da so še bolj žarela od sreče. »Očetu reci, da je že vse urejeno in lahko kar pridete na oglede, da napravimo pismo in prijavimo oklice,« je koval Tona še vroče železo, »da se vsa stvar že vendar enkrat uredi. « »Lej ga! Kako se mu pa mudi! Saj ti vendar nikamor ne uidem. Se nemara zase bojiš, da bi si premislil?« ga je pogledala poredno po strani nevesta in pristavila: »Samo kam naj shranim ruto?« » V nedrija jo deni!« je svetoval Tona. »Kaj pa misliš? Na potno kožo?...« je naglo povzela Micika in zardela pri misli na svoje nedrije in na Tona. Odvezala je predpasnik in varno zavila vanj ženinov dar ter ga položila na mejo. »Kakor otroka...« si je mislil Tona, vendar si ni upal povedati svoje misli na glas, da bi ne spomnil neveste v sreči na ono reč. Micika je pogledala hudomušno Tona: »Kaj pa ti kaj prideš k nam ?« »Po ogledih!« je odvrnil Tona. »Le glej, da ne boš preveč pridna pri delu!« je pristavil in se umaknil v hmeljnik. »Še zahvaliti sem se ti pozabila. Tona,« je zaklicala za njim Micika. »Saj ti je nisem zato prinesel, « je zamahnil Tona z roko in utonil v hmeljski goščavi. Oče Matija se je grel pri svojem čebelnjaku in z dopada- njem zrl na mladi par pod bregom. Vesel je bil, da gre njegova setev tako lepo v klasje. »Po hmelju jo pa poža- njemo in se stisneva s Polono v kot. Kaj bi se še silil? Saj vidim, da z nogami tudi pamet peša. Sam sem nekaj kriv Tonove nesreče, ko sem videl, da gre že v peti križ in muse nisem dal grunta. Ženiti se ni mogel kar na hlapca. Eh, ko pa človek sam ne ve, da je star. Saj se še meni, ki mi leze deveti križ na hrbet, zmerom zdi, kakor da sem šele včeraj prevzel za očetom. Pa je še poteklo pol stoletja. Za dan veš, kdaj gre na poldan, kdaj je tri, kdaj šest in kdaj zvoni večno luč. Za polje tudi veš, kdaj se seje oves, kdaj sadi koruza, kdaj žanjeta proso in ajda. Še za kravo veš, kdaj je za mesarja. Nase pa kaj rad pozabiš, da bi šel v kot. Kar nič ne porajtaš na otroke, ki rasejo in jih žre natura. Saj je tudi mene. Pa kako? Še sedaj se priklatijo bog ve odkod take neumne misli. Če ti čez dan ne morejo do živega, te trapijo ponoči v sanjah, ko se braniti ne moreš... Saj pravim, sami smo krivi nesreče otrok, morda bolj iz samopašnosti kakor iz pozabljivosti. Čuden je grunt, prav kakor lastna koža, še sinu se ti ga smili dati. Pa je le vse prazno. Saj imaš nazadnje od vsega dela le hripav mizerere in lipatico grude za nameček... Ne, pa vendar ni tako! V teh njivah ostane tvoje nevidno delo, kakor je v hostiji skrito. Nič se ne izgubi: telo rase v potomca, delo pa v grunt. Dvakrat je večjo človeško življenje, tretje v nebesih je kar za parado... Kam vse zajde človek, če ima čas, da prede misli,« seje še popravljal Matija, ko ga je posilil dremež. Starec je kinkal na stolu, ves obdan od čebel, ki so se vračale obložene z dela k počitku. Zyecer je že dišalo po vasi grenko opojno iz hiš, ker se je parila po lesah zelena roža. Pozno v noč so še pele obiravke v zgornji hiši pri Kolencu, ki so ji rekli Napoleonova, ker je baje v nji res nekoč prenočil mogočeni cesar. Skozi odprta okna se je razlegala vse tja doli do Micikine kamrice zape- ljiva pesem: »Oj, fantič, pridi k meni! Glej, sama, sama sem doma... « Dolgo ni mogla zaspati tisto noč Micika, tako čudno ji je gomezelo po vročem telesu. Tona je pa prestavljal vso noč v vroči soparici sušilnice lese, da mu je lil pot v curkih po obrazu in rokah. Ko je še naložil v železno pečico premoga, je stopil v toplo noč pred hišo. S spodnjega konca je priplavala fantovska pesem: »Za vasjo je čredo pasla, v srcu je nastal nemir...« 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 18 - 10. maj 197! SREBRNI ZNAK OF ZA PD VELENJE Za tridesetletno prizadev- no delo je PD Velenje preje- lo srebrni znak Osvobodilne fronte. V teh letih so še zlasti mnogo napravili pri urejanju Šaleške planinske poti, za katero so planinci iz Velenja izdali tudi dnevnik in vo- dnik. Planincem se tako že dolga leta odpira svet znan iz NOB, saj pot vodi tudi čez Graško goro in Paški Koz- jak. Velenjskim planincem tu- di naše iskrene čestitke. F. J. PO POTEH I. CELJSKE ČETE 27. IV. 1979, ob 35 letnici ustanovitve Kozjanskega odreda, je planinska skupina na Osnovni šoli Nada Cilen- šek Griže organizirala eno- dnevni pohod po poteh I. Celjske čete. Na pot je odšlo 22 pionirjev in.4 vodniki iz Osnovne šole in Planinskega društva Zabukovica. Pionirji so iz Tolstega vrha nad Celj- sko kočo krenili na Svetino in naprej po »Dolini spome- nikov« na Resevno. Ob po- mniku I. Celjski četi so vo- dniki pionirjem spregovorili o ustanovitvi I. Celjske čete, o delovanju te čete in o nje- nem padcu. Govorili so tudi o hajki, ki je bila februarja 1945 na tem področju. Tedaj je padlo 120 partizanov. Po počitku na Planinskem domu na Resevni so se pio- nirji še poklonili padli Cvet- ki Jerin in Dušanu Lahku, ki sta februarja 1945 padla pod Resevno. FRANCI JE20VNIK V ZALOŽE - H KORBARJEVI DOMAČIJI Za poldnevni izlet konec tedna primeren košček »Sa- vinjske poti«, je izlet na Kor- barjev vrh (408 m). Z avtobusnega postajali- šča sredi Polzele zavijemo na cesto, ki drži v Velenje, pred gostiščem »Pri borštu« se usmerimo po kažipotu v Za- lože, čez most na Ložnici proti domačiji pod poboč- jem. Tu nas markacija »Sa- vinjske poti« napoti levo v hrib, po cesti, ki jo ta čas utrjujejo; očitno za sprejem asfaltne odeje. Toda rdeče- bela »očesa« nas brž napotijo na gozdno pot, ki zavije pod prostran, sodobno obdelan vinograd. S te poti se nam odpre lep razgled v dolino: Polzela, Dobrovlie, Golte... Se malo pa smo na vrhu, od- koder se spusti pot narav- nost h Korbarjevi domačiji (Založe 24). Ta je primer vzornega kmetijskega go- spodarstva, pokrajinsko pa savinjsko prizorišče Tavčar- jeve povesti Cvetje v je- seni ... Lep dostop na Korbarjev vrh je tudi z avtom po asfalt- ni cesti iz Šempetra skozi Spodnje in Zgornje Grušov- Ije. Pešci se bomo vrnili v doli- no sledeč planinski markaci- ji levo od ceste, rahlo v goz- dnati greben, z njega - levo od lovske koče - dol, med vinograde in svetle domači- je, ves čas proti levi, ob robu gozda; kozolec na samem je naša naslednja razgledba, kolovoz, mimo Veternika, pot skozi gozd, spominsko obeležje žrtvama okupator- jevega terorja 1944 (Franc Satler in Alojz Likeb), iz goz- da na pot mimo električnega stolpa in naprej, vseskozi po dobro markirani poti - v ce- lem eno uro - na ogled kra- ške jame Pekel in na krajši počitek v sosednem domu šempetrskih turističnih de- lavcev, odtod pa še pol urice po cesti v Šempeter - tu še mimogrede v »antični park«, nato pa na lokalni avtobus za Celje. S Korbarjevega vrha si pot v dohno lahko skrajšamo ta- ko, da na koncu spusta mar- kirane poti od lovske koče zavijemo na desno v gozd, na kolovoz in k potočku, obrob- ljenem z zlatorumenimi ka- lužnicami, ki -nas prav tako privedeta v nižino, na ob- močje nekdanje graščine, naslednice samostanske ustanove celjskih grofov (1449), odtod pa skozi Zg. in Sp. Grušovlje v Šempeter, - kjer sklenemo prirodno in domoznansko lep izlet. Na Korbarjevem vrhu pa zopet »na svidenje« tam zgo- daj jeseni, na zboru »savinj- skih planincev«. Prijazna go- spodarica Štefka Fužir si je za to srečanje rezervirala ne- deljo, 7. oktobra... GUSTAV GROBELNIK STE ŽE POMISLILI NA OBJAVO V RADIU CELJE Lestvico zabavnih melodij vam po- klanja KONUS TOZD BLAGOVNA HIŠA CELJE s prodajalnami v Celju, Rogaški Slatini in Slovenskih Konji- cah Plošče in kasete melodij, ki ste jih izbrali, so vam na voljo v prodajnih enotah KOVINOTEHNA - TOZD TE- HNIČNA TRGOVINA Celie. Nagrajenci:Marjan Blažek, Študentski domovi - DOM 1, Ljubljana Cesta 27. aprila 31 Brigita Timpran, Klane 49, Dobrna Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3 a, Celje Lestvica domačih melodij je na sporedu vsak torek ob 17.15, lestvica zabavnih melodij pa vsako soboto ob 17.45. Vsakič nagrada mala plošča. ZA NAGRADNO PRVOMAJSKO KRIŽANKO TTG CELJE, objavljeno 26. 4. 1979, je žreb razdelil nagrade takole: 1. nagrada (500 din): ERNA SENC AR, Pot na Kopitnik 8, 63272 RIMSKE TOPLICE 2. nagrada (300 din): VALERIJA KOŠIĆ, Mose Pijade 12, 63000 CELJE 3. nagrada (200 din): ALOJZ KUBALE, Ul. XIV. divizije 54, 63250 ROGAŠKA SLATINA 4. do 8. nagrada (po 100 din): PETER PETROVIČ, Miklošičeva 3, 63000 CELJE; IRENA FURLAN, Na otoku 3, 63000 CELJE; JOŽICA LAMPRET, Talcev 5, 63310 ŽALEC; BORUT JAMERNIK, Slomškova 16, 63230 ŠENTJUR PRI CELJU; HEDA SILOVŠEK, Skale 56, 63320 VELENJE. Rešitev vodoravno: CD, AP, PP, EVEREST, RUIZ, LOGIKA, SOTESKA, ELBA, ARAGON, TJANŠAN, NJET, VEZAVA, INN, ZIMA, ROGAČ, LAL, TE, KLINA, DIPOL, OCl, AMORET, KAJE- TAN, OPRAVEK, OMSK, GA, BRAT, VOTJAK, ŠUM, AN, ZOO, IVANA, IZGON, ART, PORAZ, VNUCEK, TIHOTA, RITENUTO, BLED, OP, IKA, AROSA, OKA, PURAN, TUN, DINAMIT, ANINA, RI, EMONA, ŽAMET, AALST, KOREKTOR, TARA, SKOPOLAMIN, SE, KROK, TALINA, AKI, ATAIR, IA, ANANAS, RAK, MALIK, DR. IZ ZGODOVINE NOB V CELJU (39) PRODIRANJE OF IZ PODEŽELJA V MESTO Piše Franjo Fijavž Kakor je bila pomlad 1943. leta odločilnega pomena za razvoj dogodkov na svetov- nih bojiščih, tako je bilo tudi prodiranje frontine ilegale, ki je posegala iz Savinjske doline preko Liboj in Košni- ce proti Pečovniku, a z dru- ge, severovzhodne strani iz zaselkov okoli Smartnega v Rožni dolini v mestno smer, odločilno in velikega pome- na za nadaljnji razvoj naro- dnoosvobodilnega gibanja v celjski okolici in tudi v sa- mem Celju. Ne samo, da Nemcem ni uspelo s teror- jem, zapiranjem, mučenjem in streljanjem talcev v tistem času, ko so bili na vrhuncu svojih moči, povsem izpelja- ti načrtov in uničiti odporni- ško gibanje na slovenskem Štajerskem, ampak, že v za- četku 1943. leta je OF dose- gla marsikje ponovne uspe- he. Obnavljanje zvez je vno- vič napajalo korenine giba- nja, posajene v obdobju prejšnjih let. V tistem času, po padcu sekretarja Jožeta Letonje- Kmeta v septembru 1942. le- ta, je bil sekretar okrožnega komiteja za Savinjsko dolino Albin Vipotnik-Strgar in to vse do maja-junija 1943.6krožni aktiv je takrat posegal tudi v področje, ki je do svojega obstoja, do sredi- ne maja 1942, spadalo v celj- sko okrožje. Celjski OK KPS in mestni odbor OF sta tedaj propadla, o čemer smo že pi- sali. Enako tudi o tem, da je tedaj prejel Tone Grčar-Jo- han, sekretar mariborskega okrožja od PK KPS za sev. Slovenijo ponovno dolžnost sodelovati s preostalimi čla- ni OF na celjskem področju. Ko po smrti Toneta Grčarja ni bilo nikogar, ki bi skrbel iz lastnih vrst za razmere v Celju in okolici, je ta dolž- nost pripadla Julijani Cilen- šek-Betki, članici OK Savinj- ska dolina, tedaj zadolženi za delovanje OF v Spodnji Sav. dolini. Okrožje je bilo razde- ljeno na rajone, kasneje na okraje. Sekretarka Betka je s po- močjo strojnika v rudniku Pečovnik Franca Potočnika in Marice Krapež (kasneje poročene Jost), vzpostavila tamkajšnjo organizacijo OF, oziroma jo obnovila. Delova- nje odbora in Cilenškove je bilo uspešno. Kmalu so ote- kle iz pečovniškega področja dobave živil, obleke, sanitet- nih pripomočkov in zdravil preko Cilenškove med parti- zane. Pomembno je bilo pri- našanje razstreliva in smo- dnika. Podobne dobave so tekom časa sledile vzpore- dno še v kozjansko smer, za Kozjanski bataljon. To se je dogajalo skozi vse 1943 leto in še naprej d septembra 1944. leta, ko je bil sekretar odbora OF za Pečovnik Jože Jost, sodelavec Toneta Gr- čarja v 1941. letu. Člani od- bora so bili Jakob Draksler, Oprešnik Stanko, Likar Zmago in še drugi. Pripravili in izvedli so skupno s šta- bom Bračičeve brigade del- no uničenje rudnika in na- prav. Partizani so po tisti ak- ciji odnesli s seboj veliko raznega materiala in mobili- zirali 95 rudarjev. Tudi vsi člani odbora OF so odšli ta- krat v partizanske enote ali na politično delo. Tudi kasneje, od poletja 1943. leta dalje, je Cilenško- va delovala na prodiranju osvobodilnega gibanja iz de- žele v mestno področje, če- prav je prevzela takrat dolž- nost sekretarja OK Savinj- ska dolina. Dotedanji sekre- tar Strgar je bil imenovan za člana PK KPS za sev. Slove- nijo (v maju-juniju 1943.). Cilentarka oe bila sekrekrož- ja vse do konca 1943. leta, ko jo je zamenjal Tone Bole. Ci- lenškova j istočasno, ko je vodila delo okrožnega komi- teja in občasno vodila se- stanke OK v zaselkih pod Dobrovljami, bila sekretarka rajona OF Lurd, torej za po- dročje ob desni strani Savi- nje od Prebolda mimo Celja do Laškega. Kakor ob desni, tako se je tudi v krajih ob levi strani Savinje južno od Žalca in vse do Celja in v severovzhodno smer pričelo osvobodilno gi- banje spomladi 1943. uspeš- no razvijati. Področje je spa- dalo v rajon, kasnejši okraj Žalec s sekretarjem Rudijem Cilenškom-Urankarjem. Kot njegova žena Betka, je tudi Urankar prodrl z organizaci- jo OF in DE (Delavske enot- nosti) v mestno področje. Že v februarju je bil ustanovljen OF odbor v Hramšah, ki so le nekaj kilometrov oddaljene od Celja oz. od mestne meje. 6. junija je bil osnovan pri Žagarjevih (Anžičevih) na Gorici odbor OF za Gorico, Lokrovec in Dobrovo. Gori- ca je spadala in še spada kra- jevno pod Šmartno v Rožni dolini, toda Lokrovec in Do- brova sta spadala tudi med vojno, kot še danes, pod me- sto. Potemtakem je bilo Ce- lje v spomladanskem času 1943. leta že obdano z mrežo zaupnikov in odbornikov OF. To so bili prvi začetki oživljanja političnega delo- vanja, prekinjenega na razne načine v poletnem obdobju 1942. leta, saj je znano, da so marsikje v tej okolici že tedaj obstojale postojanke in oh^ časna zatočišča za frontine' sodelavce, predvsem za par- tizanske kurirje (pri Rebče- vih in Žagarjevih na Gorici, pri Piškovih in Dimčevih v Medlogu, pri Pečnikovih in drugih v Pernovem). Četudi se je delovanje od- porniškega gibanja na celj- skem območju nenehno kre- pilo vzporedno z uspehi na- rodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji in vsej Jugoslavi- ji, ti uspehi so se ujemali vse- kakor tudi z nezadovanjem nemške vojaške sile na vseh frontah, pa še zdaleč ne sme- mo misliti, da je bilo delova- nje frontovcev in partijcev manj nevarno kot v prvih dveh letih boja proti okupa- torju. Prednost osvobodilne- ga gibanja je tedaj bila v tem, da so njeni kadri dosti jasne- je videli svoj cilj. Spoznali so, da se je častno in vredno boriti za svobodo. Bilo je manj izdajstev in ovajanja gestapu.pu . Posebno na po- deželju do podobnih prime- rov ni več prihajalo. Fronti- na obveščevalna služba je bi- la dovolj močna, da je znala pravočasno ukrepati in ova- duhe odstraniti. Pretežni del prebivalstva je podpiral so- delavce OF. Toda Nemci, nji- hov policijski, orožniški in sploh ves okupacijski apa- rat, se je še vedno zagrizeno boril in z njimi tudi nekateri Slovenci, ki niso imeli več poti nazaj. Nadaljevanje prihodnjič V Gorici pri Šmartnem v Rožni dolini so 1961. leta odkrili spominsko ploščo v spomin na požrtvovalne aktiviste OF in KPS, ki so se v tej hiši sestali s člani OF in ustanovili v juniju 1943. leta odbor za Gorico, Šmartno, Lokrovec in Dobrovo pri Celju. Na sliki so med drugimi nekdanji član PK KPS Albin Vipotnik-Strgar, člani OK Gabrovec Milica- Lenka, Rudi Cilenšek-Vrankar, Leon Cibic-Tomaž, Gabrovec Rado-Gauč in drugi. št. 18 - 10. maj 1979 NOVI TEDNIK - stran 19 DRUŠTVO ZA ŠPORT NA VODI »NIVO« CELJE Z DELOM DO OBJEKTOV V okviru društva že delujejo štiri sekcije, dve pa sta v ustanavljanju Društvo za šport na vodi NIVO Ce- lje je sorazmerno mlada športna or- ganizacija, ki je v treh letih svojega obstoja uspela včlaniti v svoje vrste okoli 350 ljubiteljev tekmovalnih in rekreacijskih športov na vodi. Ti de- lujejo v jadralni sekciji, sekciji ka- jak-kanu na divjih vodah, sekciji ja- dranja na deski in v sekciji splošno rekreativne dejavnosti. Letos pa naj bi prve rezultate pokazala tudi mode- larska sekcija in drugo leto sekcija kajak-kanu na mirnih vodah. Z izgraditvijo Smartinskega jezera se je v Celju ponudila ugodna možnost za različne športe na mirnih vodah, še posebej rekreacijskega značaja. Seve- da ustanovitev povsem novega druš- tva zahteva določena sredstva in tudi kadrovsko zasedbo, ki pa je takrat v Celju še ni bilo. S pomočjo organizaci- je združenega dela NIVO Celje, ki je upravitelj Smartinskega jezera in ki skrbi tudi za urejanje drugih vodnih površin, je posameznim prizadevnim športnim delavcem le uspelo postaviti društvo na noge. Društvo za šport na vodi NIVO je verjetno eno redkih športnih in re- kreacijskih kolektivov v Celju, ki se, razen določene pomoči OZD NIVO, samo vzdržuje. Viri dohodkov so do- kaj različni. Od izposojevalnine za čol- ne in jadrnice na Smartinskem jezeru, do članarine in gostinske dejavnosti. Društvo ima namreč v zakupu interni bife v samskem domu NIVO. Letos jim je celo uspelo že izrabljen manjši avtobus zamenjati za popolnoma no- vega, ki ga bodo razen za svoje potre- be, posojali tudi drugim športnim ko- lektivom in turističnim organizacijam. Kakor se lahko društvo pohvali z uspehi v gospodarjenju in z rekreacij- sko dejavnostjo, pa je na tekmoval- nem področju precej slabše. Res je, da so se tekmovanj do letos udeleževali predvsem člani sekcije kajak-kanu, ki so kot posamezniki dosegali dobre re- zultate. Vendar je to za tako številen kolektiv le premalo. Zato bodo letos več skrbi posvetili tudi športnim do- sežkom drugih sekcij, predvsem ja- dralni in sekciji za jadranje z desko, ki je že lansko leto pokazala določene uspehe. Seveda pa so uspehi društva poveza- ni tudi s kadri in športnimi rekviziti, ki jih v naši ožji domovini ni ali pa jih je izredno težko dobiti. Tako si pri druš- tvu pomagajo v kadrovskih zadevah s starejšimi izkušenimi tekmovalci, ki sicer imajo dovolj praktičnih izkušenj, manjka pa jim teoretičnega znanja. Se huje pa je s športnimi rekviziti, ki jih skoraj ni mogoče dobiti, pa še izredno dragi so povrhu. Zato si posamezni člani sami delajo športne rekvizite, ki so sicer cenejši, nimajo pa tekmoval- nih lastnosti. Razen pri izdelavi šport- nih rekvizitov člani društva pomagajo tudi pri gradnji vseh ostalih objektov, ki so potrebni. Tako so člani sekcije kajak-kanu že pričeli z gradnjo prista- na na Savinji, člani ostalih sekcij pa čakajo na ugodno vreme, da bodo pri- čeh z deh na Smartinskem jezeru, kjer bodo uredili prostor za piknike, posta- vili shrambo za športne rekvizite in pomagali pri ureditvi pristana. Pri društvu pa so mnenja, da je Smartinsko jezero neupravičeno zapo- stavljeno pri načrtovanju rekreacij- skih objektov v občinskem merilu, saj so na njem in ob njem možne še nešte- te oblike rekreacije. F. PUNGERCiC CELJANI REPUBLIŠKI PRVAKI V Celju je bilo v odlični organizaciji Društva prijateljev mladine letošnje moštveno pionirsko prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke. Nastopilo je po deset medobčinskih prvakov. Presenetih so celjski šahisti osnovne šole I. celjske čete, ki so med pionirji premočno zmagali in osvojili prvo mesto. Celjani so zbrali 29 točk, drugi je bil klub Goričnice iz Maribora, tretji pa SK Vuzenica. Za celjsko ekipo so igrah Mikac, ki je zbral 6 točk. Brinovec - 9 točk in je imel najboljši rezultat na drugi plošči. Prislan 8 ter Kovač 6 točk. Igral pa je tudi eno igro Stucl. Dekleta Mozirja pa so zastopala naše območje med pionirkami. Osvojile so osmo mesto. Najboljšo igro pa sta prikazali Majda First in Darja Letonja. Igrale so še Marija Polanšek, Marija Kranjc in Saška Stiglič. Na sliki so mladi šahisti Celja, ki so v nedeljo na domačem bojišču osvojih naslov ekipnega pionirskega prvaka Slovenije. JOŽE KUZMA TONE TAVČAR ROKOMET NOVO RAZOČARANJE Poraz, ki pomeni korak v IL ligo? Ne pomnimo nekaj let na- zaj, da bi celjski navijači po srečanju celjskih rokometa- šev izžvižgali svoje igralce. Toda tokrat smo to dožive- li. Po srečanju proti Metalo- plastiki, ko so gostje popol- noma zasluženo zmagali 24:20 (13:12), so domačini najprej bili deležni žvižgov, medtem ko so gostje dobili aplavz za svojo srečno igro in borbenost. In to povsem zasluženo, čeravno smo pri številnih gledalcih, zvestih celjskemu Aero klubu, vide- li na očeh vse, pa tudi solze. Tudi to je šport! Srečanje, ki je bilo tako pomembno za celjske roko- metaše, ki se sedaj močno borijo za obstanek v I. zvezni ligi, se je pričelo z napakami. Eni kakor drugi so se zave- dali, da bo poraženec današ- njega srečanja z eno nogo že v II. zvezni ligi. In ravno ta obremenitev je verjetno stria Celjane. Potem sta se moštvi stalno menjavali v vodstvu in ko je bil rezultat kar 15- krat izenačen, zadnjič 19:19, so gostje iz Sabca vložili mnogo več želja in volje v igro. Na igrišču so izgorevali in zaradi tega bili kar šest- krat izključeni. Toda glej, ko je igralec gostov zapustil za dve minuti igrišče, so gostje kar v vsakem poizkusu dose- gli zadetek. Zadnjič je to bilo v 51. minuti. Sedaj pa še nekaj o igri Ce- ljanov. Ti se tokrat niso bori- li, niti niso pokazali rokomet dostojen zvezne lige. Igrali so raztrgano, nepovezano v napadu in neborbeno v obrambi. Čudi nas, da v obrambi ni v drugem polča- su igral Praznik in da se ni v napadu našla boljša rešitev proti globoki zoni. Ob vsaki izključitvi nismo bili v sta- nju, da bi na črto vključili drugega napadalca. S tem smo samo pripomogli go- stom, da so s svojo igro osvo- jili dragoceno zmago. In kaj bo sedaj? Celjani igrajo do konca prvenstva še pet srečanj. Za obstanek bo potrebno najmanj 23 do 24 točk. Trenutno pa jih imajo Celjani le 19. Ker pa prideta v Celje vodeči Partizan iz Bjelovara in Kolinska Slo- van, v goste pa še mora ekipa Aera k direktnim ekipam, ki se borijo za obstanek proti Borcu (Uroševac), Crveni zvezdi in Železničarju v Niš je težko pričakovati, da bi Celjani uspeli. Nekaj bo potrebno storiti v vrstah Aera, kajti drugače bo moštvo, ki je bilo pred pr- venstvom sposobno prese- netiti vse, po sedmih sezo- nah ponovno med drugoliga- ši. Vrnil se je ViadO Bojevič, s tem bo v gosteh bolje, toda celotna igra Aera je izgubila vse svoje udarne moči, zna- čilnosti. Zlasti pa je obramba slaba. J. KUZMA RENER DRUGI v Mariboru je bilo re- publiško prvenstvo v mnogobojih, kjer je med člani celjski atlet Darko Rener osvojil drugo me- sto. Prav tako sta bila druga med mladinci Les in med mladinkami Ce- sarjeva, oba člana Atlet- skega društva Kladivar. J. K. NAJBOLJŠI STRELCI v Slov. Konjicah so zaključili občinsko ligo v strelja- nju z zračno puško za pionirje, pionirke, mladince, članice in člane. V članski hgi je bil vrstni red: 1. SD »Lip« Slov. Konjice 5500 krogov, 2. SD »Konus« Slov. Konjice 5447, 3. SD »Tone Meliva« Slov. Konjice 5434, 4. SD »Alfonz Sarh« Zreče 5241 itdr članice - 1. SD »Tone Meliva« 3944, 2. SD »Lip«, 3. SD »Konus« 2290 itd; mladinci - 1. SD »Pohorje« Vitanje 3550, 2. SD »Konus« 3083, 3. SD »Tone Meliva« 943 (nastopilo samo eno kolo); pionirke - SD »Lip« 1718; pionirji - SD »Lip« 1822. Posamezniki: člani - 1. Emeršič SD »Konus« 1422, 2. Planine SD »Lip« 1420, 3. Gilčvert SD »Tone Meliva« 140S itd; članice - 1. Voler SD »Tone Meliva« 1338, 2. Kežmah SD »Tone Meliva« 1327, 3. Bezenšek SD »Tone Meliva« 1288 itd; mladinci - 1. Capi SD »Tone Meliva« 1328, 2. Gračner SD »Konus« 1326, 3. Fijavž SD »Pohorje« Vitanje 1281 itd; pionirke - 1. Kukovič 623, 2. Tepej 572, 3. Struc 541 (vse SD »Lip«); pionirji - 1. Kohne SD »Lip« 662, 2. Romih SD »Tone Meliva« 656, 3. Klevže SD »Tone Mehva« 638 itd. VINKO POTOČNIK CELJANOM TROFEJA Celjani so sodelovali tudi v Zaboku na tradicionalnem tekmovanju z malokalibrsko puško na turnirju v počastitev osvoboditve. Sodelovalo je osem ekip iz raznih krajev Hr- vatske, Slovenijo pa so zastopali Celjani, ki so tudi zmagali pred domačini in strelci iz Varaždina. Tudi tu je z veliko prednostjo zmagal Tone Jager, ki je nastreljal odhčen rezul- tat 261 krogov v trostavu od 300 možnih. Drugi je bil Jože Jeram s 243 krogi. Zadovoljila sta tudi preostala člana ekipe Malee in Dečman. T. J. V MESECU MLADOSTI TUDI HI. AVTO SLALOM Tekmovalci iz Slovenije in drugih republik V maju, mesecu mladosti, bo med drugim tudi izredno veliko najrazličnejših pri- reditev, med njimi tudi športnih. Eno izmed takš- nih pripravljajo tudi v AV- TO Celje oz. konkretneje njihova osnovna orgai^a- cija ZSMS. Gre za tretji in lahko bi rekli torej že tradi- cionalni mladinski avtosla- lom, kjer lahko nastopijo vsi tisti, ki imajo vozniški izpit za B kategorijo in so mlajši od 27 let. Doslej so izvedli dve tek- movanji, kjer je nastopilo ve- dno po 20 tekmovalcev. -Le- tos jih bo brez dvoma nasto- pilo mnogo več, saj so razpis poslali domala po vsej Slove- niji in tudi v druge republi- ke. Tu jim je bila v veliko pomoč Občinska konferenca ZSMS. Čeprav je bil rok za prijave že 5. maj pa se je or- ganizator odločil, da bo spre- jemal prijave tudi na startu, torej nekaj minut pred osmo uro v soboto, 12. maja. Tek- movanje bo na parkirnem prostoru pred Avto Celje ob Ipavčevi ulici. Tekmovalci v treh kategorijah (do 785 ccm pa do 1000 in nad 1000 ccm) bodo morali prevoziti dva- krat krog dolg 500 metrov. Gre isključno za vožnjo med kegljni in to po makadamu in asfaltu, drugih spretnosti in znanj pa organizator zaen- krat ne bo zahteval. Tekmovanje bo ekipno in posamezno. Najboljši bodo prejeli diplome in praktične nagrade, zmagovalna ekipa pa prvič tudi prehodni pokal (tega so uvedli šele letos). Danilo Lesjak je koordina- tor med OO ZSMS v Avto Celje in Občinsko konferen- co ZSMS Celje: »Želimo, da bi na tem tekmovanju nasto- pilo čimveč mladih voznikov iz vse Slovenije pa tudi dru- gih republik. Naše tekmova- nje naj bi postalo tradicio- nalno.« Stane Leskovšek je vodja splošnega sektorja v AVTO Celje, ki je tudi pokrovitelj tekmovanja: »Naši mladinci so se doslej že izkazali na ra- zličnih področjih pa smo re- kli, zakaj se ne bi tudi na tem. Podprli smo njihovo akcijo, ki jo bodo organiza- cijsko izpeljali sami. Cela prireditev je kar veliko delo za več kot 200 člansko našo osnovno mladinsko organi- zacijo, kjer so prisotni tudi učenci. S podobnimi priredi- tvami bomo seveda nadalje- vali. Letošnja prireditev III. mladinski avtoslalom je predvsem posvečena dvem praznikom: mesecu mlado- sti in »Dnevu varnosti in družbene samozaščite«, se- veda pa tudi obletnicam ZKJ, SKOJ in sindikata.« Želimo si lahko samo, da bi tudi ta prireditev mladih iz Avta Celje uspela. Lahko bi rekli: dobimo se v soboto, 12. maja ob 8. uri zjutraj (raje malo prej) na prireditvenem prostoru ob Ipavčevi ulici. . TONE VRABL PLASTIČNA SKAKALNICA VBRASLOVCAH Smučarsko društvo Braslovče je v skupini najbolj aktivnih društev v skakalnem športu v Sloveniji, kar dokazujejo tudi ekipne uvrstitve, predvsem v pionirskih kategorijah. Da ni uspeh še večji, pa je delno krivo to, da v poletnem času nimajo skakalnice s plastiko. Tako bi lahko fantje trenirali čez vso leto. Ideja, da bi si zgradili takšno skakalnico, je stara že nekaj let. V lanskem letu so dobili načrte, naročili plastično maso in jo že tudi dobili iz CSSR. Sedaj zbirajo potrebna sredstva. Predračun za ureditev skakalnice iz plastične mase je 360 tisoč dinarjev. Maso, ki jo že imajo, so plačali in sicer 200 tisoč dinarjev. Pri tem sta jim pomagala TKS Žalec ter Izvršni svet skupščine občine Žalec. V teh dneh je pri skakalnici zelo živahno. Mladi skakalci in pa seveda tudi drugi pomagajo urejevati zemeljska dela, da bi skakalnica bila nared do 1. juhja, ko bo praznik občine Žalec. Na ta dan bi bila tudi otvoritev ter mednarodna skakalna tekma. T. TAVCAR 20. stran - NOVI TEDNIK St. 18 - 10. maj 13 OTROCI IN MLADOSTNIKI Z MOTNJAMI V RAZVOJU v starostni skupini otrok in mladostni- kov od 5 do 19 let je po svetovnih in evropskih normah nekaj več kot 10% otrok in mladostnikov z motnjami v tele- snem in duševnem razvoju. V to skupino gre šteti 2,5% duševno zaostalih, 0,027% slepih, 0,1% slabovidnih, 0,1% gluhih, 0,8% močno naglušnih, 3% govorno mote- nih, 3% vedenjsko in osebnostno mote- nih, 0,5% telesno invalidnih in 0,1% mož- gansko prizadetih. Na osnovi teh norm je sedaj možno oceniti, da je v Celju od 5. do 19. leta starosti približno 900 otrok in mla- dostnikov z motnjami v telesnem in du- ševnem razvoju. Učenci iz te skupine se danes vzgajajo in izobražujejo tako v os- novnih šolah kot tudi v posebnih šolah. Poleg teh otrok pa so v osnovni šoli ali vzgojno varstveni ustanovi prisotni otro- ci, ki nimajo teh motenj, ki pa so šolsko in življensko toliko manj uspešni, da to predstavlja tako njihov osebni kot druž- beni problem. To so takoimenovani otroci ž razvojnimi in učnimi težavami, ki niso vidno, slušno, govorno ali telesno priza- deti. Tako prva kot druga skupina učen- cev se ne more ustrezno razvijati in šolsko uspevati, če nimajo prilagojenih progra- mov za svoje delo. Pri sedanjem šolskem delu in pri delu v vzgojno varstvenih za- vodih s temi otroki pa zaenkrat še niso zagotovljeni potrebni pogoji za diferenci- rane oblike vzgoje in izobraževanja. Iskanje ustreznih preventivnih oblik vzgoje in izobraževanja teh otrok je zelo kompleksno, novo in zahtevno delo, ki ga bo treba čimprej doreči. Prav zato je skupnost socialnega varstva v Celju po predhodnem dogovoru in sklepu izvršne- ga odbora v četrtek sklicala posvet o smernicah za bodoči razvoj vzgoje in izo- braževanja otrok in mladostnikov z mot- njami v duševnem in telesnem razvoju. MP MUČENJE ŽIVALI V VRBJU Med prazniki je bila med vaščani Vrbja pri Žalcu prizadeta družina Peško, ki je izgubila kar dva zvesta psa čuvaja. Po ugotovitvah veterinarske službe sta oba poginila po težkem mučenju in to zaradi zaužitih strupov, ki jih je pri nas zelo tež- ko dobiti. To pa ni osamljen primer, saj je v letoš- njem letu tudi družina Dimec na isti način izgubila svojega psa čuvaja. Pri sosedu Cokanu pa je bil lani en pes ustreljen, drugi pa hudo ranjen. Vaščani Vrbja se sprašujejo zakaj vse to ia tudi poizveduje- jo za morebitnim storilcem ali storilko, ki muči živali na takšen ali drugačen način. Zanimivo je, da kot motiv mučenja živali nekateri omenjajo bolj maščevalnost in škodoželjnost, kot pa kaj drugega. Brez dvoma je treba takšni situaciji ta- koj narediti konec, saj je zaradi tega med vaščani Vrbja že zavladal pravi preplah. JOŽE GROBELNIK Vrbje 97a, Žalec ALPINISTIČNI KOTIČEK PONOVNO VANDALIZEM v domu na KorošicI Preteklo nedeljo sta člana GRS Celje dr. Cetina in dr. Žuntar obiskala Korošico in našla kočo vlomljeno prav na vandalski način. Neznan- ci so hoteli na vsak način pri- ti v notranjost, kljub temu, da je odprta in primerno opremljena zimska soba. Ker se jim ni posrečilo skozi zavarovana vrata iz zimske sobe, so se spravili na streho, odtrgali pločevino, pa tudi tam niso našli prehoda. Od- ločili so se za najbolj drasti- čen način in razbili nove pol- knice na sobi št. 4, razbili obe šipi in tako prišli v kočo. Го jim, kot izgleda, ni bilo dovolj! Razbili so še vrata na hodnik ter vrata v kuhinjo. Za seboj so pustili pravi kaos, pokradli nekaj inven- tarja, pospravili vso doseglji- vo pijačo in odnesli s seboj tudi 1000 značk. Pa naj bi jim bilo odpuščeno, ko bi vsaj zaprli polknice ob odhodu. Tako pa je naneslo v sobo blizu 30 cm snega, ki je ver- jetno ležal tam dalj časa, saj je premočilo strop in namo- čilo vmesne stene. S tem je nastala največja škoda in obenem nevarnost, da se v pretežno leseno gradnjo Ko- rošice naseli lesna goba. To ni prvi primer na Koro- šici, čeprav dosedaj najbolj brutalen; podobno se dogaja tudi v drugih visokogorskih postojankah. Nastaja vpraša- nje, kako zavarovati najbolj odmaknjene objekte, ki so obenem tudi najdražji, da društva ne bodo leto za le- tom popravljala ali celo adaptirala svojih postojank zaradi peščice »planinskih lubadarjev«. PD Celje je sicer takoj ukrepalo in prijavilo škodo, katere prava razsežnost pa bo vidna šele poleti ali celo kasneje. Ves povojni čas si društvo prizadeva, da vzdržuje po- stojanke in gradi nove (prav- kar je v gradnji nov planin- ski dom v Logarski dohni), s takim početjem posamezni- kov pa se včasih vsi lepi na- črti čez noč (čez zimo) po- drejo. Sredstev za popravila ni in tako bo morala družba in šir- ša planinska javnost prisko- čiti na pomoč ';družbena sa- mozaščita), sicer nam bodo propadli najbolj dragoceni objekti - visokogorske po- stojanke. Naprošamo vse, ki so v marcu in aprilu obiskali Ko- rošico in razpolagajo s kakrš- nimikoli podatki, da poma- gajo poiskati krivca. Končno je to stvar vse slo- venske planinske javnosti. CIC OSNOVNA ŠOLA I. CELJSKE ČETE VPISUJE ODRASLE V 5. 6. 7. in 8. RAZRED Prijave sprejema tajništvo šole. Prtčetek pouka bo 3. septembra 19lß leta. Dom na Korošici - eden najbolj obiskanih in najlepših v naáili Alpah _ . CELJSKI OTROCI VBAŠKO Skupnost otroškega var- stva v Celju bo tudi letos or- ganizirala letovanje otrok v počitniškem domu v Baski na otoku Krku. Letovali bo- do predšolski in šolski otro- ci, prva izmena malih letovi- ščarjev pa bo odpotovala v Baško že 21. junija. Sicer se bo v počitniškem domu letos zvrstilo pet skupin celjskih otrok, od tega bo zadnja predšolska. Stroški 14-dnevnega leto- vanja bodo znesli na enega otroka 1650 dinarjev. V to ce- no je vključena vsa oskrba, varstvo prevoz in zdravniški nadzor. Kljub temu pa je ce- na vendarle visoka za starše, ki prejemajo nizke osebne dohodke. Skupnost otroške- ga varstva v Celju bo zato otrokom, ki izhajajo iz so- cialno šibkejših družin pri- maknila del denarja za po- kritje stroškov letovanja, obenem pa se je obrnila tudi na osnovne organizacije sin- dikata, naj tudi one prispe- vajo del sredstev za letova- nje teh otrok. Seveda za tiste otroke, katerih starši so člani njihovih osnovnih organiza- cij. Prav je, da bi osnovne organizacije sindikata do 15. maja evidentirale otroke de- lavcev, ki prejemajo najnižje osebne prejemke in spisek posredovale skupnosti otro- škega varstva. Obenem pa bi se morali v osnovnih organi- zacijah tudi že domeniti, ko- liko sredstev bodo prispevali za letovanje otrok, ki izhaja- jo iz socialno šibkih družin. D. S. nakupe na oddelku elektroakustike v p ličju veleblagovnice T. Potrebno bo kole: riti - zato ne bo odveč predstavitev ctrošl koles (od 239-346 din in 1.270,50 din), ponijev po 2.042,04 din, dirkalnih koles ni prestav (2691 din) in 10 prestav (2929 d ter ženskih in moàkih po 1838 in 1.895, din. Na voljo so vam tudi štedilniki GORENJI plinski, električni in kombinirani Še ena silno praktična stvar sodobnega časa - to je pomivalni stroj El L69, cena: 8.087,25 din Nazadnje pa še šivalni stroj BAGAT - DA- NICA EXTRA matic za 7.708,94 din . ZANIMIVOSTI DOMA iN V SVETU PO SINGAPURU IN INDONEZIJI (3) TREPET OB ORHIDEJAH IN GOLI MONI Prvi večer smo torej bili v discu. Potem na počivanje v hotelsko sobo. Pravzaprav nič posebnega. Hotelska so- ba kot pač povsod po svetu, z majhnimi dodatki pa ven- darle tako azijska, da je to nemogoče povedati. Ne vem, kaj naj bi sicer bilo »azij- sko«, verjetno pa vse polno raznih malih dodatkov hotel- ski opremi. Na pogled sicer kičastih, vseeno pa dajejo pr- vemu vtisu posebni pečat. In to vse od posteljnih pregri- njal do pregrade, za katero je bila velika pisalna miza z raz- glednicami, telefonskim imenikom, vžigalicami, ke- mičnimi svinčniki... 2e sa- me barvne kombinacije opreme y sobi so bile nekako čudne, vendar kljub temu nič skreganega z našimi pre- stavami o skladnosti. Vklju- čil sem televizijski spreje- mnik. Ravnokar so prenašali nekakšen zabavnoglasbeni festival. Priznam, da televizi- je nisem dolgo gledal. Zvrsti- lo se je morda kakšnih pet šest pevcev in pevk, toda verjemite niti enega ni bilo formata Miško, Ljupka, Du- ško... Ti verjetno tam ne bi imeli česa iskat. Tako kot pri nas na festivalih ne Bisera, Elda, Zdenka Kovačiček, Nada, Leo Martin in Josipa Lisac. V prijetno hlajeni ho- telski sobi sem utopil v sen. Zajtrk. Prišel sem v jedil- nico, sedel in čakal na nata- karja. Ni ga bilo in že sem imel občutek, koi da sem kje na našem Jadranu sredi naj- večje turistične sezone. Po- tem pa mi je prijateljica po- PIŠE: JANEZ VEDENIK vedala, da si moram zajtrk postreči kar sam. Na hotel- skem vrtu, kjer je bil tudi bazen in kdo ve koliko vrst palm, je bila postavljena dol- ga miza, na njej pa vse, kar si človeku srce poželi. Sadje, pečena jajca, hrenovke, sa- dni sokovi, slaščice, slado- led, kruh, maslo, salama... Če si vsake stvari vzel le ma- lo, je bilo vsega skupaj za kakšen teden dni Trefaltove prehrane v TV trim testu. Tu in tam me je domačih logih ob gledanju te oddaje sicer zapeklo v duši in sem skle- nil, da bom pričel s hujša- njem, toda v Singapuru in kasneje v Indoneziji sem se požvižgal na vse skupaj. Vse kar je bilo čez 2000 kalorij dnevno, kolikor nam pripo- roča naš športni in shujše- valni komentator, smo ka- sneje skušali izgubiti v baze- nu, če pa nam že tam ni uspelo, potem vsaj v izredno vlažnem zraku, ko smo bili vsi skupaj dobesedno mokri od potenja. Po zajtrku obvezni ogled mesta. Bili smo v parku, kjer imajo bojda največ orhidej na svetu. Singapur je na- mreč največji svetovni izvoz- nik orhidej. Kar milijon do- larjev mesečno jim prinesejo orhideje. Ženska srca so ob pogledu nanje trepetala in bila vznemirjena ter ganjena kot ob pripovedi Moni Kova- čič glede njenega prisilnega slačenja, meni vsaj pa so bile orhideje sicer kar všeč, nik- dar pa jih ne bi zamenjal z našimi travniškimi rastlina- mi. No, cena je pomembna. Ljudje pa jih drago plačujejo po vsem svetu. Singapurci so kot že zapisano rojeni tr- govci in dobro vedo, kaj pro- dajajo in po čem. Že poda- tek, da iz sosednje Malezije uvažajo neprečiščeno vodo, je doma prefiltrirajo in po- tem nekajkrat dražjo proda- jo nazaj Maleziji, dovolj pove. V singapurskem botaničnem vrtu imajo tudi na tisoče orhidej. Singapur je tudi največji izvoznik teh lepih cvetlic, saj jih izvozijo mesečno kar za milijon dolarjev. 1 m IN ONO o LASEH (1) VSAK LAS IZPADE Malokaj je tako pomemb- no na človeku, kot blišč in beda lasišča. Lasje so okras, so erotično sredstvo, celo vnanji znak socialnega, poli- tičnega ter poklicnega razpo- loženja, opredeljevanja in ce- lo protesta. Ljudje se borijo za svoje lasišče, kot bi bilo od tega odvisno življenje; iz- dajajo ogromne vsote za svoj kosmati lišp, čeprav je zdravje las za človekovo živ- ljenje od vsega, kar človeka lahko prizadene, najmanj potrebno in življenjsko po- membno. So ljudje, pred- vsem moški, ki si pustijo presajati lase iz zatilja na ple- šasta temena, neoziraje se na velike stroške in boleč po- stopek. Dr. Erich Ludwig, šef la- sne ambulante na kožni kli- niki hamburške univerzitet- ne klinike, pravi: »Lasje so dediščina iz ka- mene dobe. Predzgodovin- ski človek je lase potreboval kot toplotno in fizično zašči- to. Kolikor se civilizacija ra- zvija, bolj so lasje funkcio- nalno nepotrebni. Gosti kratki kodri ščitijo afriške črnce pred sončno pripeko. Gologlav belec se lahko po- krije s slamnatim klobukom. V hladnih in mrzlih krajih lasje sicer ohranjajo toploto, toda topla kučma opravi to dolžnost mnogo bolje. Ne- koč v prihodnosti utegnejo biti ljudje od temena do pet gladki kot dojenčkova ritka.« Medicinsko gledano, so lasje podaljšana tvorba ali izrastek kože, kot nohti, per- je in rogovi. V laseh se ne odvija nobeno življenje več in jih ni mogoče več dohra- njevati, pa naj bo to stepeni jajčni rumenjak ali drage la- sne kreme. Zdrav ali bolan las raste iz kože tak, kakršen se razvije v korenu. Zdravje las je torej odvisno od zdrav- ja telesa, od podedovane kožne osnove in od normal- ne količine hormonov. Medtem ko noht nepresta- no raste, se lasje razvijajo v teh fazah. ANAGEN je obdobje rasti, ki traja dve do šest let. Dnev- no zraste las 0,35 milimetra. Ce las ne strižemo, lahko zra- ste tudi meter v dolžino. To je seveda poprečje, saj poz- namo »rekorderke«, ki se po- našajo z mnogo daljšimi la- smi. KATAGEN je prehodno obdobje, ko se v lasnih kore- ninah odigrava komplicirani biokemični procesi. Temu sledi TELOGEN ali obdobje mirovanja, ki traja dva do štiri mesece in potem las brezbolno izpade. Tu po- časi začne rasti nov las in proces se v treh opisanih fa- zah začne znova. Ni torej nobenega vzroka za preplah, ko pri česanju najdemo na glavniku lase. Bolezensko izpadanje las se odvija v kosmih, ko se pri ženskah lasje močno razred- čijo, pri moških pa nastajajo pleše. Dolžina las torej ni odvi- sna od tega, kako dolgo jih pustimo rasti. Vsak las po dokončanem ciklusu treh obdobij izpade. K sreči se 85 odstotkov las nahaja v ob- dobju rasti, en odstotek v prehodnem obdobju in 14 odstotkov v obdobju miro- vanja in počasnega izpada- nja. Človek pa ima na glavi povprečno 100.000 las. Zato- rej je do sto las na glavniku, ko se zjutraj počešemo, še vedno v mejah normale. (Se nadaljuje) ALKOHOL - TEST Voznik avtomobila, ki je bil ustavljen na cesti, je po iz- stopu iz avtomobila treščil naravnost v prometnega milič- nika: - Oprostite, je dejal in dodal, hotel sem stopiti med vas in vašega brata - dvojčka! Sodnik šoferju, ki so ga ujeli pijanega za volanom: - Vam je jasno, da boste kaznovani, ker ste vozili pijani? - Nisem bil pijan. Bil sem le okajen, se brani obtoženi. Џ - Prav. Zato boste namesto štirinajst dni, odsedeli dva tedna. - Vas ni sram, da že spet prihajate pijani v službo? - Ne, že spet, tovariš šef, še vedno, še vedno... Le kam zazrla se je koprneče? Jo šum valov na sinje morje vleče? HUMOR SHUJŠEVALNA KURA - Misliš resno s svojo shujševalno kuro? - Seveda. Niti mastne- ga tiska v časopisu ne be- rem. SLOVO OD CIGARET - Moj mož se je odvadil kaditi. - - Presneto. Za to je po- trebna močna volja. - - Seveda. To imam jaz. »FRANCE MAROLT« V ŠMARJU PRI JELŠAH Ob sobotni otvoritvi nove občinske matične knjižnice je nastopila tudi folklorna skupina France Marolt in predstavila gle- dalcem slovenske plese in nekaj plesov jugoslo- vanskih narodov. S svo- jim nastopom so navduši- li obiskovalce, ki so do zadnjega kotička napolni- li dvorano novega kultur- nega doma in z burnim aplavzom nagradili izva- janje te akademske sku- pine, ki je tudi s številni- mi gostovanji v tujini na- zorno prikazala dediščino ljudskega izročila v obliki folklornih plesov. Foto: D. Medved NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec - Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni in odgovorni urednik: Milan Seničar, tehnični urednik Franjo Bogadi - Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Brane Stamejčič (odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčio, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena poš. štev. 5din - Celol. naročnina 230 din, polletna 115 din. Za inoz. je cena dvojna. Štev. žiro rač.: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.