novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - ari 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 43 (1128) Čedad, četrtek, 7. novembra 2002 Videm evropsko mesto manjšin V petek 8. novembra bo Videm evropsko manjšinsko mesto. Tu se bosta namreč odvijali dve izredno Pomembni pobudi. Prva je posvečena vprašanju večjezičnost v vrtcih in v osnovnih šolah in bo potekala na sedežu videmske univerze. Na posvetu sodeluje osem manjšin, med katerimi sta tudi furlanska in slovenska. Le v petek 8. novembra (žal se pobudi delno prekrivata) se bo na sedežu pokrajine Videm, v palači Belgrado, odprl dvodnevni mednarodni posvet, ki bo obravnaval manjšinske jezike in krajevno identiteto kot rezurs in dejavnik razvoja. Pobuda je še posebej zanimiva v kolikor predstavlja novo poglavje v okviru prizadevanj furlanske manjšine, ki se prvič loteva vprašanja povezave kulture in jezika z gospodarstvom. V dveh dnevih se bo za mikrofonom zvrstilo kakih 30 predavateljev, težišče pa bo na izkušnjah dežel Baskov in Kataloncev in sicer Gene-ralitat de Catalunya in Eu-sko Jaurlaritza, ki skupaj s Pokrajino Videm prirejata Posvet. Se posebej velja tzpostaviti furlanske predavatelje, med katerimi so tudi podjetniki in gospodarstveniki, kar pomeni, da se Uveljavlja zavest o potrebi Po ekonomski osnovi pri varstvu manjšin oziroma o Pomenu kulturnih vsebin Pri gospdarskem razvoju. Pri deželnem šolskem uradu na osnovi zaščitnega zakona Poseben urad za slovenske šole Deželni šolski ravnatelj Pier Giorgio Cataldi je pred dnevi podpisal odlok, s katerim so pri deželnem šolskem uradu v Trstu ustanovili poseben urad za vprašanja, ki zadevajo izobraževanje v slovenskem jeziku. Ustanovitev urada izpolnjuje določilo 13. člena zaščitnega zakona št. 38. V odloku je bilo vodstvo urada poverjeno nadzornici za slovenske šole dr. Lučki Barei. Popoln or-ganik urada bodo določili z dodatnim sklepom. V pričakovanju novega odloka so uradu dodelili osebje šol s slovenskim učnim jezikom, ki je doslej delovalo na deželnem šolskem ravnateljstvu. Ustanovitev posebnega urada za slovenske šole pomeni konkreten korak k uresničevanju zaščitnega zakona. Clen 13 namreč predvideva omenjeni urad, osebje z znanjem slovenščine, Deželno šolsko komisijo za pouk v slovenskem jeziku, ki naj nadomesti dosedanjo komisijo (delujočo na osnovi zakona štev. 932 iz leta 1973) ter denarna sredstva za uresničevanje člena. Glede novoustanovljenega urada naj zapišemo, da so se prizadevanja zanj pričela že pred časom. Prejšnji deželni šolski ravnatelj Bruno Forte je pričel s postopkom za uresničitev zakona in med drugim izbral kot bodočo voditeljico urada šolsko nad- " prihaja": (SADA 80M0 PAL _ "gjjr ©t-EpAUSČ-E/ 0& SEDMI AM TU < televizijski pnev^ CTEueélORNALE) ZA NEPI^KE DOUME-- ifi Trst <£ LE66E 482 - «59 (S) sW5Tčr' zornico dr. Lučko Barei. Izbiro je meseca maja upravno potrdil ministrski odlok. Fortejev naslednik Pier Giorgio Cataldi je dobre tri tedne po prevzemu nove zadolžitve nadaljeval in uresničil zastavljeno delo. Ustanovljeni urad je pristojen za razporejanje ose- Dr. Lučka Barei, nadzornica za slovenske šole v FJK bja na šolah in zavodih s slovenskim učnim jezikom. V sklop delovanja urada bo sodila tudi dvojezična šola v Spetru. Ravnateljica te šole 2iva Gruden pa nas je opozorila še na dva bistvena aspekta splošne šolske problematike v videmski pokrajini. beri na strani 3 Legge 38, i benefici alla Val Torre Con l’illustrazione degli interventi proposti per il territorio di insediamento sloveno nelle valli del Torre completiamo la ricognizione delle iniziative destinate allo sviluppo della minoranza slovena della provincia di Udine e previste dalla legge di tutela. Le osservazioni critiche fatte a proposito dei progetti delle Valli del Natisone e della Valcana-le si possono ripetere pari pari. La prima riguarda il notevole ritardo nell’attivazione di queste misure con mezzi finanziari che in fondo non sono poi così irrisori. Per la maggior parte poi, come vedremo, si tratta anche qui di opere pubbliche. In questo momento sono in fase di istruttoria, 0 večjezičnosti v Vidmu Večjezičnost v predšolskem obdobju in v osnovni šoli bo v središču pozornosti na posvetu, ki ga prirejata Večstopenjski šolski zavod iz kraja Pavia di Udine in Zavod za slovensko izobraževanje iz Spetra v petek 8. novembra v Vidmu. Posvet bo potekal v prostorih videmske univerze v palači Antonini s pričetkom ob 9. uri, na njem pa bodo sodelovali predstavniki osmih evro-pskih jezikovnih manjšin iz štirih držav: to so vzhodni Frizijci, Severni Frizijci in Satter Frizijci iz Nemčije, Zahodni Frizijci iz Nizozemske, Slovenci iz Avstrije (Slovensko šolsko društvo), Slovenci iz Italije in sicer iz Spetra in Furlani. Osmo skupino predstavljajo Lužiški Srbi, ki so se v projekt vključiu-li naknadno in v njem sodelujejo z lastnimi sredstvi. Kot nam je povedala ravnateljica dvojezične špetrske šole prof. Živa Gruden gre za evropski projekt, ki se prav v teh dnevih izteka, začel pa se je s prvim aprilom leta 2000. beri na strani 3 presso la Regione, i progetti adottati dalla Comunità montana Valli del Torre, su indicazione dei Comuni di Attimis, Fae-dis, Taipana e Lusevera, in base all’articolo 21 della legge 38 che tutela la minoranza slovena in Italia. Per i programmi l’ente ha a disposizione 135.411 euro per il 2001 e 135.991 per il 2002. Quattro, quindi, le amministrazioni comunali che hanno deciso di usufruire dei finanziamenti. Ad Attimis sono stati destinati, per i due anni, 27.864 euro per la costruzione, nella frazione di Subit, di un centro di aggregazione, socializzazione e interscambio culturale. Altri 23.440 euro, messi a capitolo nel 2002, serviranno al riattamento dell’ex scuola di Porzus e alla sistemazione della piazza antistante. Il comune di Faedis ha proposto il miglioramento e rinnovamento, ai fini della ricettività turistica, di un fabbricato a Cane-boia, per una spesa prevista di 51.164 euro. Il comune di Taipana concorre con gli interventi di sistemazione di due piazze: quella di Debellis (35.415 euro per il 2001) e quella di Montemaggiore (35.550 euro per il 2002. segue a pagina 9 Srečanje ministra Giovanardija s slovenskimi predstavniki Vlada obljublja sredstva Minister za odnose s parlamentom Carlo Giovanardi je v ponedeljek na tržaški prefekturi zagotovil predstavnikom slovenske manjšine, da bo vlada popravila finančni zakon in ponovno vanj vnesla celotno postavko za financiranje dejavnosti slovenskih kulturnih ustanov in organizacij v deželi Furlaniji - Juljiski krajini, kakor predvideva zaščitni zakon. Postavko naj bi torej dvignili z dveh in pol na pet milionov evrov. Podobno zagotovilo je še prej dal tudi predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi med svojim nedavnim obi-som v Trstu, ko se je sestal tudi s slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom. Z ramen slovenske manjšine, ki se mora vsako leto ob vsakem finančnem zakonu potegovati za ohranitev že doseženega, se je odvalil težek kamen, saj bi jo drastično krčenje finančnih sredstev spravilo na kolena. V manjšinskih vrstah pa še vedno vlada previdnost. Convegno a Udine con Baschi e Catalani Minoranze e sviluppo Che lo sviluppo economico sia fondamentale per la sopravvivenza e la tutela di una minoranza linguistica è un fatto noto e condiviso. Perchè se il territorio si svuota e si depaupera, come nel caso della Slavia, vengono a mancare anche i presupposti per la tutela della lingua e della cultura. Da qui l’insistenza della minoranza slovena, in fase di approvazione della legge di tutela, su questo a-spetto. Da qui anche l’attenzione e lo scoramento con cui segue l’applicazione di questa parte della legge. Cultura ed economia sono strettamente legate, il successo e la qualità della prima dipende dalla seconda. E su questo terreno può essere determinante l’apporto della cultura e della lingua di minoranza. Questa problematica verrà affrontata i prossimi 8 e 9 novembre a palazzo Belgrado in un interessante convegno intemazionale. leggi a pagina 7 četrtek, 7. novembra 2002 Un progetto di integrazione sanitaria e socio-assi-stenziale transfrontaliera che unisca gli interessi della struttura ospedaliera di Cividale e degli abitanti del Tolminotto non sarebbe un’idea nuova. Tra chi puntò per primo a questa soluzione per salvare l’ospedale ducale fu l’ex presidente della Comunità montana Giuseppe Marinig, in tempi non sospetti, e solo nel 2000 altre amministrazioni, tra le quali proprio quella cividalese, si sono “adeguate”. E’ anche vero che un progetto simile, tra Gorizia e Nova Gorica, non ha avuto grandi soddisfazioni. Ora una recente legge regionale, la 19 del 2 agosto 2002, apre nuovi spiragli- Si tratta di una norma, suddivisa in due articoli, molto scarna. Il primo articolo recita che “in armonia con i programmi di sviluppo dell’Unione Europea, la Regione promuove e incentiva forme di collaborazione transfrontaliera in materia sanitaria e socio-assistenziale”, il secondo pre- Ospedale, si ritenta la carta senza frontiere vede che “per le finalità’ di cui all’articolo 1, la Giunta regionale, conformemente alle previsioni di bilancio, delibera entro il 30 giugno, sentita la Commissione consiliare competente, il sostegno finanziario a uno o più progetti di integrazione sanitaria e socio-assi- stenziale transfrontaliera, sulla base della rilevanza socio-economica e della fattibilità’ degli stessi”. Su questa legge si poggia una nuova possibilità di rilancio dell’ospedale, “non grande, ma interessante” fa sapere il sindaco di Cividale Attilio Vuga. Che spiega: “Ci sono stati incontri tra i dirigenti dell’Azienda sanitaria del Medio Friuli ed i medici del Tolminotto, sarebbero interessati soprattutto alla possibilità di usufruire del servizio di dialisi, risparmierebbero mezz’ora nel trasporto rispetto a Nova Gorica. Pensiamo anche alla prospettiva dell’entrata della Slovenia nell’Unione europea... Sapendo che nell’Isontino ci stanno lavorando da tempo, ho scritto ai direttori generali delle due Aziende sanitarie perché provino ad elaborare progetti di fattibilità. Quali le reali possibilità? “Non dobbiamo raccontare la storia dell’orso, gli spazi da cogliere non sono molti” risponde Vuga, fhe conclude: “Io comunque tormenterò i direttori generali, sono occasioni da cogliere a-desso o mai più”. L’interesse della popolazione del Tolminotto potrebbe riguardare, oltre la dialisi, anche settori come il laboratorio analisi, la radiologia, la cardiologia, la medicina, nonché le attività chirurgiche di day-surgery. (m.o.) Pisnxo iz Kima Stojan Spetič Ko sem bral, da je rimska vlada razpolovila finančno kritje za naš zaščitni zakon, sem si mislil, da je to novo izsiljevanje. In utečena praksa, ko v finančnem zakonu nekomu zagroziš, da ga boš zadavil, nato pa ga potolažiš le z dvema zaušnicama. In še zadovoljen bo, češ da si je rešil življenje. Tako igrico so si z nami privoščili v Rimu domala vsi, ki so nam vladali, ne glede na barvo. Tudi tokrat ni bilo drugače. Ko smo izvedeli, da nam režejo prispevke, smo kajpak zajavkali. Potem sta se Berlusconi in Giovanardi naredila lepa in prijazna, saj sta slovenskemu zunanjemu ministru prvi, krovnima organizacijama manjšine pa drugi zagotovili, da bo vlada obnovila postavko s finančnimi prispevki za kulturne in druge ustanove slovenske manjšine. Vladajočim ne gre verjeti niti tedaj, ko govorijo resnico. Zato je momljanje o finančnem kritju iz rezervnih skladov še nevarno, ker pome- ni, da si vlada pušča odprto špranjo za kako novo izsiljevanje. Na-primer z odprtim vprašanjem vključevanja mestnih središč Trsta in Gorice v območje izvajanja zaščitnega zakona. Za sredince pod Oljko in kandidata za deželnega guvernerja Illyja bi to bila le “vis grata puellae”, kakor so nekdaj sodniki tolmačili pasivnost posiljenke, ki je v smrtnem strahu dovolila nasilnežem, da so z njo počenjali vse, kar se jim je zljubilo. Zato bo zame “kronski dokaz” o dobri volji vlade, če bo v celoti obnovila vse razpolovljene postavke iz našega zaščitnega zakona. Da bom jasen: ne zadostuje obnova postavke 5 milijonov evrov za slovenske kulturne in druge ustanove, finančni zakon in proračun morata ohraniti tudi postavko 3 milijonov evrov za dvojezično poslovanje javne uprave, sicer bomo razumeli, da so v Rimu dokončno sprejeli sklep o polovičnem uresničevanju zaščitnega zakona. Polovičnem, ker bi izključitev tržaškega in goriškega mestnega središča dejansko izločila iz območja uživanja pravic dobro polovico vseh pripadnikov naše manjšine. Naši “zavezniki” so v tem zelo plahi, prekomerno previdni in pripravljeni na popuščanje. V tem jih krepijo fašisti s svojim izzivanjem in žalitvami. Saj me je še pred nekaj tedni ugleden predstavnik sredincev prepričeval, da bi pravice v mestnem središču “ustvarile protitelesca”, povečale nasprotovanje Slovencem in našim pravicam. Ne čudim se za Menio in njegove. Za njihova ogabna stališča nisem ogorčen, saj nisem nikoli verjel v njihovo demokratično spreobrnjenje. Napovedano “preštevanje” v Gorici je prav tako pričakovana in neu-resnišljiva poteza ustrahovanja. Desnica pač zbira svoje somišljenike ob bojni zastavi, ki jo vihti že celo stoletje. Nič novega pod soncem. Razen bridkega spoznanja, da smo ji včasih sami šli na roko. Z javnim soočenjem Violante - Fini, Spadarovimi “pogruntacijami” in politično slepoto tistih, ki so fašistom na pladnju ponudili najprej Milje, nato Trst in Devin - Nabrežino, vsakokrat s trditvijo, da med Oljko in desnico ni razlike. Ce jim je gledanje filma “Fascist legacy” odprlo oči, je to dobrodošla novost. Zal pa so posledice prejšnjih izbir trajnejše od spregledanih grehov. Zelena luč za tretjo Univerzo Z devetimi glasovi za, dvema vzdržanima in enim glasom proti je Svet za visoko šolstvo izglasoval stališče, da ni več strokovnih ovir za ustanovitev univerze na Primorskem. To soglasje pa je svet pogojil z zahtevo, da vlada za zagon univerze zagotovi dodaten proračunski denar. S tem dejanjem je v bistvu v Sloveniji nastala tretja slovenska univerza, po ljubljanski in mariborski še primorska. Ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Cok je napovedala, da bodo odlok o ustanovitvi univerze že čez teden ali dva obravnavali na vladi, pred registracijo pa bo potrebna še odločitev v državnem zboru. “Slovenija je po 27 letih dobila še eno univerzo in to pomeni, da v mreži visokega šolstva nastajajo nekatere težiščne osi, ki bodo pomenile predvsem močan obrambni zid pred vdorom tujega znanja in bodo naše strateške točke pri uveljavitvi naših primerjalnih prednosti navzven,” je ministrica izjavila o pomenu univerze, na katero se bodo - po njenih predvidevanjih -študentje vpisali že v prihodnjem letu. Univerza na Primorskem je nastala šele dobrih pet let po tistem, ko je dobila najprej lokalno in nato najširšo družbeno podporo in je bila njena ustanovitev označena za enega prednostnih razvojnih ciljev slovenskega visokega šolstva. V letih, ko je bila univerza v nekakšni čakalnici, je na Primorskem nastalo kar nekaj novih visokošolskih programov, pa tudi obalne občine so tik pred zdajci univerzi podarile možnost, da se bo lahko razvijala v lastnih prostorih. Za prihodnost univerze na Primorskem navsezadnje bo pomembno, če bo lahko v naslednjih letih prepričljivo dokazala svojo kakovost. Se tako velika politična podpora namreč ne bo mogla ustvariti dobrih in za študente dovolj atraktivnih univerzitetnih programov, ki bodo konkurenčni tudi v prihodnjem enotnem evropskem visokošolskem prostoru. Pri tem pa bo svojo vlogo moral odigrati tudi vladni visokošolski svet, ki je z večinsko odločitvijo prevzel veliko odgovornost. In kot je zapisalo ljubljansko Delo, da tak razvoj potrebuje zadostno materialno oporo, kjer pa je najbolj odvisen od politike -predvsem od izpolnitve vladnih obljub, da bo v naslednjih letih primorski univerzi priskrbela zadostna zagonska sredstva, ne da bi s tem prikrajšala ostalo visoko šolstvo. Prihodnost nove univerze, pa bo odvisna tudi o sposobnosti obmejnih pristojnih oblasti, da bodo znale izkoristiti univerzitetno “koncentracijo” ob meji. Ne gre namreč pozabiti, da bomo z nastankom primorske univerze imeli kar pet vseučiliških centrov: v Vidmu, Trstu, Gorici, Novi Gorici in Kopru. Takšno izhodišče predstavlja enkratno priložnost, da bi se univerzitetni poh med seboj povezali ifl iskali skupnih sinergij. Nepotrebna in kvarna konkurenca bi vse spravila v težave in bi nikomur ne prinesla kakšnih posebnih koristi. Zato nima nobenega smisla tekmovati, kdo bo več dobil med Koprom 111 Novo Gorico, kot tudi ne med primorsko univerzo in univerzitetnima središčema v Trstu in Vidmom-Bodo odgovorni dejavnik1 to razumeli? Lusinghieri i dati della crescita Barometro politico Il quotidiano Deio, a pochi giorni dalle elezioni che si terranno domenica 10, ha effettuato un’ampio sondaggio dal quale è e-merso che il premier Janez Drnovšek gode di un tale consenso tra gli elettori che è possibile venga eletto Presidente della Repubblica già al primo turno. Solo gli ultimi “scontri” preelettorali tra i candidati potrebbero determinare il ballottaggio. Secondo il sondaggio a misurarsi in questo caso dovrebbero essere Drnovšek, accreditato con il 49,6 per cento al pri- mo turno e Barbara Brezigar con il 23,5 per cento. Al secondo turno a Drnovšek andrebbe il 60 per cento dei consensi. Significativo è anche l’incremento dei consensi al suo partito. I liberalde-mocratici con il 15 per cento in più, ottenuto nell’ultimo anno, si attestano su un ragguardevole 40,4 per cento dei consensi. Lettera dei vescovi Domenica scorsa, 3 no- vembre, in tutte le chiese della Slovenia è stata letta una lettera dei vescovi. Tema del messaggio le prossime elezioni. L’invito è quello di partecipare al voto, seguito dalla descrizione della figura del Presidente della Repubblica che deve essere il presidente di tutti i cittadini, avere il senso dello stato ed un’alta coscienza morale. I vescovi richiamano anche il valore delle elezioni amministrative dove però la scelta è più semplice dicono, perché i candidati sono più vicini e più conosciuti. Inflazione sotto controllo Secondo i dati dell’Ufficio di statistica l’inflazione di ottobre in Slovenia era dello 0,5 per cento, mentre i prezzi in confronto allo stesso periodo dell’anno scorso sono cresciuti del 7,2 per cento. Nella relazione autunnale dell’ufficio per le analisi macroe- conomiche si afferma che l’inflazione alla fine del 2002 non dovrebbe superare il 7,5 per cento. Si aggiunge poi che con adeguate misure di restrizione alla fine del 2003 potrebbe scendere al 5,1 per cento. Lusinghieri invece i dati della crescita economica che nell’anno in corso raggiungerà il 3,2 per cento. Fiducia nel tallero I cittadini sloveni continuano ad avere fiducia nel- la propria valuta che co* munque, anche con Tinte' grazione europea del 2004. conserveranno almeno fin° al 2007. Lo dimostrano 1 dati pubblicati in occasiO' ne della giornata mondia^ del risparmio. Secondo ja Banka Slovenije i depos>11 in talleri a fine setternbre rappresentavano il 57,3 pet cento di tutti i deposi11 bancari dei cittadini sk>ve ni. La fiducia nel proprl° sistema bancario si è riye' lata anche con il cambl0 delle valute europee in eLl ro quando hanno tutti *a sciato i propri risparmi * banca. Četrtek, 7. novembra 2002 Zanimiv obisk Filatelističnega društva Ljubljana v Codroipu Na srečanju filatelistov, ki so prišli iz raznih društev iz Furlanije Osem manjšin v Vidmu s prve strani Nosilec projekta, ki ga vodi mag. Cornelia Nath, je Ostfriesische Landschaft iz Auric-ha, strokovni svetovalec pri projektu je pa prof. dr. Henning Wode z univerze v Kielu. Razmere v katerih delajo posamezne skupine, so seveda različne. Gre za veCjo ali manjšo številčnost, za pravni status, ki ga posamezne skupnosti uživajo, za samo šolsko ureditev, za razvitost jezikov oziroma za gradivo, ki je v posameznem jeziku na razpolago. Skupine so si zastavile podobne cilje. Čeprav je njihovo delo znotraj projekta kar precej razvejano in sega od vzgojnih izkustev v vrtcih do izobraževanja učiteljev in drugega osebja, ki sodeluje v vzgojnem procesu. TežišCa so tudi v širjenju informacij o večjezični vzgoji in promociji manjšinskih jezikov ter v pripravi ustreznih didaktičnih enot in gradiv. Na videmskem posvetu si bodo najprej izmenjali izkušnje po skupinah, nato bodo s poročili posameznih skupin prikazali rezultate dvoletnega projekta. Filatelistično društvo Ljubljana je 2. julija gostilo okrog 70 filatelistov iz raznih društev iz Furlanije. Tedaj smo se dogovorili, da jim skupaj s Člani drugih slovenskih društev vrnemo obisk. To se je zgodilo 27. oktobra, ko smo se zgodaj zjutraj odpravili v Codroi-po, v Furlanijo. Zal nas je bilo le 16 in smo do polovice napolnili manjši avtobus. Glavni razlogi, ki so jih ljudje navajali za neudeležbo je bilo slabo zdravstveno poCutje, delovne obveznosti in nepoznavanje italijanskega jezika. Kljub temu smo se z veseljem odpravili na pot. 2e okrog 8h zjutraj smo bili pred pokopališčem v Gonarsu. Moram reči, da mi je bilo težko pri srcu. Tudi moj oče je bil nekaj mesecev interniran v Gonarsu, a se je sreCno vrnil. Zal pa mu je internacija pustila zdravstvene posledice. Spomnili smo se tudi vseh ostalih nesrečnikov, ki so tu pustili svoja življenja. V Codroipo smo prispeli pravočasno, tako da smo si v miru pogledali filatelistično razstavo z dobrimi zbirkami. Seveda so nas gostitelji prisrčno sprejeli. Z našim avtobusom se je pripeljal tudi Bojan BrašiC, predstavnik Pošte Slovenije ter tudi tajnik Izvršnega odbora Filatelistične zveze Slovenije. Obisk je Pošta Slovenije zaznamovala z dvojezičnim priložnostnim poštnim žigom (glej sliko), ki je bil vse od 29. oktobra do 4. novembra v uporabi na Pošti 1101 Ljubljana. Uradna otvoritev in podelitev nagrad razstavljal-cem, ki so bili vsi iz Italije, je bila ob 11. uri. Prisotni so bili predstavniki krajevnega političnega življenja, iz Codroipa in FJK. Vsi 1! ' ^ ? »**"**»'» * I I TfcTjilIUm lì i liiflrTF?fi Villa Manin VPassarianu, blizu Codroipa shečanj- fiUTEusnov "•CONTRO FltATEUGO 'y* ’fc'ì •>£ o « a živeti brez obrambe Sv°jega očeta, ki je dal Sv°je življenje za domovi- Uni” i • mu je mirno vrgel v °braz. Vzgojitelj kaj tak-Sfiega ni pričakoval od encijstletnega otroka. Ta otrok je bil res izje-n>a- Njegove besede so ga Qzorožile in ponižate pred vsemi šolarji, a to le za hip, kajti, ko se je znašel, se je še bolj polevil. Se z večjo neusmiljenostjo in krutostjo je stisnil otrokovo uho. Po Tončičevem licu se je pocedila kri. Priskočili so drugi vzgojitelji in mu ga iztrgali iz rok. “Brut sclav, si viot che tu as nellis veniš il sang de s tos ant e nas!" 3) je rekel razjarjeni vzgojitelj, medtem ko so se drugi vzgojitelji zgražali nad njegovo krutostjo. Toda ni rešilo našega mladega junaka pred strogim ukorom. Novica o tem dogodku se je raznesla kot blisk po vsem zavodu, po vseh razredih. Govorilo se je o krutosti vzgojitelja ter o ponosu in upornosti "sciava", a nihče se ni zganil, da bi preveril, kako je dejansko prišlo do tega. Ko je Tončič odsluže- val strogi ukor, ki mu je bil po krivici odmerjen, je večkrat premišljeval o besedah in naukih svojega deda. Ded je bil globoko vdan veri in Bogu. Z Ivanom Trinkom sta bila velika prijatelja, čeprav ni uspel tam, kjer je uspel profesor. Skupaj sta šla v semenišče, a ded se je mora! po nekaj letih vrniti domov. Ni mogel več zdržati zaradi nerazumevanja s strani dijakov in profesorjev. Ni postal duhovnik, čeprav pravi, da je bil zato poklican, da je imel zato nagnjenje. Poročil se je in se lotil kmetijstva. Toliko pa je le uspel, da so ga imeli lju- dje za najbolj šolanega v naši okolici. Se sedaj jim piše pisma. K njemu prinesejo čitat razna italijanska in slovenska pisma, pozive, odredbe in podobno. V svoji spalni sobi ima na stotine knjig, največ od družbe sv. Mohorja. Oh, koliko zgodb ve ded in kako ga je lepo poslušati! Tudi župniki ga imajo za učenega človeka. Za vse, kar je doživel v semenišču, ni čutil nobenega sovraštva in tudi pripoveduje svoja doživetja, spoznanja brez vsakršnega sovraštva. Vendar zajema bistvo problema. “Naši sosedje nas ne marajo. Zaničujejo nas in naš jezik žali njihov posluh, vendar smo jim dobri, kadar so v stiskah. Kličejo nas pod orožje in nas pošiljajo v najnevarnejše kraje, v prve rove na frontah. Takrat nas tudi hvalijo. Ko padamo, ko umiramo, sporočijo našim družinam, da smo herojsko padli za domovino. Kadar pa se vse konča, kadar nas ne potrebujejo več, nam ob vsaki priložnosti, na krut način dokazujejo, da smo brez domovine, da smo “sciavi" - sužnji!" 3) Grdi suženj, se vidi, de imaš v svojih žilah kri svojih prednikov! Izidor Predan 6 - gre naprej umri» ZELENI LISTI Jf Ace Mermolja Escursione lungo l’anello dello Spignori organizzato dall’associazione Fiteec Ante Domenica nelle Valli a cavallo 16. novembra Krn - Pohod spomina Proslava na obali krnskega jezera (arh. posnetek) V soboto 16. novembra se bosta že peto leto ponovila spominski pohod na Krn in spominska proslava pri Krnskem jezeru. Na ta način organizacijski odbor želi počastiti spomin na vse padle in umrle vojake o-beh vojskujočih si strani v prvi svetovni vojni v slovenskih gorah v letih 1915 do 1917. Zaradi u-pravnih in predsedniških volitev so pobudo premaknili za teden dni, potekala pa bo po že u-staljenem programu. Svečanost pri Krnskem jezeru bo v soboto 16. novembra ob 14. uri. Ob 20. uri bo Se nočni pohod od Doma do obale Krnskega jezera, z- večer pa v Domu še planinsko srečanje. Tudi letos bo pohod organiziran iz dveh smeri in sicer iz Bohinja, od planinskega Doma pri Savici od 7. do 8. ure in iz Lepene, od koder je do Doma Krnskih jezer slabi dve uri in od tam še 15 minut do Krnskega jezera. Ob lepem vremenu in če ne bo zapadlo več kot 20 cm snega bo pohod možen in tudi delno varovan s člani Gorske Reševalne Službe, vendar neorganiziran, s planine Kuhinja in preko Krnske škrbine na proslavo pri krnskem jezeru. Dom pri Krnskih jezerih bo odprt. Pogrnjene mize v Terski dolini Jok in slaba vest Ljudje v Benečiji vedo, kaj pomeni potres. Poznajo mrtve, porušene hiše in obup. Tega jim ni treba opisovati. Potres v Moliseju in mrtvi otroci vrtca v San Giulianu pomenijo veliko žalost. Tudi te ni možno opisati, predvsem ne tega, kar danes čutijo njihovi starši. S tem stavkom bi se lahko Zeleni list zaključil in pisec bi izbral drug argument. Ostajam pri potresu, ker je vendarle treba nekaj povedati in to brez strahu, da bi me označili za rasista. Preprosto jemljem na znanje čisto določeno kulturo, ki je značilna za Italijo in toliko bolj za njen jug. V tej kulturi se skriva zlo, ki je hujše od potresa. V Italiji se vsako leto zgodi več naravnih katastrof z mrtvimi, ranjenimi, s porušenimi hišami itd. Vsako katastrofo spremljajo javna žalovanja, pogrebi z državnimi poglavarji, dolge televizijske in časopisne reportaže in podobne zadeve. Zal pa se za vsako tragedijo odkrivajo človeške napake, rušenje naravnega ravnotežja, slabo zgrajene hiše, špekulacije z javnim denarijem, mafije in podobne nečednosti. Tudi vrtec v San Giulianu ne bi padel, ko bi bil zgrajen na osnovi pravil in zdrave pameti. Jasno je namreč, da bo hiša krhka, če na rahle temelje prvega nadstropja sezidamo težko že-lezobetonsko strukturo. In vendar se je to zgodilo in nihče ne bo kriv. Prav tako ne bo nihče odgovarjal, kot ni doslej, če so ostali zemljevidi, kjer so označena potresna področja, v predalih znanstvenih središč. Jeza Ijudsta se ob takšnih priložnostih zvrne na politike in javne upravitelje. Ti nosijo svojo krivdo, vendar so sokrivi tudi vo-lilci. Spominjam se namreč, kakšne so bile na primer reakcije, ko je takratni minister za okolje Willer Bordon ožigosal črne gradnje na Siciliji in grozil s posutjem nezakonitih hiš. Prišlo je do neskončnih polemik, na Siciliji pa je bila leva sredina na volitvah povsem poražena. Ljudje protestirajo, če so občinske komisije preveč stroge, če so postopki za gradnjo prezapleteni, če je preveč pravil itd. V bistvu je v italijanski mentaliteti dokaj zasidran občutek, da so norme in pravila odvečna sitnost: muha politikov. Vse pa se spremeni, ko se kaj tragičnega zgodi. Takrat postanejo vsi kot en mož zagovorniki strogosti ter obtožujejo upravitelje in politike, da so bili premalo strogi. Volili pa so jih, ker so vedeli, da ne bodo preveč “težili” s pravilniki. Seveda se tudi politiki prilagajajo. Nihče ne bo pred volitvami žugal s tem, da bo rušil nedovoljena poslopja ter skrbel za naravno ravnotežje. Tudi upravitelj upa v glasove in nato v dobro božjo voljo. Berlusconi je odličen primer človeka, ki je obljubljal raj brez pravil. Takšen raj pa je lahko samo bordel. Dokler torej ne bo nekomu, nekemu liderju, neki vladi in kdo ve komu uspelo, da prelomi začaran krog, bomo prisostvovali enim in istim slikam. Ljudje bodo še nadalje gradili “na črno”, špekulanti bodo uporabljali pesek namesto cementa, občinske uprave bodo dovoljevale prepovedano, država se bo na okolje požvižgala in ne bo poslušala znanstvenikov itd. Ko bo tla stresel naslednji potres ali pa se bo s hriba usul nov plaz, potem bodo vsi jokali in pozabili, da so sami pripomogli k škodi. To v Italiji ne velja povsod na enak način. Žal je jug zgodovinsko bolj zakoreninjen v kulturo nespoštovanja pravil in zvonenja po toči. Res je sicer, da je zaradi objektivnih razmer jug bolj vajen solz in trpljenja, kot sta to srednja | Italija in Sever. Vsi pa bi morali najti pogum, da po solzah nagradijo tiste upravitelje in politike, ki si upajo javno povedati, da bodo porušili nedovoljena naselja. Ps.: Da ne bom izpadel kot rasist, moram pripomniti, da sta Bossijev in Berlusconijev liberizeni krepko zrušila vero v pravila tudi na severu. Zato dvomim, da bi lahko Furlanija po potresu še enkrat zrast la... Continua intanto l’offerta di piatti tipici locali da parte dei ristoratori dèlia zona četrtek, 7. novembra 2002 Pogled na vas Ter Po tradicionalni in uspeli pobudi Vabilo na kosilo, ki jo prirejajo gostinci iz Nadiških dolin, se nam ponuja nova priložnost za izlet namenjen okusu in želodcu. Gre za sedmo izvedbo kulinarične ponudbe “Za mizo v Terski dolini”, ki jo prirejajo tamkajšnji gostinci v sodelovanju z Občino Bardo in odbomiš-tvom za kulturo. Število “udeležencev” pobude je nekoliko skromnejše, vendar so gostilne in jedilniki za goste enako vabljivi. Uradna otvoritev pobude bo v petek, 8. t.m. ob 19. uri v družbenem središču “Lemgo” v Teru. Prisotni se bodo lahko zadržali ob zakuski, ki jo bodo priredili gostinci. V treh sobotnih in nedeljskih izmenah se bo nato predstavilo sedem restavracij z značilnimi terskimi jedilniki. V soboto, 9. in v nedeljo 10. t.m. bosta pripravili posebne jedi gostilna Nova Coop iz Barda in gostilna Terminal Grotte v Zavarhu. V soboto, 16. in v nedeljo 17. bodo na vrsti gostilna Da Caterina v Teru, gostilna Al Torre v Njivici in hotel Ai Ciclamini na prelazu Tanamea. V soboto, 23. in v nedeljo 24. t.m. pričakujeta goste restavracij Alle Sorgenti, ki je pri izviru Tera, in Le Zucule v Zavarhu. Kaj omenjene gostilne in restavracije ponujajo? Iz raznih jedilnikov izstopajo napolnjene testenine, klobase, divjačina ter seveda gobe in razne zelenjave. Lahko bomo jedli tudi postrvi in seveda polento z okusnimi prikuhami, sir, krompir in jedi, ki imajo kot osnovo revno kmečko kuhinjo. Seveda jih vsak kuhar prikroji in na podlagi tradicionalnega recepta ponudi “stare” okuse, ki se “mešajo” z novimi. Cena kosila je 18 evrov, izvzeta je pijača. Tudi ta pobuda želi ovrednotiti prehrambeno kulturo krajev, ki jih je preveč desetletij turizem pozabil. Za mizo pa ne spoznamo le jedi ampak tudi ljudi. Come ormai da tradizione nei mesi di ottobre e novembre i ristoratori delle Valli del Natisone preparano per i loro clienti un’offerta speciale: la creazione di menù che propongono gli ingredienti tipici di questa terra e di questa stagione, preparati secondo la tradizione in un connubio unico di qualità e gusto. Un appuntamento conosciuto e atteso dai buongustai ma anche da chi cerca un’occasione in più per conoscere le Valli del Natisone. Accanto alla cucina, c’è la possibilità di conoscere le bellezze naturalistiche delle Valli. Domenica 17 novembre l’associazione Fiteec Ante, socia del consorzio turistico Arengo, propone un’escursione a cavallo lungo l’anello dello Spignon. Il ritrovo sarà alle 9 presso l’Agriturismo Al Corrai di Sanguarzo, la partenza è prevista per le 10. L’itinerario offre, nelle giornate più limpide, un panorama che arriva fino al mare. Lungo il percorso ci si può fermare a pranzo nel piccolo centro abitato di Puller. L’escursione è facile e ha una durata di circa cinque ore. Per informazioni e prenotazioni si può contattare l’associazione allo 0432.729257 oppure all’indirizzo mail: antspizzo@li-bero.it. Scendendo dalle Valli, Cividale a novembre si anima grazie alla tradizionale fiera di S. Martino. Come ogni quarta domenica del mese il Diavolo scoperchia il suo baule e si può curiosare tra cose vecchie e usate. Per scoprire davvero Cividale e le Valli del Natisone, per ricordarsi di tutti gli avvenimenti che animano questi luoghi e scoprirne ài nuovi, nel 2002 il consof' zio Arengo propone un c»' lendario completo e aggi°r' nato, disponibile presso le Agenzie di promozione tu' ristica. Alj 1 novi mata]ur C l\/v l LvCi/ L il Četrtek, 7. novembra 2002 2e pet liet v Belgiji, v miestu Seraing, jesen organizirajo “italijanski” mie-sac. Kupe se lože kakih petnajst društev an organizacij an napravi bogat kulturni an folkloristični program, na katerem je krajica italijanska kultura v vseh nje aspektih. Med organizatorij je tudi dinamična sekcija Zveze slovenskih izseljencev iz Serainga, ki jo vodi Nicole Feletig. Tuole pa pride reč, de v “italijanskem miescu” v Belgiji ima svoje miesto tudi naša slovienska kultura, tista, ki živi an raste med Slovenci v Furlaniji. Lietos je bluo vič liepih an veselih momentov, ki jih je poživeu z njega ra-moniko an njega glasam Riccardo Marchig iz Sauo-dnje. Kulturna iniciativa se je začela v soboto 5. oktobra. Bili so govori italijanskih an belgijanskih oblasti, takuo ki se spodobi za vsako otvoritev. V dvorani kulturnega centra so le tisti dan predstavili knjigo Vesne Leskovic an Dina del Medica “Dežela frike in gubance”. Avtorja sta zbrala puno puno starih receptov an navad, kakuo so kuhale naše none an jih an dobar part napisala po slovensko an po italijansko v knjigo, takuo de jih vsak lahko poprava napravit. Z njih recepti pa predstavljajo tudi deset slovenskih občin videmske pokrajine. Prav je še povedati, da je s prodajo knjige povezana tudi solidarnostna iniciativa. Zbrali so nekaj denarja, ki ga bodo poslali nieki šoli za gluho-neme otroke v Argentini, v deželi, kjer živi tudi puno slovenskih ljudi. O knjigi “Dežela frike in gubance” sta govorila direktor Zveze Renzo Mat-telig an italijanski novinar na belgijanskem radiu Gianni Canova, beneški pesnik Claudio Trusgnach je pa prebral nekatere svoje poezije. Za lepo atmosfero je poskarbeu Riccardo Marchig, ki je z njega ramoni-ko an z beneško piesmijo vse popelju z mislijo an s spominam v domače doline, v beneške vasi. Takuo so bli vsi veseli, de so hitro začel plesat, čeglih je bluo zatuole poskarbjeno zvečer, kadar so se vsi zdarli an nie obedan mu stat par mieru. Takuo de v soboto 12. oktobra so Riccarda povabil tudi na “interkul-turni praznik tarantelle”, kjer je godu an pieu kupe s Tony Di Napoli. Potlè so se veselil njega muzike tudi 17. an 18. oktobra za lepo iniciativo “dva dni od-partih vrat”, ki jo je orga-nizu Egidio Chiuch (Lukanu iz Utanje) v prostorih njega dite. Mimo tele “tournee” beneškega godca, muormo reč, de so naši od Zveze slovenskih izseljencev z njih predsednico Nicole Feletig, nardil še puno drugih reči. Med telimi je pru poviedat, de v telem “italijanskem miescu” je bil tudi an večer posvečen rudarjem, minatorjem. Na njem so naši od Zveze imiel njih stand z beneškimi specialitetami an dobrotami. V Seraing v Belgiji na pobudo Zveze slovenskih emigrantov FJK Glas beneške ramonike na italijanskem sejmu Molto successo per la “tourneè ” belga di Riccardo Marchig, che ha partecipato al quinto mese italiano di “Tarantella Qui", organizzata da 15 associazioni italiane, tra le quali la sezione di Seraing dell’Unione emigranti sloveni del FVG. Nella foto accanto gruppo di emigranti della Slavia in Belgio, sotto Riccardo Marchig con Tony Di Napoli e con la presidente Nicole Feletig finestre di qualità certificate e San Pietro al Natisone (UD) Tel. 0432 727286 Fax 0432 727321 www.hobles.it novi mataj u r Četrtek, 7. novembra 2002 6 “Lytrate” tutta la storia del coro Monte Canin Raccolti i canti in un libro con compact disc Aktualno Giovedì 31 ottobre, in serata, nella pieve di S. Maria Assunta di Prato, si è tenuto il concerto del coro Monte Canin che, con l’occasione ha anche presentato il libro con il CD, dal titolo “Lytrate”. Un numeroso e caloroso pubblico ha seguito il concerto durante il quale sono stati proposti bei canti popolari, quasi tutti resiani. La conduzione della serata è stata affidata a Roberta Siega che ha saputo, con maestria, presentare tutte le fasi della serata. Il coro Monte Canin, composto da una decina di componenti, è sorto nel lontano 1971. Allora a fare da maestro era il pievano, don Alfonso Barazzutti, presente alla serata, ed il repertorio era composto da canti di montagna, canzoni degli alpini, canzoni friulane, ecc. Con il tempo, ed in particolare a partire dal 1977, il coro ha cominciato a inserire, nel proprio repertorio, anche canti resiani. La prima incisione è stata il disco “Hre alba” seguita subito dopo da un libretto, intitolato “Lipe Rožize” contenente i testi ed i spartiti di tredici canti, tutti resiani. L’attività rivolta al ricco patrimonio corale resiano è proseguita in questi anni incrementando il repertorio con ulteriori canti rielaborati, di cui alcuni già presentati dal Gruppo Folklo-ristico Val Resia, e con nuovi canti. Il CD contiene in totale 20 canti, tutti in resiano. Il libro, di 171 pagine, dal titolo “Lytrate” (fotografie), oltre agli spartiti ed ai testi dei canti è arricchito da diverse descrizioni sulla lingua, la musica, la danza e le tradizioni. Un lavoro questo che ha richiesto molto impegno da parte del coro che, con esso, ha felicemente celebrato i suoi trent’anni di continua e proficua attività. Un accenno va comunque fatto al capitolo sulla grafia a cura di Sergio Chi-nese, instancabile compo- nente del coro, insieme a Danilo Lettig, dalla sua fondazione. Si legge infatti: “... A Resia, invece, studiosi di origine non resiana, hanno imposto una grafia slovena che fa capire sì la matrice slava della nostra L’offerta dell'Istituto regionale sloveno per l’istruzione professionale Ancora posti disponibili per due corsi L’Istituto regionale sloveno per l’istruzione professionale - Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje informa che ci sono ancora posti disponibili per due corsi per adulti che saranno organizzati dall’istituto a S. Pietro al Natisone. Si tratta del corso di lingua e cultura slovena, della durata di 50 ore, che ini-zierà mercoledì 13 novembre, alle 17.30, e del corso di informatica di base, anche questo della durata di 50 ore, che prenderà il via martedì 19 novembre alle 18. Il costo dei corsi è di 125 euro. Per informazioni o iscrizioni si può telefonare al numero di cellulare 339.4628705 i lunedì, mercoledì e venerdì dalle 10 alle 13 ed i martedì e giovedì dalle 17 alle 20. lingua, ma non permette di cogliere esattamente i suoni e le sfumature del linguaggio resiano...”. Ritengo che il verbo “imposto” sia un po’ eccessivo. Tralasciando tutte le varie proposte emerse in passato e facendo riferimento al libro “Ortografia resiana - Tò ošt rozajanskè pisanje” realizzato dal Comune di Resia a cura del prof. Steenwijk, nel 1994, in qualità di consigliere comunale di allora, ricordo che nel 1991 era stato organizzato un convegno scientifico al quale tutti potevano partecipare, che ha posto le basi alla realizzazione di questa pubblicazione e alla grammatica. Chi altri meglio degli addetti ai lavori si poteva coinvolgere, per arrivare ad una risoluzione non personale ma scientifica del problema?! Il risultato è questa pubblicazione che codifica e regolarizza le quattro varianti principali e ló standard e, sono proprio queste che, conoscendone le regole, colgono esattamente i suoni e le sfumature delle quattro varianti locali. Come fare per conoscerle? Il circolo Rozajanski Dum insieme con il Comune di Resia ed il Centro intemazionale sul plurilinguismo dell’Università di Udine, a partire da mercoledì 13 novembre, organizza la quarta edizione del corso di ortografia e grammatica resiane rivolto agli adulti. L.N. Nekateri se pritožujejo, da imajo preveč mimo in dolgočasno življenje. Zato si izbirajo počitnice v krajih, kjer je prepovedano mirovati in kjer animatorji skrbijo, da imajo vedno kaj početi. So pa ljudje, katerih življenje je ena sama dogodivščina. Med temi je nedvomno naš slovenski rojak iz Sovodenj ob Soči dr. Vladimir Pahor. Sedaj živi v Rimu, vendar je s pomočjo Jožeta in Olgo Šušmelj napisal knjigo spominov, ki jo je izdalo Založništvo tržaškega tiska. Knjiga je zanimiva in dostopna Širokemu krogu bralcev, vsebuje pa marsikatero novost za zgodovinarje in druge specialiste. Mi jo lahko beremo kot nenavadno dogodivščino. Ljudem, ki imajo v družini vsaj enega emigranta, bo branje toliko bolj blizu. Seveda niso vsi uspeli, kot se je to posrečilo zdravniku Vladimirju Pahorju... Pahor se je rodil v Sovo-dnjah ob Soči marca leta 1923. Prvi del knjige opisuje življenje v tej slovenski vasi ob Soči. Spomini segajo na kmečko življenje, na igre, na pomanjkanje in na stik z naravo. To pa so tudi leta fašizma, ki je nastopal po slovenskih vaseh dokaj objestno. Tako se je Pahorjeva mladost kmalu povezala z antifašizmom. Po končani osnovni Soli je namreč Sel na gimnazijo in semenišče v Gorici. Takrat Spomini Vladimirja Pahorja “Na razpotjih življenja” se je srečal s slovenskimi goriskimi antifašisti. Iz tega Pahorjevega obdobja je najbolj zanimivo tiskanje časopisa Nova Pravda. Za časopis so se odločili leta 1941 antifašisti, praktično pa je zanj skrbel Pahor. Gradivo je zbiral ter tiskal in razmnoževal na vrhu cerkvenega zvonika v Sovo-dnjah. Časopis so po tajnih poteh delili na območju Čedada, Gorice, Tolmina in Postojne. V glasilu niso Se pisali o oboroženem uporu, vzbujali pa so narodni čut ter že v prvi Številki zarisali slovensko etnično mejo, to je ozemlje, ki naj bi pripadalo bodoči Jugoslaviji. Upoštevali so levo stran Soče od Gorice do Ronk. Bodoča meja pa naj bi potekala Se na desni strani ceste, ki pelje v Videm: od Krmina do Čedada in od Čedada ob Nadiži do Kobarida. Zaradi antifašizma je bil Vladimir Pahor zaprt. Dolgo pbdobje je pod pritiski in mučenjem preživel v raznih italijanskih zaporih in v Regina Coeli. Po kapitulaciji Italije, je zbežal iz zapora in se pridružil partizanskemu gibanju v Furlaniji in Benečiji. Po osvobo- ditvi je nadaljeval s prosvetnim delom na Goriškem in v rodnih Sovodnjah. Naslednje poglavje knjige zaobjema leta študija. Pahor se je odločil za zdravniški poklic. Najprej je Študiral v Padovi, vendar ga je zaradi antifašistične preteklosti in slovenstva policija gnjavila, da je moral oditi. To se je dogajalo v osvobojeni Italiji! Pahor je odšel v Jugoslavijo. Študiral je v Zagrebu in specializiral v Ljubljani. Zanimivo je, da se je že takrat pričel ukvarjati s posebno tkivno terapijo, s katero ga je seznanil prof. Mario Cor-daro iz Čedada. Prvo službo kot zdravnik je Vladimir Pahor opravljal v Novi Gradiški, sredi Slavonije na Hrvaškem. Srečal se je z revščino in sam moral organizirati zdravstveno mrežo. Med mnogimi težavami pa se je lahko v Slavoniji posvetil tudi svoji veliki strasti: lovu. Na lovu se je prvič srečal s Titom. Nehalo pa se je tudi to obdobje. Dr. Vladimir Pahor je po značaju odkrit in se ne boji povedati ljudem, kaj o njih misli. To mu v Jugoslaviji ni koristilo in se je tudi zato vrnil v Italijo. V Rimu je moral ponovno opraviti potrebne izpite. Po nostrifikaciji se je vrnil v Gorico, vendar tu ni uspel izpolniti svojih želja. Z ženo Nedo, ki jo je spoznal na Hrvaškem, se je vr- nil v Rim. Po začetnih težavah je odprl zdravniško ambulanto na Pariolih, kjer so živeli najpomembnejši italijanski in drugi ljudje. Tu se je Pahorjevo življenje spremenilo. Postal je zdravnik in svetovalec številnih znanih osebnostih, o katerih piše v knjigi. Zdravit je menihe in spoznal kardinale. Zdravil je člana Rockfellerjeve družine. Preko bodoče žene Henrya Forda Cristine Vettore se je seznanil s samim ameriškim avtomobilskim magnatom. Zdravil je kiparja Giuseppeja Mari-nuccija in mu tudi pomagal. Znani italijanski kipar je bil takrat reven. Pahor pa mu je pomagal, da je narisal portret Fordove žene, nato pa ga preko nje seznanil z lmeldo Marcos, ženo predsednika filipinske republike. Marinucci je odpotoval in narisal Marco-sov portret. V Pahorjevo zdravniško ordinacijo so prihajali znani novinar Ruggero Orlando, slikar Minardo, režiser Federico Fellini, svetovno znani dirigent Peter Maag, igralec Alberto Lupo, bivSi mož Marie Callas in mnogi drugi. Zdravil je politike in industrijce. Zanimivi so odlomki, ko Pahor preko pacientov opazuje gospodarski razvoj Lombardije,Veneta in Furlanije. Vladimir Pahor namreč ni imel ambulante le v Rimu. Za določen čas je hodil zdravit v Libijo, pozneje je imel ordinacijo v Milanu itd. V devetdesetih letih je redno hodil v Madrid, kjer je bil zdravnik in obenem “spovednik” evropskega magnata barona Thyssena. Da bi bilo njegovo življenje Se živahnejše, je Pahor hodil na lov in ribolov v afriške puščave, v elitna lovišča v Italiji in drugje. V bistvu je spoznal dober del italijanske “visoke” družbe in tudi mnogo mednarodnih veljakov. Ob vsem tem pa ni spremenil značaja, ampak je ostal odkrit, piker in obenem preprost. Morda mu je k uspehu pripomogel prav oster značaj, ki ga je včasih spravil v težave, po drug1 strani pa si je z od kr it os tj a pridobil zaupanje ljudi, se jim drugače nihče upal ničesar neprijetnega reči. Za Pahorja so bili vsi pacienti enaki. Ne bi vam odkrili vse knjige, vendar gre za pride' vanje človeka, ki je marsikaj videl in iskusil. Skratka> Vladimir Pahor sodi med tiste Slovence, ki so z določeno grenkobo odšli iz na' Sih krajev in v širokem svetu tudi uspeli, (m.a.) — Aktualno = Pagine da risfogliare - 5 7 četrtek, 7. novembra 2002 J 8 e 9 novembre convegno internazionale a Udine Lingue e identità fattori di sviluppo Anche la nostra isola a Trento “Isole di montagna” è una manifestazione della provincia di Trento e della regione Trentino Alto Adige che coinvolge tutti i gruppi linguistici delle Alpi offrendo loro l’opportunità di presentare la propria lingua e cultura, ma anche i prodotti tipici. Quest’anno si è tenuta dal 17 al 20 ottobre ed ha visto anche la partecipazione degli sloveni, in particolare quelli delle valli del Natisone grazie all’iniziativa del Centro studi Nediža e del circolo culturale Ivan Trinko. Marianna Bonini, Cristina Bergnach ed Anna Bemich con la sua fisarmonica diatonica e nei costumi della BeneSka folklorna skupina hanno animato lo stand sloveno dov 'erano esposte pubblicazioni e depliant ed altro materiale promozionale. Aperti al dialogo o piuttosto isolati? L'ingresso allo stand e l'esibizione di Anna con la fisarmonica Poco tempo fa un settimanale friulano pubblicava un’intervista al presidente di un coro delle Val- li. Il colloquio esulava inizialmente dal tema musicale per trattare la provenienza dei coristi e la loro cultura peculiare. La gente delle Valli del Natisone era così definita “etnia giunta 1300 anni fa dal Baltico e che dimostra attitudini alla professione del soldato”, che “possiede la dignità di praticare una lingua vera e propria. D’estrazione slava ma senza cose in comune con i vicini sloveni, croati e serbi. Il nostro timbro proviene dall’estremo nord dell’Europa. Personalmente non comprendo le citate lingue contermini”. Di tutte queste affermazioni è l’ultima quella che mi pone di fronte ad amari quesiti: che valore ha l’orgoglio dell’estraneità totale, dell’essere un “altro” incompatibile, avulso, contrario al confronto e al dialogo? Perché ancora oggi, con un’Europa dei popoli dietro l’angolo, si usa una lingua non come strumento di comunicazione ma come innaturale discriminante? All’università molti a-mici italiani si stupivano del fatto che comprendessi i discorsi dei croati. Questo espediente mi permetteva di parlare della Benečija e delle sue vicende e rafforzava in me la consapevolezza della grande ricchezza che la nostra cultura mi metteva a disposizione: una chiave privilegiata per accedere al grande scrigno della cultura slava, uno strumento di confronto e conoscenza. Molti studiosi affermarono questa importante potenzialità dei Benečani, così come si evince dagli atti dei “Benečanski Kulturni “Lingue minoritarie e i-dentita locali come risorse e-conomiche e fattori di s\’ilup-po”, questo il titolo del convegno intemazionale organizzato per l’8 e 9 novembre a Palazzo Belgrado dalla Provincia di Udine assieme alla Generalità! de Catalunya e Eusko Jaurlaritza - Gobiemo Vasco. L’inaugurazione del convegno avrà inizio alle ore 10 alla presenza delle massime autorità regionali e provinciali, nonché delle regioni ospiti. I lavori avranno inizio alle ore 15 con un confronto sul tema “Le lingue minoritarie come fattori di sviluppo economico: gli studi e le attivila' delle istituzioni" che sarà moderato dall’assessore Fabrizio Cigolot Interverranno: Glyn Williams, docente U-niversità del Galles - “Lingua e new economy”; Begona Antxustegi, Tecnico di Pianificazione linguistica del Paese Basco - “Le lingue minoritarie come fattori di sviluppo economico”; Joan Solé Camar-dons. Direzione di Politica Linguistica, Generalitat de Catalunya - “Sviluppo economico e lingua catalana”; Raimondo Strassoldo, direttore dèi CIRF dell’Università di Udine - “Aspetti socio-economici della dinamica linguisti-co-culturale in Friuli”; Sara Brezigar, ricercatrice del Centro di studi etnici di Lubiana -“Marketing e lingue minoritarie in un contesto di elevata tutela giuridica”; Francesco Marangon, docente a Scienze Economiche all’Università di Udine - “Un’analisi economica della promozione della lingua e della cultura friulane nella Regione Friuli-Venezia Giulia”; Franco Rosa, docente associato del Dipartimento di Biologia ed Economia dell’Università di Udine -“Differenziazioni, culture locali e atteggiamenti del consumatore”; William Cisilino, responsabile Ufficio lingua friulana Provincia di Udine - “La promozione della lingua friu- lana in campo economico: u-na proposta normativa”. D convegno riprenderà sabato alle ore 9.30. Al centro dell’attenzione “Il marketing nelle lingue minoritarie: l'esperienza delle imprese”. Interverranno: Damiano Possenti, Brand manager Sans Souci - “Il marketing dei prodotti vicini alla loro terra d’origine: Sans Souci e la lingua friulana”; Antonio Maria Bordelli, Presidente Città Fiera - “Lingua e cultura locale: l’esperienza di Città Fiera”; Benjamin Tejeri-na Montana, Università del Paese Basco - “Economia, mercato e industria linguistica nel Paese Basco”; Alessandro D’Osualdo, pubblicitario -“Parametri necessari per un posizionamento del prodotto lingua e dei prodotti costruiti su di essa”; Barbara Pianca -“L’uso della lingua friulana nelle denominazioni delle ditte”; Sandro Sillani, ricercatore presso il Dipartimento di Biologia ed Economia dell’Università degli Studi di Udine -“Effetti della comunicazione di marketing in lingua friulana nella grande distribuzione: il caso dell’iperlavoratore di U-dine”; Tarcisio Mizzau, Associazione industriali di Udine, ‘Tutela della lingua friulana. Aspetti economici”. Modererà l’assessore Irene Revelant. Nel pomeriggio alle ore 15 il convegno riprenderà i lavori con l’approfondimento di un altro tema importante: Turismo culturale, commercio e diritti dei consumatori: le lingue minoritarie come nuove opportunità'. Moderati dall’assessore Lanfranco Sette interverranno: Meritxell Llorente Briones, responsabile della pianificazione linguistica del Dipartimento di Economia, Industria e Turismo della Generalitat di Catalunya - “Azioni di pianificazione linguistica nell’ambito di industria, commercio e turismo”; Stefano Gigante, Vice-Preside Istituto per il Turismo di Lignano Sabbiadoro - “Il turismo culturale come fattore di sviluppo economico e sociale”; Antonio Tombolini, Y-DEA - “La lingua come marchio di qualità: prodotti alimentari e offerta turistica”; Teresa Totino, Presidente E-spaci Occitan - “Identità linguistica e sviluppo economico nelle Valli occitane del Piemonte: l’esperienza di Espaci Occitan”; Alfredo Weiss, e-sperto di marketing Val di Fassa, “Prodotti turistici e artigianali: il valore aggiunto (felle identità locali”; Giuseppe Avorio, ricercatore presso l’Accademia Europea di Bolzano, “La tutela dei consumatori in una Provincia bilingue: il caso dell’Alto Adige/Siidti-rol”; Joan Ramón Solé i Du-rany, Direzione di Politica Linguistica, Generalitat de Catalunya - “Lingua catalana e tutela dei consumatori”. letterario ma arricchiti da termini dialettali; di un lessico giuridico di certo esistito e utilizzato negli A-renghi, ma non pervenuto fino a noi; della necessità, per un completo sviluppo culturale, di un ampliamento delle competenze linguistiche verso lo sloveno standard, più moderno e rispondente alle necessità contemporanee. Concludeva il suo intervento affermando comunque che “grazie ai particolari fattori affettivi tradizionali la creatività artistica dialettale, anche scritta, non potrà essere messa in disparte”. I Benečanski Kulturni Dnevi qui citati si svolsero a Scrutto, di fronte a un u-ditorio di circa 600 persone in sette lezioni, tra l’ottobre del 1973 e l’aprile del 1974. E’ una annosa costante, dunque, tornare periodicamente su questi temi, ma pare necessario finché non si raggiungerà un orgoglio sereno della propria identità, quello che permette un rapporto paritario e di scambio con tutte le altre realtà culturali. Michela Predan “Lingua, espressione e letteratura nella Slavia italiana, Quaderni Nediža 2, EST 1978 Dr. Breda Pogorelec Dnevi” raccolti nel secondo numero dei Quaderni Nediža. In quel convegno studiosi italiani e sloveni presentarono le loro ricerche sul dialetto delle Valli del Natisone, del Torre e di Resia, delineandone la provenienza, lo sviluppo, i contatti con la lingua standard. Alcuni saggi mettono in luce il carattere arcaico delle parlate di Resia e dell’alta Val Torre, dovute principalmente all’asprezza orografica della zona e alle conseguenti difficoltà di contatto con le altre vallate e con la vicina Slovenia, oltre ai noti ostacoli politici e amministrativi che si succedettero nei secoli. I relatori trattarono inoltre la ricchezza linguistica del Friuli, regione unica, dove si incontrano i tre domini etnico-linguistici che caratterizzano l’Europa: quello latino, quello slavo e quello germanico. L’attenzione fu posta in particolare sugli scambi, i prestiti, i retaggi comuni riscontrabili nelle varie lingue presenti su questo territorio. Breda Pogorelec intervenne riguardo la letteratura della Slavia Italiana, parlò dei catechismi e delle prediche scritti in sloveno Po jabuke gor h Savin Vsako lieto, kadar so zdriele jabuke gremo h Savin tle v Spietar. Ona nam pokaže vse sorte jabuk, ki jih ima v sadovnjaku. Smo tud’ jih pokušal an so zaries dobrè an sladke. Savina nam je pravla, de tiste jabuke buj debele jih prodaja zajest an te buj mikane se jh nuca za narest ožejt, marmelado, sol ak se jih peče tu forne. Le tist dan po pot smo srečal gospoda Franca, ki je klatiu oriehe, nam je pokazu, kuo jih varZe dol iz drievja z dugo raklo. pošto v Š peter V Hrastovije za videt kakuo se diela vino novi mata j ur četrtek, 7. novembra 2002 8 Šli smo na Minimatajur V sredo, 9. oktobra, smo šli si ogledat pošto, da bi razumeli kako deluje. Na pošti so nas prijazno sprejeli direktorca Anna in poštni uslužbenci. Direktorca nam je poka- zala obrazec telegrama, nam je razložila kako ga napišemo in kako ga pošta sprejme s teleprinterjem. Razložila nam je razliko med navadnim priporočenim in zavarovanim pi- smom. Povedala nam je, kako pošiljamo pakete in razliko med navadnim in hitrim paketom. Zvedeli smo, da paket lahto tehta do 30 kg in smo videli tehtnico za tehtanje paketov. Direktorca nam je razložila, da na pošti lahko tudi plačujemo račune s položnico, lahko tudi pošiljamo denar s poštno nakaznico. Poleg navadne nakaznice obstajajo tudi nakaznice on-line, ki jih pošiljamo po računalniku in so zato hitrejše. Gospa je poudarila to, da hitrejša in varnejša je pošta več stane. Na pošti lahko tudi hranimo naš denar. Sedaj bi lahko odprli hranilno knji- žico, denar pa bi ga dvignili šele pri 18. letih. Prekoračili smo težka steklena vrata in stopili v urad, ki je popolnoma zaprt, ker pošta hrani vrednosti. Videli smo tudi različno označene vreče glede na prednost, ki jo ima pošta v njih. Poslali smo tudi razglednice in pisma. Na nekaterih razglednicah so zalepili poštni uslužbenci navadne znamke, na drugih pa nati- snjene z računalnikom. Natisnjene znamke so že imele napisano koliko je treba plačati, glede na težo pošte. Težja je pošta več je treba plačati. Direktorca nam je dala obrazce, da smo v šoli lahko vadili v pošiljanju raznih pisem in paketov. Poslovili smo se in se zadovoljni vrnili v šolo, saj smo se naučili kako deluje pošta. 5. razred dvojezične osnovne šole Drugi dan oktuberja mi otroc od dvojezičnega vrtca smo šli v Hrastovije. Kaj dielat? Smo šli h nonu Remo, de nam pokaže kuo se nardi vino. Kadar smo paršli v Hrastovije nas je čakalo puno ljudi: Silvia, Francesca, nono Remo, Nadalin, Gigi an Petar. Smo paršli v tak liep prestor, de naše učiteljce so lahko počivale: tan nono Remo ima piesak an puno igrač za norčuvat, an adan velik prestor za letat an se skrivat. Nono Remo an Nadal so paračal vse, kar kor za ru-nat vino: parvo grazduje, potlè makino za mliet an potlè turkelj za zmastit de pride vino, mi smo lepuo gledal an na koncu smo an ‘no kapjo pokušal. Tist dan za nas je bla pru ‘na liepa fešta: sonce, smo vidli, kuo se runa vino, smo norčuval an na koncu Silvia, Francesca an Petar so nam skuhal pasto-šuto an torte. Mi učiteljce an otroc če-mo zahvalit vse an se tro-štamo, de se bomo varnil pa za kako drugo rieč. četrtek, 7. novembra 2002 Legge 38, le scelte della Val Torre segue dalla prima Più articolata la scelta che riguarda Lusevera. Si prevedono il recupero di vecchi filmati inerenti la vita rurale della popolazione e la loro conversione in un sistema digitale (15.000 euro per il 2001), la realizzazione del sito internet dell’amministrazione comunale (5.000 euro per il 2001), la sistemazione e il rifacimento della strada comunale che collega Micot-tis al bivio di Monteaperta (13.856 euro per il 2001), la realizzazione di depliant turistici (1.469 euro per il 2001 e 4.000 per il 2002), la . ricerca, stesura e pubblicazione di un libro sulle antiche ricette dell’Alta Val Torre (15.000 euro per il 2002), infine la riscrittura e ripubblicazione di una monografia comprendente notizie storiche locali (16.550 euro per il 2002). Stališče večinske koalicije sprejeli v pristojni komisjij Zaščita v celotni občini Gorica V Gorici, kot kaže, so se konCno razblinili dvomi v vrstah večinske levosredinske koalicije, ki vodi občinsko upravo. Le-ta bo namreC predlagala paritetnemu odboru, naj vzame v poštev pri izvajanju zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Furlaniji-Julji-ski krajini celotno območje občine. Jabolko spora je bilo središCe Gorice, podobno kot se dogaja v Trstu. Na torkovi seji pristojne občinske komisije, ki se je je udeležil tudi odbornik Damjan Terpin, delu katere je sledila številna publika, je bilo namreC sprejeto stališče, ki ga je obrazložila predstavnica Marjetice Mara Cemic in še posebej naglasila, da gre za izvajanje zaščitnega zakona a tudi za priznanje dostojanstva slovenske manjšinske skupnosti, ki v središCu mesta živi, nikakor pa ne ST posega na področje večine. Mara Cernic je uvodoma pojasnila, da govori v imenu celotne večinske koalicije. Razprava v komisiji je bila živahna, spretno in konstruktivno jo je vodil predsednik komisije Giorgio Ivone. Goriški levi-ser- CfOcsJ a Il puntino sulla i Succede a Trieste. Il ministro degli interni della Repubblica Slovena dott. Rado Bohinc vuole deporre una corona commemorativa nella Risiera di San Saba e trova le porte della Risiera chiuse. 11 sindaco di Trieste Dipiazza si scuserà... L’ associazione dei deportati ANED vuole inaugurare nella stazione ferroviaria di Trieste una lapide in memoria ai deportati e caduti scritta in varie lingue: in italiano, sloveno, ebraico, serbocroato, tedesco, inglese e francese. La solerte amministrazione comunale di Trieste procura ed affigge una lapide rigorosamente in solo italiano: proteste alla cerimonia commemorativa. L’assessore alla cultura del Comune di Trieste l’on. Menia ribadisce sulla prima pagina del Piccolo che i quattro antifascisti sloveni Bidovec, Marušič Miloš e Valenčič, condannati dal tribunale speciale fascista, voluto espressa-mente da Mussolini, furono dei semplici terroristi e precursori delle Br. Finalmente una visione culturale chiara! Gesta audaci e decise! E poi diciamocelo... gli uomini veri non vanno nelle effeminate “beauty farm” di Fiuggi, ma pensano a future sciagure sotto il gelido scudiscio della bora. Buona sfortuna! dini je uspelo izničiti poskuse desnice, ki je težila v ustvarjanju napetosti in razdora ter strniti svoje vrste. Predsednik Ivone pa se je neumorno prizadeval zato, da bi prišlo do skupnega stališča vsaj z delom opozicije in sicer s predstavniki Naprej Italija. Skupina svetovalcev desnice je že pred Časom poslala v skladu z določili zakona predlog paritetnemu odboru, ki še vedno Čaka na odločitev večine. V bistvu je bila desnica pripravljena sprejeti popolno izvajanje zakona v dveh, morda treh primestnih krajih, v Standrežu, Pevmi, Oslavju in Stmavru ter morda tudi v Podgori. Nikakor pa ne v središCu Gorice. Od tu stopnjevanje kampanije proti izvajanju zakona. Kot reCeno se je v torek večinska koalicija zedinila. In občinski svetovalci, kakor predvideva zakon se, bodo o tem izrekli v dokumenti, ki naj bi ga v kratkem posredovali paritetnemu odboru. 9 Banka Čedad in projekt solidarnosti Cedajska banka se vse bolj prizadeva za okrepitev svoje vloge v Furlaniji in širši deželni stvarnosti, obenem pa kaže tudi precejšnjo občutljivost za socialno stanje na tem območju. Pred nekaj dnevi je vodstvo Banke Čedad s predsednikom Loren-zom Pelizzom in generalnim ravnateljem Ne-reom Terreranom predstavila v Pordenonu najnovejšo pobudo na socialnem področju in sicer “Projekt solidarnost”. S to pobudo želijo podpirati društva in organizacije, ki v Furlani- ji-Juljiski krajini delujejo na socialnem področju, na zdravstveni, socialni in raziskovalni ravni. Predstavitev je bila v Pordenonu, tudi zato ker bo prvi dobil finančno podporo iz tega projekta Onkološki center CRO, ki je znan za svojo zdravstveno in raziskovalno dejavnost v vsedržavnem merilu. V bistvu je projekt preprost, pri njem sodelujejo pa tako stranke banke, ko kupujejo obveznice in se odpovedo delčku svojega zaslužka kot sam čedajski bančni zavod, ki vlaga v socialne namene večji delež. Organizzato dalla Forania si terrà in canonica Corso biblico a S. Pietro La Forania di San Pietro al Natisone informa che sta per iniziare un Corso Biblico, aperto ed adatto a tutti. Il corso sarà tenuto dal biblista dott. don Stefano Romanello. Gli incontri si terranno nella canonica di S. Pietro al Natisone dopo cena e precisamente dalle ore 20.30 alle 22. Si tratta di un ciclo di conferenze che avranno luogo lunedì 18 novembre, lunedì 25 novembre, lunedì 2 dicembre e si concluderà lunedì 9 dicembre. La memoria Quella melodìa che va “Iz globočine...”, canto che da sempre rende l’estremo saluto ai Iz globočine piejem Tebi, o Gospod. Con queste parole inizia il canto che da tempo immemorabile rende l’estremo saluto alla vita nel cimitero di Topolò. Quando ero bambino ricordo questa triste melodia che andava direttamente al cuore riuscendo a farci inumidire gli occhi ed a farci partecipare in maniera intima al dolore ed allo sconforto di chi aveva perso una persona cara. L’armonia con la quale si a-malgamavano le voci e uscivano dai petti come una soffusa cantilena era dovuta alla bravura del “coro” del paese composto da persone quali Alfonso, Fabio, E-milio, lo zio Pepo, che erano quelli che iniziavano il canto. Le donne, quali la Lojza, la Pia, la Lidia... che avevano il dono di u-na bella voce contribuivano in maniera determinante! Qualche volta c’era anche un po’ di rivalità tra i “cantori” su chi doveva dare la “nota” di partenza, ma anche questo era ormai parte della tradizione e del sentimento. Oggi la maggior parte di questi cantori sono scomparsi, ma nel cimitero di Topolò il giorno dei defunti e in altre tristi occasioni questo canto resiste ancora. Magari con qualche stonatura in più, per quale voce non allenata, ma è un coro ancora presente che accompagna tutti i nostri morti. Lino S’ Tapoluovega Stara fotografija cerkvenega zbora iz Topolovega (iz bogatega arhiva Lina Scuoch) direttamente al cuore defunti a Topolò, anche oggi che molti cantori non ci sono più Četrtek, 7. novembra 2002 Risultati Amatori Mereto - Reai Filpa 0-3 1. Categoria Valli Natisone - Baby color 1-0 Risanese - Valnatisone 1-1 Poi. Valnatisone - Ravosa 0-0 3. Categoria Millenium - Osteria al Colovrat 3-3 Lib. Atl. Rizzi - Savognese 1-0 Calcetto Audace - Stella Azzurra 0-1 Merenderos - Tolmezzo 3-7 Juniores Bronx team - Bar K2 5-9 Valnatisone - Cividalese 0-0 Il santo e il lupo - Paradiso dei golosi 44 Allievi Prossimo turno Chiavris - Valnatisone 1-6 Giovanissimi 1. Categoria Valnatisone - Tre stelle 2-0 Valnatisone - Com. Faedis (09/11) Esordienti 3. Categoria Gaglianese - Valnatisone 1-2 Savognese - Savorgnanese Pulcini Cormor - Audace Audace/A - Bearzi/A 2-4 Juniores Audace/B - Bearzi/B 3-0 Union 91- Valnatisone Allievi Valnatisone - Tre stelle Giovanissimi 7 Spighe - Valnatisone Esordienti Valnatisone - Savorgnanese/B Pulcini Gaglianese/A - Audace/A Gaglianese/B - Audace/B Amatori Reai Filpa - Baby color Al cantinon- Valli Natisone Osteria al Colovrat - Bar agli amici Calcetto Osteria all'alpino - Merenderos Paradiso dei golosi - Special five Elettr. manzanese - Bronx team Amici della palla - Il santo e il lupo Classifiche 1. Categoria Tricesimo 19; Riviera 16; Flumignano 13; Tre stelle, Ancona 12; Valnatisone 11; Tarcentina 10; Lumignacco 9; Colloredo, Nimis, Union Nogaredo 7; Com. Faedis, Buonacquisto 5; Trivignano 3. JUNIORES Com. Pozzuolo 17; Tolmezzo 15; Pa-gnacco, Union 91 13; Cividalese, Palma-nova 12; Tricesimo 10; Valnatisone, Fa-gagna, Gemonese 8; Manzanese 7; Rivignano 5; Centro Sedia 3; Gonars 1. Allievi Valnatisone 15; Moimacco 13; Tava-gnacco, Virtus Manzanese 11 ; Comunale Faedis, Gaglianese, Lestizza, Cussignac-co 8; Chiavris, S. Gottardo, Centrosedia 7; Buttrio, Tre stelle 6; Pozzuolo, Buonacquisto 0. Giovanissimi Serenissima, Virtus Manzanese 18; Pozzuolo 13; S. Gottardo, Centrosedia 12; Pa-sian di Prato 10; Gaglianese, Torreanese 9; Tre stelle 7; 7 Spighe, Savorgnanese 5; Valnatisone 3; Assosangiorgina 1 ; Azzurra, Fortissimi 0. Amatori (Eccellenza) Bar Corrado, Ottica L'occhiale 6; Valli del Natisone, Ediltomat, Manzano, Ziracco, Termokey 5; Reai Filpa Pulfero, Mereto di Capitolo, Goricizza 4; Warriors 3; Al cantinon 2; Baby color, Chiasiellis 1. Amatori (2. categoria) Osteria al Colovrat 7; Millenium 6; Racchiuso, Dinamo Korda 5; Birreria da Marco 4; Bar agli amici, S. Lorenzo 1 ; Brigata brovada 3; Gunners 2; Ravosa, Poi. Valnatisone 0. Le classifiche dei campionati giovanili e amatori sono aggiornate alla settimana precedente. ? J&, <-________ La squadra amatoriale di Pulfero espugna con un risultato netto il campo del Mereto di Capitolo Lunedì con il sorriso per il Reai Bella gara contro la Gaglianese Esordienti ok, decide Miano GAGLIANESE 1 VALNATISONE 2 Gaglianese: Matteo Bartolini, Matteo Flo-reancig, Alberto Costa-peraria, Alessandro Za-nuttigh, Roberto Costantini, Alen Luis, Davide Lenardon, Federico Co-staperaria, Carlo Marti-nis, Giovanni Buzzin, Gerry Fabbro, Andrea Turco, Riccardo Marzolino, Francesco Beuzer, Filippo Di Primo. Allenatore: Federico Gatto. Valnatisone : Denis Delič, Matteo Cencig, Andrea Chiabai, Emanuele Chiacig, Alberto Vogrig, Domenico Polverino, Francesco Ruc-chin, Matteo Specogna, Michele Miano, Manuel Primosig, Nicola Spa-gnut, Fabrizio Coszach, Davide Conzut, Matteo Cumer, Alex Venturini, Matia Simoncig, Rudy Bertolutti. Allenatore: Renzo Chiarandini. Arbitro: Mario lussa Gagliano di Cividale, 2 novembre - Il pubblico presente ha assistito ad una bella gara tra due squadre della categoria Esordienti che hanno fatto intravedere buone trame di gioco su entrambi i fronti. Alla fine dei tre tempi regolamentari ha a-vuto la meglio la formazione valligiana. La Gaglianese si è portata in vantaggio dopo un solo minuto grazie ad un guizzo del suo capitano Giovanni Buzzin, lesto ad incunearsi nella difesa ospite ed a Francesco Hucchin battere imparabilmente il portiere Denis Delič. La Valnatisone, prima ha corso un serio pericolo quando un attaccante locale da buona posizione calciava il pallone a lato. Gli ospiti andavano vicini al pareggio negato, da un grande intervento del portiere Bartolini. Alcuni minuti più tardi arrivava il gol di Domenico Polverino. Nella terza frazione di gioco le due squadre continuavano, con azioni corali, a cercare la via del successo. La Valnatisone, più esperta, riusciva nell’intento a conclusione di una bella azione finalizzata dall’imparabile tiro da fuori area di Michele Miano. Va segnalato, infine, lo spirito di sportività e di correttezza sia in campo che sulla gradinata e l’ottima direzione del dirigente arbitro Mario lussa. Paolo Caffi Pareggio esterno della Valnatisone, sconfitte Savognese e Audace Gli Allievi senza ostacoli, secondo successo per i Giovanissimi La Valnatisone ha pareggiato la gara di Risano sfiorando il colpaccio. I valligiani guidati da Fulvio Degrassi sono passati per primi in vantaggio con Andrea Lorenzini, subendo dopo soli due minuti la rete del pareggio dei padroni di casa. Nella ripresa gli azzurri in superiorità numerica hanno centrato la traversa su punizione con Gabriele Miano. Sconfitta di misura per la Savognese ad Udine sul campo dei Rizzi. La Stella Azzurra di At-timis ha espugnato il campo dell’Audace di S. Leonardo. L’atteso derby tra gli Juniores della Valnatisone e quelli della Cividalese è terminato con un risultato a reti bianche, La gara è stata seguita da un numeroso pubblico. I locali hanno recriminato per un calcio di rigore non concesso dall’arbitro per un fallo del portiere ducale su Andrea Dugaro. Continuano la loro marcia in testa alla classifica gli Allievi della Valnatisone che hanno espugnato il campo del Chiavris giocando una grande partita. I ragazzi valligiani sono andati a segno tre volte con Nicolas Crainich, due con Andrea D’Odorico ed una con Mattia Iuretig. " I Giovanissimi della Valnatisone hanno ottenuto contro la Tre Stelle di Bressa/Campoformido il secondo successo stagionale. I valligiani hanno sbloccato la gara nel corso del primo tempo grazie alla rete messa a segno da Gianluca Cemoia. Nella ripresa i locali hanno raddoppiato con il gol firmato da Simone Clinaz. La formazione A dei Pulcini dell’Audace di S. Leonardo ha perso con il Bearzi, andando in gol due volte con Nicola Strazzoli- Oltre alla Valnatisone, anche l’Audace di S. Leonardo ha fatto pervenire materiale sportivo agli amici di Cugir, in Romania, che hanno ringraziato inviando questa fotografia setig sono andati in gol con Gianni Qualla, Massimo Gus e Michele Martinig. Negli ultimi 7’ i padroni di casa hanno rimontato lo svantaggio di due reti. Primo punto ottenuto dalla Polisportiva Valnatisone di Cividale che ha pareggiato con il Ravosa. Nel campionato di Eccellenza di calcetto i Merenderos sono stati superati dal Tolmezzo. Per gli azzurri hanno fatto centro Simone Vogrig, Emiliano Dorbolò e Mauro Corredig. In Seconda categoria il Bronx Team ha dato via libera al Bar K2. Per i san-pietrini sono andati a segno con Matteo Trinco, autore di un poker, e con Michele Guion. Il derby tra II santo e il lupo ed il Paradiso dei golosi, giocato lunedì 4 sera, si è concluso in parità. A realizzare le reti dei “pasticceri” sono David Specogna, autore di una doppietta, Daniele Marseu e Moreno Moratti. Gli avversari hanno risposto con i due gol realizzati da Andrea Zuiz e le reti di Moreno Mauri e Marco Carlig. (p.c.) ni. Vitttoria della squadra B grazie alla doppietta di Federico Bait e il gol di Maurizio lussa. Nel campionato di Eccellenza amatoriale, rotondo successo esterno del Reai Filpa di Pulfero del presidente Claudio Batti-stig, che si è imposto sul campo del Mereto di Capitolo. Per i ragazzi valligiani allenati da Severino Ce-darmas hanno fatto centro due volte Carlo Liberale ed una volta Alen Duzdano-vič. I pulferesi si rilanciano così verso posizioni di Gianluca Cernoia (Giovanissimi) classifica più consone al proprio potenziale. Nel turno casalingo la Valli del Natisone del presidente Mauro Clavora, grazie alla rete realizzata al 20’ della ripresa dallo sloveno Ervin Kavčič, si mantiene nelle posizioni di testa della classifica. Nel campionato di Seconda categoria l’Osteria al Colovrat di Drenchia si è confermata solitaria al vertice della classifica nonostante il pari ottenuto a Chiopris-Viscone con il Millenium. I ragazzi del presidente Roberto Toma- Kronata novi matajur četrtek, 7. novembra 2002 Se lahko smiejejo pred fotografsko makino: pogledita, kakuo se lepuo darže an če je šlo mimo že puno liet, odkar so nosil kratke bargeškice an kratke kotulne, stane! Lietos so dopunli 63 liet saj so se vsi, pru vsi rodil lieta 1939. Venčpart so iz Nediških dolin, pa so se jim zvestuo parložli an parjatelji iz Čedada an drugih kraju dol v planji. Je bluo 26. otuberja lietos, kar so se še ankrat zbral za praznovat vsi kupe njih lieta. Nie manjkalo za pit, nie manjkalo za jest an so se tudi lepuo veplesal. Za organizat fešto so se narvič potrudila Bepo iz Dolenjega Tarbja an Antonio iz Dolienjanega, pa pru vsi so parpomagal, de bo liepa an vesela... Kaka škoda je bila se pozno v nuoč pobrat damu Matteo rase... ima že 25 liet! Uoščila za njega parvi kuart stuolietja “Veseu rojstni dan" je bluo napisano na sladki torti S komitatam za Ažlo v Fuojdi 8. dičemberja vsi kupe na kosilo “Liliana, ma kaj je šlo že tarkaj liet napri, odkar naš te mal seje rodiu?” “Eh ja, je šlo, je šlo... ka’ misleš, de imamo šele dvajst liet ist an ti?” “Ben, dvajst ne, samuo kako vič!” “Ben, denijo takuo, ki češ... pa od tistega 3. novem-berja, kar naš te mal je paršu na sviet, je šlo napri 25 liet!” “Oh vsi hudiči, sa’ se mi pari, de je včera komedju ta po hiš an smo se vsi smejal!” “Ben, sa komedjà šele... ne samuo tle po hiš. Seda i-ma tako kuražo, de komedja an du Ristori v Čedade, du Špietre an vserode, kamar gre s tistim od Beneškega gledališča!” “Ja, an ku de bi na bluo zadost, komedja tudi v koči od Planinske družine Benečije, kadar se dene on “di turno” antà sma ist an ti, ki kuhamo kafè an čaje za ponudit tistim, ki gor parhajajo!” “Eh, tak je naš Matteo. Pa naj vie, de ga imamo vsi v družini, ist, ti, naša Erika, ki bi bla njega sestra, noni an parjatelji, zlo zlo radi. An de čeglih ima “že” 25 liet, on bo nimar naš te mal!” P.S. Dragi Matteo Balus (Fejcju po mater an Mačkinu po tatu iz Gorenjega Tarbjà), al si vidu, ka’ so ti napisal mama an tata za tuoj rojstni dan? Mi od Beneškega gledališča an od Planinske družine Benečije ti želmo veseu rojstni dan... an te čakamo na kozarec vina an na koščič gubance v vašim “Borgo dei meli”. Komitat za Ažlo je nimar na diele, vsak miesac organiza kiek. Telekrat je poštudieru na kosilo, kjer naj bi se srečali vasnjani, pa tudi parjatelji iz drugih kraju an vasi. Kosilo bo v nediejo 8. dičemberja v Fuojdi, par “ristorante Scozzir”. Na kosile na bo manjkalo pru nič an za tiste, ki jim je všeč plesat al pa poslušat muziko, so poskarbiel tudi za tuole. Te veliki špindajo 18,50 evru an s tem se plača za jest, za pit an še slad-čino an kafè. Te mali plačajo pa 9,30 an za nje so poštudieral poseban menù, kjer na bojo manjkale “patatine”. Za se vpisat se muoreta obamit do gostilne Alla Rinascita v Ažlo an kar se vpišeta, muoreta tudi plačat. Je cajt do sabote 30. novemberja, pa muorta po-hitiet zak je samuo 120 prestoru! Cai - sottosezione Val Natisone 17 novembre ASSEMBLEA E PRANZO SOCIALE Ore 9.00 - ritrovo a San Pietro e partenza per Kobarid per una facile escursione. In caso di maltempo visita al museo della grande guerra ore 12.15 - tutti “Alla trota” a Specognis di Pilifero per l’assemblea ordinaria annuale alle 12.30. A seguire il pranzo sociale SVET LENART Gor. Miersa - Madriolo Žalostna novica V čedajskem Spitale je umarla Anita Chiuch. Imie-la je 74 liet. Anita je živiela par hčeri Patrizi v Madriolu, blizu Cedade an z nje smartjo je v žalost pustila njo, zeta Valeria, navuoda Fabia, brate an vso žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v sriedo 30. otuberja popudan v Karariji. Naj v mieru počiva. DREKA Gorenja Dreka Zbuogam Matilda Na dan vsieh svetih nas je za venčno zapustila naša draga mama, nona an bi-žnona Natalia Bergnach, uduova Zufferli, ki vsi smo klical Matilda. Rodila se je 84 liet od tega v Mežnarjovi družini par Bamjake, od kjer je že mlada odšla služit v Milan, kot večina naših čeč. Potlè se je poročila s Tonam Mušeljovim iz Gorenje Dreke. Preselila sta se v Latino blizu Rima, kjer se jim je rodiu parvi sin Luciano. Ljubezan za domače kraje an težave, ki so jih imieli na novi zemlji je parklicala mlado družino nazaj damu v dreško vas. Tle sta vso življenje dielala an skarbiela za njih otroke. Sest so jih imiel, štier puo-be - Luciano, Silvano, Pierino, Gregorio, an dvie če-če - Loretta an Gilberta,-Potlè Tona je umaru, pa Matilda nie ostala sama, saj nje otroc so imiel nimar cajt za stat blizu nje. Matilda je doma ostala, dokjer jo je zdravje daržalo. Ze par liet pa je hodila pozime h hčeri Loretti v Corno di Rosazzo an tle je preživiela tudi nje zadnje miesce na telim svietu. Matilda je bla ostala ta zadnja koranina bratru an sestri Mežnarjove družine. Seda je umarla še ona an v žalost je pustila nje otroke, zete, nevieste, navuode an dva pranavuo-da, saj je imiela srečo ratat dvakrat bižnona. Nje pogreb je biu par Devici Mariji na Krasu v nediejo 3. novemberja. Puno parjatelju an žlahte so ji paršli dajat zadnji pozdrav an tako veliko muorje ljudi je pretreslo sarce nje otru-ok, ki željo lepuo zahvalit vse, pru vse, ki so z njih prisotnostjo jim stal blizu v telim žalostnim momentu. Posebna zahvala naj gre cerkvenemu zboru, koru Device Marije, kjer je tudi Matilda piela. Planinska družina Benečije je v telim žalostnim momentu blizu Gregoria an vsi njega družini. GRMEK Gor. Bardo Zapustila nas je Matilde Canalaz V čedajskem Spitale je umarla Matilde Canalaz uduova Craghil. Imiela je 76 liet. Matilde je bla Kapučo-va iz Platea, nje mož je biu pa Nino Kozarjuovu iz Konauca. Po potresu lieta 1976 sta bla šla živet v Gorenje Bardo, kjer sta bla kupila staro Mohorinovo hišo. Odkar je Matildo mal-trala boliezan, je bla šla živet v špietarski rikovero, kjer so lepuo skarbiel za njo an kjer nje otroc so jo hodil gledat. Z nje smartjo je v žalost pustila hčere Normo an Gabriello, sina Giorgia (adan puob, Gianni, ji je umaru že kako lieto od tegà, ko je biu šele zlo mlad), zete, navuode an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu na Li-esah v pandiejak 4. novemberja zjutra. SREDNJE Ravne -Čedad Hitra smart Na naglim je zapustila tel sviet Mafalda Predan. Mafalda je stala dobro, an tudi tisti dan se je bla kumi varnila damu z bičikleto, kar jo je parjelo slavo. Nje bližnji so poklical na po-muoč 118, pa kar so paršli pred nje hišo, Mafalda je bla že umarla. Rodila se je na Ravnem 74 liet od tegà. Puno liet je preživiela v Venezueli kupe z možam, ki je biu Faustino Crisetig - Tonču iz Varha an z otruok. Kar so se vamil damu so šli živet v veliko hišo v Čedad. Miesca junija je umaru Faustin, seda še ona. V žalost sta ostala nje otroc Claudio an Rosetta, neviesta Liviana, zet Luciano, navuodi, bratje, sestrelim vsa žlahta. Za ji dat zadnji pozdrav so se zbrali v Cedade v to-rak 5. novemberja zjutra an v čedajskem britofe bo tudi počivala venčni mier. • • * Ki f/\? jih prave... Tiljo Streus je žalostno sedeu za mizo v gostilni an piu an taj vina zad za drugim. - Ka’ ti je Tiljo, de si takuo žalostan? - so ga vprašal njega parjatelji. - Mučajta, mu-čajta, sem takuo aveljen zavojo moje žene! Jo ne morem vič prenašat! De bi mogu jo ubit... pa nečem iti v galeje zavojo nje! An parjatel, ki je rad norievu an ki je viedeu, de Tiljo vse vierje, zatuo so ga klical Streus, mu je dau zastopit, de je an način, sistem, za ubit ženo brez obe-dne nevamot za iti v paražon: jo ubit z ljubeznijo! - Muoreš ljubit brez genjat vsaki dan an boš videu, de tu an miesac umarje za Sigurno! Kajšan tiedan potlè nie bluo vič videt Tiljuna v oštariji, zatuo parjatelji, nomalo zaskarbljeni, so šli na njega duom gledat, kakuo stoji. Na vrata se j’ parka-zala njega žena an potlè, ki jim je od-parla je začela nazaj pieglat an veselo pi-et: “Ljubi, ljubi celo nuoč, vsako jutro an za pudan, vsaki dan, vsaki dan...” Kadar parjatelji so stopil v izbo so zagledal, de Tiljo je biu stegnjen na sofà, zlo madu an blied. - Antadà Tiljo, kuo ti gre? - Cujem se nomalo šuoh zatuo, ki sem naredu vse tiste, ki sta mi parporočil, pa na zastopim kuo more moja žena takuo veselo piet, četudi donas je glih an miesac, odkar srna začela ljubit, an na vie, de more umriet na žlah! * * * Dva sudata sta šla počaso po pot an gledala po tleh za na stopit gor na kajšno mino, an grede sta poslušala muziko na majhano radiolino. - Mina, mina! - je začeu arjut adan. - Muč kaštron, ka na čuješ, de je Oxa! ! ! Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto deu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an srie-do od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon vsriedood9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37*, 8.07, 9., 10., 11., 12., 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.17*. 15.06.15.50.17..18., 19.12, 20.05 Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40*, 15.26,16.40, 17.35,18.30,19.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan -** samuo nediejo an prazniki Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....703046 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731762 Ronke Letališče..0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. IvanTrinko 731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Občine Dreka.................721021 Grmek.................725006 Srednje...............724094 Sv. Lenart............723028 Speter................727272 Sovodnje..............714007 Podbonesec............726017 Tavorjana.............712028 Prapotno..............713003 Tipana................788020 Bardo.................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost .....727553 novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a/l Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH *.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 ■E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbonamento Italija: 30 evro Druge drZave: 36 evro Amerika (po letalski posti): 60 evro Avstralija (po letalski posti): 63 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenjo - DISTRIEST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Zro račun SDK SeZana Sl 51420601 -27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT Včlanjen v USPI Assodalo afUSPI sta samuo nomalo buj stara, ku avto ki vozejo oku-ole, de naj se spreluhta, de na bo nimar tu garage. Pravejo, de z njo je pru lepuo se vozit an čeglih je “takuo” stara, se kar Se dobro obnaša. Ima samuo no pečjo: pie puno, ona dva pa na uagata... Cividale - zona Castello vendesi villa a schiera di testa 3 camere, 2 bagni, sala con caminetto, 250 mq di giardino rimessa a nuovo. Telefonare allo 3357764573 VENDESI Azzida vendesi appartamento bicamere cucina arredata caminetto terrazzo cantina garage giardino. Tel. 0432/229286 (orario continuato) In paése delle Valli del Natisone vendesi casa. 0432/479275 (ore pasti e serali) San Pietro al Nat. vendesi ultima villa a schiera in nuovo complesso, tel. 3357764573 VENDESI a Moimacco ampio appartamento tricamere in quadrifamiliare con ottime finiture, zona tranquilla. Telefonare ore serali 340/2557680 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 9. DO 15. NOVEMBERJA Cedad (Minisini) tel. 731175 Spietarski rikovero gleda tri osebe, ki bi skarbiele za te stare. Za pošjat prošnje je cajt do pandiejka 11. novemberja. Za vse druge novice pokličita na tel. 0432/727013 Famiglia di 5 persone cerca casa in affitto, zona dintorni di Cividale. Tel. 0432-725062 SVETA MASA PO SLOVIENSKO v saboto 14. novemberja ob 18. uri v cierkvi v Podutani Planinska družina Benečije vabi člane, parjatelje an vse tiste, ki jim je par sarcu naSa domača slovienska besieda, naj na parmanjkajo. novi matajur TZ 1 --------------------------------------------- četrtek, 7. novembra 2002 an parjatelju. Vsi so se tla-čli, vsi so se veselil an tisti od gjurije, ki so muorli ve-brat te narlieuš malon nieso viedli ki narest, saj so bli adan lieuš, ku te drugi... Vebral so te narlieuše deset, pa na koncu so nagradil, so premjal vse! Bluo jih je 46 an so jih pamesli daj iz Čedada. Dvie so parSle daj taz Gorice! Na koncu so ponudli sladčine an kostanj za vse. Komitat za Ažlo želi zahvalit vse otroke, vse mame an tata, an vse tiste, ki so paršli na domačo Halloween (dajta mu drugo ime!) v Ažlo an so takuo parpomagal, de fešta je bla zaries zlo liepa an je arzve-selila cielo vas. Ankrat, kar so bli malo-ni zdriel so jih otroe lepuo veriezal, kladli notar kan-dele an jih postavjal gor po oknah, blizu hiš... an takuo so “strašli” vasnjane. Tela navada se je bla nomalo zgubila, pa je paršla spet na dan an seda ima še ‘no ime, “Halloween”. Halloween je praznik, ki ga imajo tu Ameriki an seda je ratu an “naš”. Po cieli Italiji tisti dan znorievajo za telo stvar an povserode organizavajo sejme an plese, an vsi obla-čejo strašne oblieke, vsi če-jo bit za adno vičer štrije al pa kiek druzega, le strašne- ... Ne ona dva, pač pa makina! An naj se na hvalejo dol po Cedade an gor po Stari gori, de imajo ankrat na lieto rally zgodovinskih makin (auto storiche). Tle par Hloc an po gar-miškem kamunu imajo vsak dan tako sorto rallyja, saj se morejo pohvalit, de imajo te narsta-riš makino Nediških dolin. An če nie takuo, za Sigurno pa je te narstariš v garmiskem kamunu. Po-študierita, se je rodila lieta 1968, takuo, de ima 34 liet. An kuo se še dobro darži! Ben, sa’ se dobro darže tudi “pilota” Franco an “navigatore” Bepo, ki Al sta vidli kadà take malone? ga... Vse tuole se gaja zadnji dan otuberja, na 31., kar ankrat smo tle par nas hodil hliebce brat an smo šli od hiše do hiše molit za naše te rance. Čez dan so hodil otroc, zvičer pa te veliki. Seda hliebce jih berejo le še po kakih vaseh an venčpart naše mladine na še vie, kaj so hliebci... poznajo lepuo pa ameriški Halloween. Takuo gre svi-et. Na moremo pa na pohvalit senjam malonu (an tle so mu dal ime Halloween baby), ki ga že an par liet organizavajo tisti od komitata za Ažlo an kličejo vse otroke, naj par-nesejo kazat “predielane” malone, saj narde pru an konkorš za vebrat te narlie-ušega. Vsako lieto jih je vič an lietos v četartak 31. otuberja je bluo pred cierkvijo v Ažli takuo puno, takuo natistnjeno ljudi, de je ki: puno puno otruok, pa tudi puno mam an tatu, nonu