Vso pozornost izvozu
Značilnost gospodarstva naše občine temelji na predelovalni indu-striji. Prevladujejo kovinska, kemična in živiiska predelovalna indu-strija ter predelava in proizvodnja papirja. Predelovalna industrija uvaža več kot 60 % potrebnih surovin, kar je glavni vzrok negativne zunanjetrgovinske menjave; razmerje izvoz-uvoz je bUo do 1976. leta 1:2,5. Skoraj v celoti so na nvoz surovin vezani Yulon, Velana, Teol, INDOV in Saturnus, saj uvažajo od 70 do 80% surovin, Papirnica Vevče in Kemična tovarna Moste pa okoli 50%.
Tudi v izvozu ima največji delež industrija, in sicer 70 %. V izvozno dejavnost se vključuje štirinajst organizacij združenega dela. Največji izvoznik je Papir-nica Vevče, ki od celotnega izvoza industrije izvaia okoli 28 %. Drugi največ ji izvoznik je Saturnus (20 %), izvozniki Vela-na, Mesna industrija Zalog, Totra, Kemična tovarna Moste in Kolinska pa so udeleženi v ce-lotnem izvozu industrije s 7 do 10-odstotnim deležem.
Druge dejavnosti — promet, trgovina in gradbeništvo — so v celotnem izvozu udeležene s 30-odstotnim deležem. S po-dročja gradbeništva je največji
izvoznik Gradis, v prometu ima največjo zunanjetrgovinsko me-njavo Sap.
Pretežni           del           izvoza
(80—90%) je usmerjen na za-hodno tržišče, vendar nekatere organizacije združenega dela že usmerjajo prodajo na vzhodno tržišče in v nerazvite dežele. Na vzhod izvažajo Totra, delno Sa-turnus in Kolinska, v dežele v ra-zvoju pa izvažata Velana in Pa-pirnica Vevče.
V  srednjeročnem družbenem načrtu občine smo do leta 1980 načrtovali porast izvoza na 33 milijonov USA dolarjev in po-rast uvoza na 50 milijonov USA dolarjev. V petih letih bi morala pozitivna gibanja v zunanjetrgo-vinski   menjavi   izboljšati   ra-zmerje izvoz — uvoz z 1:2,5 na l:l,5.Vletihl975inl976smov izvozni    dejavnosti    zabeležili ugodne rezultate in so bile načr-tovane stopnje izvoza dosežene.
V   letu  1977 je izvoz stagniral. Totia je realizirala samo 50 % pred-videnega izvoza zaradi zakasnelega podpisa pogodbe s SZ. Tudi Velana je zaradi politične situacije na Bliž-njem  vzhodu  izvozila  samo 40% predvidene      količine,      Papirnica Vevče pa je zaradi nekonkurenčnih cen svojih izdelkov realizirala samo približno 50 % predvidenega izvoza. Stagniranje izvoza in skoraj 30-od-stotno povečanje uvoza v letu 1977 je povzročilo poslabšanje razmerja izvoz — uvoz na 3:1. Izvoz je stagni-ral zaradi nekonkurenčnih cen riaših izdelkov na zunanjem trgu in zato organizaci je združenega dela večkrat izvažajo samo toliko, kolikor jim je potrebno deviz za uvoz surovin.
Organizacije združenega dela na-črtujejo za leto 1978 porast izvoza s 350 milijonov din na 600 milijonov din (za 70 %), kar naj bi nadomestilo
izpad izvoza v letu 1977, vendar za tako velik porast izvoza najbrž ni realnih osnov.
HELENA GAŠPERŠIČ