II 430305 
KNJIZNICARSKE NOVICE 
3(1993), st. 6-7 5. julij 1993 
*************************************** 
IZOBRAZEVANJE 

*************************************** 
ENOPREDMETNI§TUDLl BIBLIOTEKARSTVA ZA DIPLOMANTE PEDAGOSKE AKADEMIJE 
Zaradi velikega zanimanja diplomantov Pe­dag08ke akademije, da bi jim omogocili pri­dobiti visok080lsko diplomo v okviru enopred­metnega studija bibliotekarstva na Filozof­ski fakulteti, je Oddelek za bibliotekarstvo v zacetku akademskega !eta 1992/93 price! s po­stopkom, ki bi tako resitev omogocil. 
Po posvetovanju vseh uciteljev na oddelku je bil izdelan program studija, ki vkljucuje pred­mete, ki jib sedanji studentje bibliotekarstva poslusajo v 3. in 4. letniku in dodatne pred­mete. Program je narejen tako, da bodo imeli studentje po 24 ur predavanj, seminarjev in vaj v 3. letniku in po 22 ur v 4. letniku. Za do­koncanje studija bo potrebno izdelati diplom­sko nalogo in opraviti diplomski izpit. 
Postopek verifikacije tega programa na Fi­lozofski fakulteti je bi! zakljucen. Sprejela ga je Komisija za studijsko in znanstveno­raziskovalno delo dne 21. 12. 1992, Znanstveno pedagoski svet Filozofske fakultete pa dne 11. 3. 1993. 
Program mora verificirati se Znanstveno pe­dagoski svet Univerze in potrditi Ministrstvo za solstvo in sport. To naj bi se zgodilo do konca koledarskega !eta 1993 in bi prve studente, po predvidevanjih, lahko vpisali v akademskem letu 1994/95. 
Studij bo potekal kot "studij ob delu" in kandidati bodo morali poravnati solnino. Ce bo zadostno stevilo prijavljenih, bodo organi­zirana tudi posebna predavanja (ob vikendih). 
Posebej moramo povdariti, da bodo moznost vpisa na ta program imeli izkljucno diplomanti Pedagoske akademije z zakljuceno diplomo iz bibliotekarstva (in se ene smeri) in prakso v knjiznicah. 
0 nadalnjem razvoju dogodkov bomo za­interesirane obvescali v "Knjiznicarskih novi­cah". 
prof. dr. Martin Znidersic predstojnik oddelka za bibliotekarstvo FF 
POMLADANSKITECAJZA PRIPRAVO NA STROKOVNE IZPITE 
Letosnji pomladanski tecaj za pripravo na strokovne izpite je potekal v NUK med 
3. in 14. majem. Tecaja se je udelezilo 45 tecajnikov, od tega iz splosnoizobrazevalnih knjiznic 12, iz visokosolskih oz. univerzitetnih 12, iz specialnih 10 in iz solskih knjiznic 11. 
1 

V dopoldanskem (obveznem) delu tecaja so potekala predavanja po ze ustaljenem ur­niku, popoldnevi pa so bili namenjeni t.i. ne­obveznim aktivnostim. Tecajniki so obiskali NUK, Biblioteko SAZU, Centralno tehnisko knjiznico, Semenisko knjiznico, Centralno me­dicinsko knjiznico in Pionirsko knjiznico; de­lavke Pionirske knjiznice Tilka Jamnik, Darja Lavrencic in Tanja Pogacar so pripravile pre­davanja o knjiznicni ' in knjizni vzgoji ter predstavile studijski oddelek za mladinsko knjizevnost in mladinsko knjiznicarstvo Pi­onirske knjiznice; Stanislav Bahor in Boris Kosorok sta izvedla dve delavnici s predsta­vitvijo sistema COBISS in iskanja po zbirki podatkov COBIB/OPAC; obisk restavratorske delavnice NUK in predstavitev njene dejavno­sti pa je organizirala Jana Kolar. Tecajniki so bili po dveh tednih taksnega "garanja" kar precej utrujeni, no, pa so se se nasli taki, ki bi cas tecajev radi izkoristili se bolj intenzivno. 
Kot smo ze omenili, je obvezni del tecajev (predavanja) potekal po ustaljenem (rekli bi raje, ze zastarelem) konceptu, ki ga predpi­suje veljavni sporazum. Dejstvo namrec je, da dvotedenski tecaj ne more in ne sme na­domescati strokovnega pouka oziroma prakse knjiznicnih delavcev. Se vedno pa se do­gaja, da nekateri tecajniki sele na tecaju slisijo za strokovne standarde in pravila obdelave knjiznicnega gradiva, da se prvic seznanijo z organizacijo knjiznic in knjiznicarstva itd. Ne­kateri delavci knjiznic so omenili, da niso imeli organiziranega ustreznega mentorstva (v casu pripravnistva) oziroma strokovnega pouka, ko so prisli v knjiznicarsko stroko iz drugih po­klicev, pred izpiti pa nekateri ne bodo dobili studijskega dopusta, <la bi se lahko nanje pri­pravili. Med tecajniki so bili tudi taki, ki so morali tecajnino pokriti sami. No, pa pustimo probleme za razpravo na ustreznejsem mestu in poglejmo, kako so tecajniki ocenili tecaj. Anketo smo izvedli ob koncu tecaja, bila je anonimna, od 20 vprasalnikov smo prejeli vr­njenih 16. 
Najprej smo povprasali, v kaksni men Je tecaj uresnicil njihova pricakovanja. Negativ­nih odgovorov ni bilo, 1 tecajnikje bil v manjsi meri zadovoljen s tecajem, 14 jih je bilo zado­voljnih v vecji meri, popolnoma zadovoljen je bi! le en anketirani udelezenec. 
Na vprasanje, ce bodo lahko znanje, ki so si ga pridobili na tecaju, uporabili pri njihovem delu v knjiznici, so tecajniki odgovorili takole: negativnih odgovorov ni bilo, 2 sta odgovorila, da v manjsi meri, 13 jih je odgovorilo, da v vecji meri, 1 pa, da popolnoma. 
Glede organizacije samega tecaja jih je 5 menilo, da je bila zelo dobra, da je bila dobra 11, nihce pa ni odgovoril, da je bila organiza­cija slaba. 
Anketirani so tudi ocenili posamezne preda­vatelje glede na primernost vsebine in nacin podajanja teme. 
Pri vprasanju glede vsebin, ki so jih na tecaju pogresali, smo dobili najvec odgovorov, da je bilo premalo prakticnega dela. Zal to potrjuje nase ugotovitve, da kandidati za stro­kovne izpite v casu svoje prakse v knjiznici ne spoznajo delovnega procesa v celoti in pricakujejo, da bo to lahko nadomestil tecaj. Tecajniki bi zeleli slisati vec o liku knjiznicarja in delu z uporabniki, o neknjiznem gradivu, o statusu delavcev v knjiznicah, o medknjiznicni izposoji, zeleli bi tudi predavanja iz bibliope­dagogike ter spoznati delo v sistemu vzajemne katalogizacije. Glede zadnje zelje moramo pri­staviti, da izobrazevanje za delo v sistemu CO­BISS tece organizirano skozi vse leto in zato z njim ne obremenjujemo tecajev za pripravo na strokovne izpite, ostale predloge pa homo seveda upostevali pri pripravi novega sistema izobrazevanja. 
Najbolj zanimive odgovore in predloge pa smo dobili na vprasanje o tern, kaj bi bilo nujno na tecajih izboljsati. Za nekatere je bi! tecaj prevec naporen oziroma urnik prenatr­pan in bi bili za to, da se podaljsa na tri te­
2 
dne ( tako bi bilo vec casa tudi za prakticno delo). Najdemo tudi predlog, da bi predava­nja trajala le do 13. ure. Popoldanske aktiv­nosti 80 se jim zdele zelo zanimive, vendar pa so bili vcasih kar prevec utrujeni. Kar nekaj pripomb je bilo glede predavateljev, ki so pre­koracili urnik (in s tern skrajsali predvidene odmore), ki 80 navedli prevec ali premalo li­terature, imeli slabo vidne prosojnice, ki so imeli pomanjkljiva gradiva ali premalo gradiva ipd. Zanimiv je predlog, da bi v bodoce or­ganizirali razgovore med udelezenci in preda­vatelji ter delo v okviru delavnic. Tecajniki si zelijo pripravljena vprasanja za izpit, da bi se nanj lazje pripravili ter vecji casovni raz­
mik med tecajem in izpitom. Tudi gradiva bi raje prejeli ze vnaprej, kot pa na samem tecaju. V zelji po boljsih prostorskih pogojih pa bi se jim verjetno pridruzili tudi predavate­lji -predavalnica v NUK (razstavna dvorana) je resnicno dalec od osnovnih pogojev za iz­obrazevalno delo (premajhna, slabo zracenje, slaba slisnost itd.). Zal je to v NUK edini pro­stor, ki ga lahko uporabljamo za tecaje! 
In ce bi poskusali zaokroziti podobo letoiinjega pripravljalnega tecaja, bi lahko re­kli, da so bili udelezenci kot skupina enkratni -zvedavi, zivahni, prijetni... Pred nami, kot organizatorji oziroma izvajalci strokovnih iz­pitov pa je se trdo delo -pripraviti taksen sis­tern tecajev in izpitov, ki ho omenjene slabosti ali pomanjkljivosti uspel odpraviti. Seveda pa se tako dober sistem ne bo mogel nadomestiti tistega, kar bi morale postoriti tudi knjiznice same -skrb za lasten "podmladek" mora po­stati prioritetna naloga vsake posebej . 0 tern, kaksne pogoje imamo za to eni in drugi, homo pa tudi enkrat morali javno zapisati, mar ne? 
Melita Ambrozic 

TECAJ ZA PRIPRAVO NA STROKOVNE IZPITE IN STROKOVNI IZPITI JESENSKI ROK 
Tecaj za pripravo na strokovne izpite ho po­tekal od 27. septembra do 8. oktobra 1993, strokovni izpiti pa med 8. in 19. novembrom 1993 (v NUK). 
Stevilo udelezencen na tecajihje omejeno na 40, zato homo pri prijavah zopet upostevali vr­stni red, prednost pa dali kandidatom, ki so se prijavili ze na pomladanski tecaj (pa smo jih zaradi prezasedenosti morali zavrniti). Glede na to, da nam je "ostalo" preko 30 kandida­tov, ho jesenski tecaj verjetno v casu izdaje teh Novic ze zaseden. Prispele prijave po za­polnitvi razpisanih mest bomo upostevali kot rezervacije za naslednji tecaj. 
V zacetku meseca julija smo poslali vsem obcinskim maticnim in vecjim visokosolskim knjiznicam podrobno obvestilo o tecaju in iz­pitih. Prosimo, da si ta navodila kandidati (oz. njihove knjiznice) ogledajo in jih upostevajo pri prijavah. Vse nepopolne prijave homo vracali (v kratkem bomo knjiznicam vrnili do­sedaj zbrane nepopolne prijave na izpite) in jih upostevali sele takrat, ko bodo ustrezno do­polnjene. Vecinoma manjkajo izjave knjiznic, ki morajo vsebovati podatke o kandidatovi iz­obrazbi, o sprejemu na delo v knjiznico oz. morebitnem prejsnjem delu v drugi knjiznici, 
o programu pripravnistva za pripravnike oz. strokovnega pouka za novince v stroki itd. Pri­java mora vsebovati tudi oceno dosedanjega kandidatovega dela. 
Zal vas moramo obvestiti, da tudi vnaprej pokrivamo vse stroske glede tecajev in stro­kovnih izpitov iz prispevkov udelezencev, saj .sistemske resitve za financiranje maticne de­javnosti na ravni republike, se ni. 
Melita Ambrozic 
3 

*************************************** 
SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE 

*************************************** 
JANEZ VAJKARD VALVASOR 
Letos jeseni mineva 300 let od smrti polihi­storja Janeza Vajkarda Valvasorja, ki ga po­znamo predvsem kot avtorja knjige Slava voj­vodine Kranjske ( v izvirniku Die Ehre des Her­tzogthums Crain) iz 1689 leta, v kateri opisuje dezelo Kranjsko v 17. stoletju. V strokovni literaturi se pojavljajo razlicni podatki glede datuma njegove smrti. Tako lahko zasledimo zelo splosne podatke npr. september ali okto­ber 1693 leta do zelo natancnih npr. 19. sep­tember istega leta. 
V Knjiznici Otona Zupancica v Ljubljani, v enoti Pionirska knjiznica smo temu izjemnemu cloveku in ucenjaku v spomin pripravili raz­stavo z naslovom Po sledeh Janeza Vajkarda Valvasorja, kranjskega barona, stotnika do­lenjske strani dezele Kranjske in clana Kraljeve druzbe v Londonu. Razstava nosi naslednji podnaslov: Med pocitnicami si oglejmo cudesa in zanimivosti nase dezele. Ogledati si jo je mogoce v naslednjih mesecih: konec junija, ju­lija in avgusta, torej med solskimi pocitnicami. Tedaj v nasi knjiznici velja pocitniski urnik od­prtosti: vsak dan od 8. -13.30 ure, ob sredah do 19. ure. Ob sobotah je knjiznica zaprta. Tudi po pocitnicah, v mesecu septembru, si jo bo se moc ogledat.i vsak dan od 10. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure. 
To je razstava, ki je bila zasnovana kot va­bilo na.5im mladim in tudi starejsim obiskoval­cem, da se med pocitnicami odpravijo sami, s prijatelji ali starsi v naravo, v bolj ali manj znane koticke nase dezele, med njene ljudi in znamenitosti. Saj vemo, kaj pravi legenda o 
nastanku nase domovine. Ce ne, naJ JO na kratko obnovimo. Ko je Bog ustvarjal najrazlicnejse dezele, jih ni obdaril s toliko krasote, kot je to namenil ravno nasi dezeli, mu je v rokah ostalo polno perisce lepote. Razsul jo je na vse stiri strani nase domovine: od Stajerske do J adranskega morja, od 'lriglava do Gorjancev. In tu naj bi ziveli veseli ljudje, ki naj bi govorili poseben jezik, ki je jezik praznika, petja in vriskanja. (Ivan Cankar: Kurent) Morda jih bo (nas bo) pot zanesla tudi v kraje, ki jih je pred vec kot 300 leti obiskal ta kranjski vseved, Evropecej po izobrazbi in duhu ter Kranjec po svoji domovinski pripa­dnosti. Razstava sama sestoji iz naslednjih temat­skih sklopov: 
l. J .V.Valvasor in njegov cas, grad Bo­gensperk kot kranjski Parnas (po bese­dah Valvasorjevega sodobnika in sode­lavca Erasmusa Franciscija), J.V.Valvasor danes -njegova podoba in sledi npr. nje­gova podoba na novem slovenskem ban­kovcu za 20 SIT, Valvasorjeva koca (dom) pod Stolom, njegov kip in ulica v Lju­blj ani, njegov kip v Krskem in navseza­dnje je dal tudi ime znanemu penecemu vmu. 
2. 
Knjiga Slava vojvodine Kranjske. Pred­stavitev dezele Kranjske nekoc (v Valva­sorjevem casu) in danes. 

3. 
Ljubljana nekoc in danes. 

4. 
Mesta, trgi, gradovi in samostani na Kranjskem. (Ob Valvasorjevi knjigi To­pographia Ducatus carnioliae moderne ­


t.j. Topografija sodobne vojvodine Kranj­ske iz 1679 !eta). 
4 
5. 
Naravne redkosti in znamenitosti: Kras, Cerknisko jezero, podzemni svet. 

6. 
Rudnine in rudniki na Kranjskem. 

7. 
Kuge, lakote in vojske, resi nas, o, Go­spod. Vsakovrstna golazen in gomazen na Kranjskem (tudi coprniki in coprnice). 

8. 
Zakljucek razstave. Paolo Santonino: Po­potni dnevniki (1485-1487). 


Na podoben nacin (z razstavo) se J .V.Valva­sorja spominjajo tudi v drugi enoti Knjiznice Otona Zupancica, v Mestni knjiznici v Lju­bljani. Razstavi v obeh knjiznicah se ne podvajata, ampak se dopolnjujeta in preple­tata. Mestna knjiznica se je odlocila raz­stavo zasnovati kronolosko. Z njo zasleduje J.V.Valvasorja od rojstva do smrti. Isce tudi njegove korenine (rod) in prvega Valvasorja, ki je prise! iz Italije na Kranjsko sredi 15. stoletja. Tako sledi mladosti J.V.Valvasorja, solanju, 14-letnemu potovanju po razlicnih evropskih in neevropskih dezelah, vrnitvi na Kranj­sko, njegovim osebnostnim lastnostim, nakupu Bogensperka, Lichtenberga, Crnega potoka, poroki, druzini, graficnemu podjetju, ki ga je zasnoval, njegovim sodelavcem, nacrtom, delu, vzpodbudah za nastanek Slave vojvodine Kranjske, samemu Valvasorjevemu znanstve­nemu delu, nacrtu za predor pod Ljubeljem, iznajdbi posebnega nacina vlivanja kipov, Cer­kniskem jezeru, oznaki in po menu njegovega dela za Slovence in druge narode, njegovemu financnemu polomu, zadnjim letom, smrti. 
Pre<lstavili so tudi najrazlicnejse oznake Valvasorjevega dela z zornega kota njegovih sodobnikov in tudi s perspektive kasnejsih slo­venskih avtorjev (npr. Antona Medveda in drugih). Razstavo v Mestni knjiznici si lahko ogledamo vsak clan od 8. do 19.30 ure, ob so­botah pa od 8. do 13. ure. 
V Pionirski knjiznici lahko mladi bralci resujejo uganko meseca, ki je posvecena temu 
5 

mozu. Njen naslov se glasi: Kranjski vseved. S tern je seveda misljen J .V.Valvasor. Ugankaje predvsem namenjena otrokom od 9. oz. 10. leta starosti dalje. Sestavljena je iz 6 vprasanj, ki so vezana na to znamenito in enkratno oseb­nost ter njegovo delo. Na vprasanja lahko od­govorijo s pomocjo znanja, ki ga imajo, vendar to ni edina pot, ki otroka pripelje do pravilnih odgovorov. Nauciti se mora najti odgovore na vprasanja tudi s pomocjo iskanja podatkov v strokovni literaturi (strokovne knjige, enciklo­pedije in drugi prirocniki), knjiznicnih katalo­gih in drugih pomagalih. 
V Pionirski knjiznici si otroci lahko krajsajo cas in se preizkusijo se s pravljicnimi ugan­kami, ki so dveh vrst: 
1. 
pocitniske uganke 1z znanih mladinskih knjig 

2. 
Slovenija, te poznam? 


Oba izzrebanca (Pocitniskih ugank m Uganke meseca) za vlozeni trud in za na­daljno motivacijo cakata dve lepi knjizni na­gradi. Vse do zacetka septembra otroci lahko resujejo tudi mednarodni knjizni kviz "Knjige gradijo mostove". 
Darja Lavrencic 

DELO PROSTOVOLJKE V STUDIJSKEM ODDELKU GORISKE KNJIZNICE FRANCETA BEVKA 
V letu 1992 smo se v studijskem oddelku Goriske knjiznice Franceta Bevka srecali s povecanim obsegom dela zaradi vec razlogov: vecji obisk knjiznice, povecan obseg dela za­radi racunalniske obdelave starejsega gradiva, porodniski dopusti oz. bolniske nege. Zato je vodstvo knjiznice z razpisom povabilo vitalne upokojenke in upokojence, da bi prostovljno pomagali v oddelku. 
Tako je letos februarja v studijski oddelek prisla na pomoc gospa Justi Zvokelj, upoko­jena socialna delavka. 
"Knjige me zelo zanimajo in sedaj, ko sem upokojena, se jim lahko bolj posvetim. Hkrati bi bila rada v stiku z ljudmi. Zato sem se tudi odlocila za postovoljno delo v knjiznici." 
Gospa J usti dela na teden po stiri ure, edina nagradaje kritje stroskov prehrane med delom in pa kaksna odpisana knjiga, ki za knjiznico ni vec zanimiva. 
Priznati moram, da smo v nasem oddelku zaradi specificnosti dela (pultni sistem, izpo­soja z reverzi, skladisca ... ) na zacetku zelo nezaupljivo gledali na zaposlovanje prostovolj­cev. Po premisleku smo se odlocili, da naj­prej resimo kronicen problem prostora za nove knjige. Zato smo najprej iz dolocenega dela skladiiica izlocili in odpisali knjige, ki jih lahko odpisemo po strokovnih nacelih, gospa Justi pa je v tistem skladiscu skompletirala knjige po visinskih metrih. 
"To mi je kar vsec, ceprav je treba stati na Jestvi. Tako vidim polno knjig, za katere semi se sanjalo ni, da obstajajo," meni Zvokljeva. 
Sicer pa nam pomaga se pri vstavljanju re­verzov tako pod priimki kot pod signaturami in grobo razvrsca katalogne listke AIK (po abecedi) in UDK kataloga (po osnovnih sku­pinah) . 
Prav gotovo je repertoar <lei, ki ga lahko opravljajo prostovoljci v knjiznici zelo sirok (izposoja na <lorn starejsim in bolnim obcanom, pravljicne ure za najmlajse ... ). Zato bi se taka oblika dela lahko razsirila tudi v dru­gih knjiznicah. 
Zdenka Zigon-Lulik 
KN JIZNICNI CIKEL PRI MARIBORSKI KNJIZNICI 
Program Knjiznicnega cikla pri Mariborski knjiznici se je za to sezono zakljucil z izletom v Robanov kot. Za sezono 1992/93 je Maribor­ska knjiznica v sodelovanju z bivso ravnateljico Darjo Kram berger, nacrtno in sistematicno iz­delala program za starejse odrasle, ki se zelijo se naprej izobrazevati. Program je bil realizi­ran v celoti in zakljucen z izletom v Robanov kot. U delezence izleta, bilo jih je 48, so na pot pospremili sponzorji, ki so se prijazno odzvali nasi prosnji za sodelovanje; Radenska je pri­spevala nekaj svojih napitkov, Paloma svoje izdelke, Nasa zena nekaj starejsih naslovov in Teta Pehta je poskrbela za polnovreden kruh in sadne krhlje. S pomocjo vseh sodelujocih smo preziveli prelep clan pod Ojstrico v Roba­novem kotu. 
Jeseni homos programom nadaljevali. V ju­niju smo se prijavili najavni razpis za sofinan­ciranje izobrazevanja odraslih v solskem letu 1993/94 pri Ministrstvu za solstvo in sport, ki nam je sredsta odobrilo ze za Janski program. 
Ivana Zolger Mariborska knjiznica 
*************************************** 
INTERVJU 

*************************************** 
BEGUNCI MED NAMI 

Ko smo knjiznicarji zbirali knjige za porusene hrvaske knjiznice, nismo slutili, da homo katere teh knjig morda se zelo potrebo­vali tudi v domacem okolju. Podarjene knjige se v .rokah hrvaskih bralcev niso ozivele, ze so 
6 
v nase kraje prisli novi prebivalci, ljudje, ki so 
rabili knjigo morda se bolj, kot so jo donia. 
Nate njihove potrebe so se odzvale, na raz­
licne nacine, predvsem splosnoizobrazevalne 
knjiznice. Delo za begunce se je in se se odvija 
v skladu s stevilom beguncev in organizirano­
stjo njihovega bivanja na dolocenem obmocju 
in v skladu z moznostmi knjiznice. 
V porocilih o opravljenem delu v lanskem letu 33 splosnoizobrazevalnih knjiznic prika­zuje tudi podatke (tiste, ki jim jih je uspelo zabeleziti) o delu za to ciljno skupino. 19 knjiznic, ki so vodile podatke o vclanjenih beguncih, poroca o 757 vclanjenih begun­cih. 18 knjiznic od 33. je belezilo izposojo knjiznicnega gradiva, ki so si ga begunci izpo­sojali zase, pa tudi za svoje znance, saj je kar precej vclanjenih beguncev oskrbovalo branja zelne v begunskih centrih. Knjiznice so tako izposodile 14.338 knjig. 
6.150 enot knjiznicnega gradiva, predvsem knjig, pa je prislo med begunce s pomocjo ko­lekcijske oskrbe, saj je 19 knjiznic oblikovalo 76 kolekcij . Nekaj knjiznic je h knjigam do­dalo se govorne, glasbene in video kasete, tam seveda, kjer je bila v centru ustrezna reproduk­cijska oprema in oseba, odgovorna za delitev gradiva. 10 knjiznic je organiziralo zbiranje knjiznicnega gradiva za begunce (med temi je bila tudi NUK) in tako je bilo lani podarjcnih beguncem tudi 2.038 enot, ki, dokler obstaja center, krozijo med begunci, kasneje pa to gra­divo postane last posameznikov. 
Begunske centre so obiskovali knjiznicarji, kjer so pomagali pri organizaciji izposoje in pri sami izposoji. Organizirali in izvajali so tudi razlicne prireditve v begunskih centrih in v knjiznicah. Teh prireditev je bilo lani 45. Zelo prizadevna, o cemer govore med drugim tudi podatki, je bila Knjiznica Mirana Jarca iz Novega mesta. Organizator in tudi glavni izvajalec dela za begunce v tej knjiznici pa je bibliotekarka Jadranka Matic-Zupancic. To njcno zavzetost za pomoc pomoci potrebnim je opazilo tudi okolje, ne samo begunci, nagra­jena je bila s srebrnim znakom civilne zascite. Na pogovor sem jo povabila, <la bi ozivila su­hoparne podatke o delu za begunce z njenimi bogatimi izkusnjami. 
Spostovana ko/egica, kako ste doiiv/ja/i delo v "v srediscu obrobnega ", kot ste sami poimenova/i delo med begunci'I 
Dozivljala sem ga kot neko vrsto nove izkusnje. Mi knjiznicarji se do sedaj ni­smo srecevali s to problematiko. Poleg knjiznicarskih opravil nehote opravljas tudi nekaj socialnih. 
Lahko predstavite vse ob/ike de/a vase knjiznice? 
Poudarek sem dala na izposojo, saj se mi je zdelo prav, da beguncem ponudimo knjige v njihovem jeziku (sem sodijo pripravljalna dela glede oblikovanja knjizne kolekcije). Naslednja oblika dela je pravljicna ura za otroke in ura pripovedovanja zgodb v njihovem jeziku. Obi­skujem begunce v centru, a tudi begunci pri­hajajo k meni v knjiznico; za ucitelje njihove zacasne sole za begunce smo pripravili pred­stavitev dejavnosti nase knjiznice, jim razdelili brezplacne izkaznice in informativno gradivo. 
J( atera izmed oblik je bi/a poleg izposoje knjig najuspesnejsa 'I 
Najuspesnejsa je bila ura pripovedovanja pravljic. Radi so jih poslusali malcki in tudi solarji. Zlasti je bilo to spodbudno takrat, ko centri se niso imeli organiziranih prostovoljnih dejavnosti in sole. 
So prireditve, npr. pogovor o knjigi, le /iterarno doiivetje ali tudi trenutki spro­stitve, pozabljanja 'I 
7 
Pogovor, ura pravljic, ura pripovedovanja zgodb, vse to za begunce ni samo literarno dozivetje, predvsem je to trenutek pozablja­nja in sprostitve. Nekaj je v poslusanju lepe besede, kar nas zacara in nas vsakdanji svet in realna dozivetja prestavi v domisljijsko, bolj intenzivno pa v nas prebudi tudi spomin na ze doziveto. 
Lahko knjiinicar spremeni verz osmosol­ke Amre !sic: "Bog, zakaj me vsi ti /judje grdo gledajo, kaj sem jim naredila." 
Mislim, da je to mogoce in izvedljivo. Po­skusa naj z vljudnostjo, ljubeznivostjo in s tern, da jim da vedeti, da ve za njihove sti­ske, obenem pa da tudi ceni njihovo osebnost, iznajdljivost in pogum. 
Nam lahko se enkrat priporocite, npr. kako naj izbiramo knjige za begunce? 
Seveda je to zelo tezko, ce v fondu svoje knjizne zaloge nimate tovrstne literature. Meni pridejo zelo prav slikanice, knjige za solajoco se mladino (npr. biblioteke Hit ju­nior, Dobra knjiga, Lastavica in druge), razne kriminalke, romani za kratek cas, povprasujejo pa tudi po poeziji in po strokovni literaturi. Ker smo se vedno prejemniki obveznega iz­voda, in ker so svojcas slovenske zalozbe zelo veliko tiskale za juzne trge, je teh knjig v nasi knjiznici sorazmerno veliko. Ce pa jih nimate v fondu, se jih nekaj da kupiti, v zadnjem casu pa smo jih mi precej pridobili z raznirni darovi. 
Teiave pri delu, ki so drugacne in zato opozorila vredne? 
Teiave pri delu so. Saj so ze pri sam1 1z­posoji. Vsi naenkrat zelijo priti do knjige. Nekateri se tudi nemarno obnasajo do knjige, kljub stalnemu opozarjanju in dopovedovanju, kaj knjiga je. Z njihovega zornega kota je to bolj ali manj potrosno blago brez cene, nam pa se zdi nevljudno, da dobimo knjige na­zaj poskodovane ali raztrgane, saj jih ponu­jamo v smislu obogatitve njihovega vsakda­njika. Za njih tudi druge stvari nimajo cene, tudi zivljenje samo ne, mi pa moramo v sebi premagati odpor do vsiljivcev, ki so nam naen­krat vdrli v nas lepo nacrtovano urejen svet. Koncno pa je bi! ta de! nasega fonda soraz­merno mrtev in neizrabljen, sedaj vsaj sluzi svojemu namenu -branju. 
Hvala! 
Silva Novljan 
*************************************** 
PREDSTAVLJAMO YAM 

*************************************** 
PEDAGOSKO-ANDRAGOSKI 
DNEVI NA FILOZOFSKI FAKULTETI LJUBLJANA, 7. IN 8. JUNIJ 1993 
Pedagosko-andragoski dnevi so vsako leto namenjeni bivsim diplomantom oddelka za pe­dagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Letosnji program je bi! izbran tako, da je vsako pedagosko podrocje naslo nekaj zase, tudi delo v knjiznici lahko s svezimi idejami izboljsamo... Prvi clan je po uradni otvori­tvi v dopoldanskem delu pripravil predava­nje dr. France Strmcnik o "Odnosu med di­daktiko in metodiko", ki pa razen zgodovin­ske polemicnosti tega odnosa ni pripravil ak­tualne aplikacije v danasnji praksi. Dr. Me­tod Resman je v svojem predavanju "Parti­cipacija pri solskem managementu" poudaril, da tega pojma ne gre enaciti z participacijo in 
8 
managementom v gospodarstvu, ampak gre za specificne pojme, katcre je mozno uporabiti v solstvu le, ce je prisoten moment svobode. Ko se uveljavlja solski management, se ustvarja sola, ki se razvija iz sebe, oblikovanje solskih programov postane aktualno. Okolje se vkljuci v programiranje sole. Participativni model pa poudarja pomembnost vseh zaposlenih. Gradi na tern, da je vsak zaposleni na dolocenem po­drocju strokovnjak, kjer naj ima svojo avto­nomijo in suverenost. Za to pa je potrebna visoka motivacija, samozavest in morala. Mo­del gradi na zaupanju ljudi. 
V popoldanskem delu sta bili predstav­ljeni delavnici: "Studijski krozki in mentor­stvo", predstavila jo je dr. Ana Krajnc in "Pedagosko-psiholoski vidiki okoljske vzgoje", predstavila jo je dr. Bari ca Marentic-Pozarnik. V delavnici "Studijski krozki in mentorstvo", je sodelovala tudi prof. Dusa Findeisen. Pred­stavljena je bila sociokulturna animacija -iz­obrazevanje za avtonomnost. Pojavlja se zelja po ucenju smotra glede na cilj, ki si ga posanie­znik zada. V taki obliki ucenja delaje prisotna razprsenost izobraievanja, smotrov. Predsta­vljen je bil model na Svedskem in teorija soci­okulturne animacije v Franciji. Sociokulturna animacijasega v vse pore nasega zivljenja. No­silci pa so lahko posameznik, skupnosti, razne institucije, med njimi seveda tudi knjiznice. Cilj pa je usposobiti lokalno skupnost, ki daje posamezniku moinost, da odkrije, kaj je spo­soben v okolju zamenjati oz. nuditi okolju, ne le prepricanje, kaj lahko od okolja dobim oz. kaj mi nudi okolje. Kaj bi lahko izbrali? Zacnimo tam kjer smo, napravimo posnetek realnega in kombinirajmo iz tega, kar je v raz­polozljivem okolju mozno. Studijski krozki kot oblike povezovanja posameznikov k skupni ideji, cilju ne pomenijo, da se vsi ucijo vsega, ampak skupaj se vsak nauci nekaj, kar po­tern nauci druge. Kaj vec o studijskih krozkih lahko preberete v knjigi Studijski krozki, ki jo 
je izdal Andragoski center Republike Slovenije 
v Ljubljani, 1993. V knjiznice prihaja veliko ljudi, morda bi jih lahko vzpodbudili za delo v Studijskem krozku, ki bi kraju doprinesel no­vih energij, ljudem pa veselje ob odkrivanju novega. 
Drugi dan so se nam predstavili novi dok­torj i oz. magistri pedagogike, ki so predstavili probleme iz svojih disertacij oz. magisterskih nalog: dr. Milan Adamic: Ucinki kombinira­nja temeljnega nivojskega pouka. dr. Zoran Jelene: Neformalno izobrazevanje odraslih v organizacijah. mag. Dusan Krnel: Zgodnje ucenje naravoslovja. mag. Robi Kroflic: Pa­radoksi avtoritete v novoveski misli o vzgoji. mag. Jelka Mrvar: Faktorji, ki pospesujejo ali zavirajo sodelovanje med solo in starsi. 
Pedagosko-andragoski dnevi so bili do­volj velik motiv, da v Mariborski knjiznici razmisljamo o ponudbi studijskih krozkov v je­senskih mesecih. 
Ivana Zolger 
Mariborska knjiznica 
SAMOSTANSKE KNJIZNICE 
Minoritski samostan v Piranu je v krat­kem casu pripravil ze dve razstavi knjig iz svojega knjiznega fonda, castitljivega po sta­rosti in vsebini. Konec preteklega !eta je bila na ogled razstava misalov in bogosluznih knjig, od 28. 5. pa je v stranski ladji mino­ritske cerkve sv. Franciska v Piranu (poleg Kriznega hodnika) na ogled razstava knjig z naslovom "lzbrane miniaturke in male izdaje ( od 1500-1800)". N ajstarejsi razstavljeni ek­sponat ima letnico 1565 z naslovom "Con­fessionale di s. Antonino", sledijo "Nicetas seu truphata incontinentia" (1628), "Manuale de Frati Minori conventuali di s. Francesco" (1701) in druge miniaturke in male izdajc. Iz­bor obsega 100 eksponatov, ceprav je vseh vec, a so zal v bolj ialostnem stanju ali pa do njih ni mozen pristop. 
9 
Bogat fond starih knjig sarnostanske k11jizni­ce obsega cez 2.300 knjig iz 16., 17. in 18. stole­tja s podrocja teologije, liturgike, pretezno pa je profana literatura s podrocja filozofije, zgo­dovine, civilnega in cerkvenega prava, astro­nomije, medicine, zeliscarstva .... Ta kulturna dediscina mesta, ki skupaj s samostanskim ar­hivom predstavlja prvovrsten zgodovinski vir, saj prica o duhovnih in prakticnih potrebah tukajsnjih ljudi v preteklo~ti, zal ne razpolaga s primernimi prostori. · 
Dokumenti, ki so na ogled ob razstavi, nam pricajo o prizadevanju bratov minoritov za vr­nitev po krivici odvzetega: samostaua v kate­rem se je nahajala tudi knjiznica. Le ti so bili !eta 1954 prisilno izseljeni z odlokom ode­nacionalizaciji. Minoriti so postali gostaci v skofijski hisi, samostanska knjiznica pa je bila preneiicna v Narodni muzej, od tam pa spet nazaj, a v druge, neprimerne prostore. Sedaj se nahaja na stirih, povsem neprimernih loka­cijah: v podstreiini sobi nad zakristijo, v za­kristiji in v hisi (2 lokaciji) na Kumarjevi 4 v Piranu. Pozabljeno, zanemarjeno in po krivici zapostavljeno zapuscino samostana, med ka­tero so tudi dragocene umetniske slike in cer­kveni inventarij starejsega datuma, zelijo bra­tje minoriti postaviti I\a prvotno mesto, tudi zunanjim obiskovalcem na ogled. 
Obuditi pa zelijo tudi svojo dejavnost, saj nam ohranjeni dokumenti prifajo o zivahni de­javnosti tega samostana v preteklosti, v ka­terem se ni odvijalo sa!T!o redovno zivljenje, temvec so bili patri izvrstni tudi na glasbe­nem, arhitekturnem, umetnostnem in solskem podrocju. Samostan ima precej glasbene lite­rature, in kot zanimivost naj navedem zapis zgodovinarjev samostana, po katerem naj bi si Giuseppe Tartini pridobil osnovno glasbeno izobrazbo prav v tern samostanu. 
Arhivske listine pricajo tudi o tem, da so bili patri v mestu zelo priljubljeni. Leta 2001 bodo praznovali 700 letnico prihoda v mesto, katerega niso nikoli zapustili. Prav bi bilo, da bi jirn to mesto omogocilo, <la bi se na castiljivo obletnico pripravljali v prenovljenem samostanu. S tem bi mesto pridobilo izgu­bljeni dragulj. 
Oriana Kosuta Krmac Maticna knjiznica Piran 
RAZSTAVA PUBLIKACIJ S PODROCJA ZOOTEHNIKE, 1958-1993 
Ob simpoziju "Genetika in slovenska zi­vinoreja", ki je bil posvecen 70-letnici za­sluznega profesorja dr. dr. Franca Locniskarja, je pripravila enota INDOK in knjiznica za zivinorejo Razstavo publikacij s podrocja zo­otehnike 1958-1993. Avtor: Elizabeta Kmecl. Simpozij je organiziral Oddelek za zootehniko Biotehniske fakultete na Rodici pri Domzalah, razstava pa je bila na ogled v zbornici oddelka od 20. aprila do G. maja 1993. 
Razstava je bila razdeljena na tri skupine: 
I. Dela, pri katerih je sod el oval prof. dr. dr. Franc Locniskar 
(a) 
Avtor oz. soavtor knjig (24 enot) 


(b) 
Mentor pri nalogah -doktorske dise­tacije ( 4 enote) -Magistrska dela ( 4 enote) -Diplomske naloge; z oznako nagrajenih s Presernovo nagrado (78 enot) 


2. Dela sodelavcev Oddelka za zootehniko Biotehniske fakultete 
(a) 
Knjige (43 enot) 

(b) 
Dok torske disertacije (29 enot) 

(c) 
Magist.rska dela (25 enot) 


( d) Specialisticne naloge (3 enote) 

10 
(e) Serijske puhlikacije (107 enot) 

3. Organizirani kongresi, simpoziji, posveto­vanja (24 enot) 
Celotno bibliografijo zasluznega profesorja, ki obsega preko 300 de!, homo objavili v Zborniku Biotehniske fakultete, Kmetijstvo (zivinoreja), 1993, ki bo posvecen 70-letnici prof. dr. dr. Franca Locniskarja. 
Elizabeta Kmecl 

************************************** 
VASE MNENJE 

*************************************** 
Knjiznicarji hodirno po knjiznicarskem svetu z odprtimi ocmi! Vsak izmed nas pa le kdaj opazi kaj, kar kolega spregleda. Tokar vi­dimo, nam ne ugaja vedno, ni zmeraj v skladu z nasimi predstavami o delu v knjiznici, lahko tudi ne v skladu z nasim eticnim kodeksom. 
Dvome, ki se nas lotijo pri tehtanju, kaj je prav in kaj ni, kaj je primerno, kaj se dopu­stno ... , nam lahko razresijo kolegi, ki vidijo drugace ali enako kot mi, v vsakem primeru pa dajo piko na i -to je njihovo mnenje. 
Vabimo vas, da nam v tej rubriki kratko in jedrnato predstavite ( opisno, slikovno, ugankarsko ... ) podobo, dogodek (resnicen, a brez razpoznavne navedbe knjiznice oz. knjiznicarja) iz knjiznicarskega zivljenja, ki je vzbudil vaso pozornost. Z njegovo pred­stavitvijo opozorite kolege, jih povabite k razmisljanju, k izrazanju mnenja. Prispela mnenja, sodhe, stalisca o vai;em zastavljcnern vprasanju, homo objavili v naslednji stevilki. 
In ce jih ne bo? Tudi to je odgovor, nem, a zato toliko bolj zgovoren, vsaj tako, kot ho zgovorno vase vprasanje. 
Prvi vprasauji: 

1. 
So steklenice z nalepkami "Rehula", "Brandy" ustrezno stojalo za lutke v pra­vljicni sobi knjiznice? 

2. 
In ta razpis, objavljen v mesecu maju v osrednjem slovenskem dnevniku? 


Objavljamo prosto delovno mesto informatorja I. Pogoji: -diplomirani sociolog -izmensko delo -trimesecno poskusno delo Prednost pri izbiri imajo moski. Delovno razmerje je za nedolocen cas, s polnim de­lovnim casom. 
Kandidati naj posljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na gornji naslov. 
Silva Novljan 
*************************************** 
OBVESTILA 

*************************************** 
Polctni delovni cas v INDOK/knjiznici za bibliotekarstvo. INDOK/knjiznica za bibliotekarstvo v NUK obvesca vse svoje upo­rabnike, da bo v juliju in avgustu odprta le dopoldne (od ponedeljka do petka od 9.00 do 14.00), od 26.julija do 7. avgusta pa bo zaprta. Vabimo vas, da se oglasite se pred pocitnicami 
.ali pa po njih. -Jelka Kastelic 
11 
Ccstitka. Obcinska maticna knjiznica Lasko je prejela priznanje svojih obcanov za uspesno in prizadevno delo. Ob podelitvi so na slav­nostni seji lzvrsnega sveta obcine, na dan obciuskega praznika, 2. julija 1993, se pose­bej poudarili njeno prireditveno dejavnost. Ta resnicno zasluzi poseben poudarek, ne samo zaradi kvalitete, zaradi cesar obiskovalcev ni­koli ne manjka, in zaradi pestrosti vsebine ter oblik, ampak tudi zaradi deleza domo­znanskega programa, v katerem znani, po­membni rojaki predstavljajo zivljenje okolja nekoc in <lanes. V knjiznici ob tern nastaja domoznansko gradivo {prireditve snema), ska­terim dopolnjuje svojo domoznansko zbirko. In pocutje delavcev knjiznice ob priznanju? Vodja knjiznice Metka Kavcic je tudi v imenu svojih sodelavk odgovorila: "Lepo, se lepse pa bi bilo, ko bi to ptiznanje spremljal sklep, da homo vsaj v tre;1 letih razsirili svoje prostore in s tern omogocili vecjemu stevilu prebivalcev dostop do knjiznifoega gradiva!" Prepricana sem, da jim bo uspelo!-Silva Novljan 
Priloge Knjiznicarskih novic. V tej stevilki Knjiznicarskih novic objavljamo kar 
tri priloge, in sicer:  
I. ZGOVORNOST Splosnoizobrazevalne 1992;  k STnjiznice  EVIv  LK, letu  

2. 
SEZNAM SPECIALNIH KNJI­ZNIC V SLOVENIJI, ki so ga pripra­vili v Centralni tehniski knjiznici (pomo­toma sta v seznamu tudi dve visokosolski knjiznici, za kar se opravicujemo); 

3. 
POSVETOVANJE ZDDS, Knjiinica -oblikovanje in ponudba informacij . 


V KROZENJE 

KNJIZNICARSKE NOVICE, 3(1993), st. 6-7. YU ISSN 0353 -9237. Izdala in razmnozila: NUK, Turjaska 1, Ljubljana. Uredila: Jelka Kastelic. Nakla<la: 560 izvo<lov. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije st.23/179 -92 z dne 
16. 3. 1992 stejejo Knjiinicarske novice med proizvode inforrnativnega znacaja iz 13. tocke tarifne stevilke 3 Zakona o prometnem davku, za kat.ere se placuje <lavek o<l prometa proizvo­dov po stopnji 5 %. 
13 
ZGOVORNOST STEVILK SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE V LETU 1992 posnetek po porocilih SIK pripravila Silva Novljan 

1 Organiziranost knjiznic 
• 
60 osrednjih obcinskih knjiznic za 62 obcin ima 833 izposojevalnih mest: -242 stalnih izposojevalisc -385 bibliobusnih postajalisc (6 bibliobusov) 

-206 izposojevalisc kolekcij potujoce knjiznice -68 nepokritih krajev 

• 
38 knjiznic samostojnih, 22 zdruzenih z drugimi dejavnostmi • odprtost: normativ 10 sek. na prebivalca tedensko dosega 32 knjiznic 



2 Pogoji dela 
2.1 Prostor: 
49.233 m2 ali 24,75 m2 na 1000 prebivalcev. Normativ 28 m2 na 1000 prebivalcev dosega 8 knjiznic, razpon v doseganju je od 12 % do 149 %. 

2.2 Oprema: 
• 
51 knjiznic ima racunalnisko opremo 

• 
42 knjiznic ima ze programsko opremo 

• 
18 knjiznic tudi komunikacijsko opremo 


Vecina teh je racunalnisko se nepopolno opremljenih. 
Vse imajo ustrezno mehanografsko opremo, vecina tudi reprografsko in projekcijsko opremo. 

2.3 Knjiznicno gradivo 
2.3.1 Temeljna zaloga 
Gradivo  St. en ot  
Knjige  5.131.427  91 %  
Casopisje  152.016  3%  
Neknjizno gradivo  329.246  6%  
SKUPAJ  5.612.685  100 %  

2,82 enote knjiznicnega gradiva na prebivalca. Normativ 3 knjige na prebivalca dosega 11 knjiznic, povprecno 2,30 knjige. 
2.3.2 Prirast 
Gradivo  St. enot  
Knjige  221.000  83 %  
Casopisje  12.770  5%  
Neknjizno gradivo  31.899  12 %  
SKUPAJ  265.669  100 %  

133 enot knjiznicnega gradiva na 1000 prebivalcev. Norrnativ 200 knjig na 1000 prebivalcev dosegajo 3 knjiznice, povprecno 111 knjig. Normativ 5 naslovov casopisja na 1000 prebivalcev dosega 20 knjiznic. 
Gana primsta po vsebini: 
• 
19% leposlovja za mladino 

• 
26% leposlovja za odrasle 

• 
55% strokovnega knjiznicnega gradiva (kjer so po vrstnem redu zastopane skupine UDK: 3, 6, 7, 9, 5, o, 1, 80, 2) 


2.3.3 Odpis 
103.947 enot oz. 1,85% temeljne zaloge knjiznicnega gradiva. 




Knjiznicni delavci 
(redno zaposleni) Skupno stevilo knjiznicnih delavcev: 
• 
538 strokovnih delavcev ( 438,7 opravljen strokovni izpit) 

• 
146,4 upravno-tehnicnih delavcev in manipulantov 

• 
SKUPAJ: 684,4 vseh knjiznicnih delavcev Izobrazbena struktura knjiznicnih delavcev: 

• 
visoka: 23 % visja: 46 % srednja: 31 % 


46 direktorjev oz. vodij knjiznic ima opravljen strokovni izpit. Na 2000 prebivalcev je 0,54 strokovnega delavca. Normativ IFLA na 2000 prebivalcev 1 strokovni delavec doscga 1 knjiznica. 
Na 10.000 prebivalcev 2,75 strokovnega knjiznicnega delavca. Normativ na 10.000 prebivalcev 2 knjiznicna delavca dosega 33 knjiznic. 
1 delavec (strokovnim delavcem smo pristeli tudi manipulante, skupaj 574,5 delavcev) je izposodil 19.624 enot knjiznicnega gradiva. Samo 5 knjiznic je oblikovalo izposojo po maksimalnem standardu (12.000), ostale ga presegajo. 
3.1 Dohodek 
• 
Knjiznice so pridobile povprecno 586 SIT na prebivalca. 

• 
na clana 3.473 SIT 

• 
strosek izposojene enote knjiznicnega gradiva je 103 SIT 

• 
ena kupljena enota knjiznicnega gradiva je stala 1.247 SIT 


• od skupnega dohodka je bilo porabljenih 24 % za nakup knjiznicnega gradiva, 27 % za materialne stroske in 51 % za place 


U porabniki 

4.1 Ciani 
Ciani  St. clanov  
mladina odrasli  135.042 (31 % vseh mladih prebivalcev) 230.846 (15 % vseh odraslih prebivalcev)  
SKUPAJ  365.888 (18 % prebivalcev)  

4.2 Obisk 
• 
1.417.332 obiskovalcev knjiznice 

• 
333.528 obiskovalcev prireditev 

• 
SKUPAJ: 4.750.860 obiskovalcev 


Vsak clan je prise! 13-krat v knjiznico. 
4.3 lzposoja 
lzposoja  St. izposojenih enot  
na <lorn  8.938.057  
v knjiznici  2.331.668  
medknjiznicno  4.163  
SKUPAJ  11.273.888  

Clan si je izposodil 31 enot, ob vsakem obisku povprecno 2,5 enot knjiznicnega gradiva. 
Obrat temeljne zaloge knjiznicnega gradiva je bi! 2-kraten. Normativ: vec kot 3-x je bi! dosezen v 8 knjiznicah, 2-x v 14 knjiznicah ... 
4.4 Prireditve 
Vrsta  Stevilo  
prireditev  prireditev  
Razstave  1.360  
Ure pravljic  1.826  
K vizi, uganke  251  
Srecanje z ustvarjalci  297  
Predavanja  311  
Ogledi knjiznic  2.204  
Drugo  1.640  
SKUPAJ  8.686  

Knjiznice so imele povprecno 3 prireditve na teden. Na 1 prireditvi je bilo 39 obiskovalcev. 
Op.: Primerjava je narejena po stevilu prebivalcev, ki ga navajajo SIi( za leto 1992, skupaj 1.989.526 prebivalcev. 
OPOZORILO! Tabelaricne prikaze statisticnih podatkov za vseh 60 SIJ( skupaj lahko narocite v Enoti za razvoj kjniznicarstva. 



Povprecje doseganja osnovnih normativov v letu 1992 
Prostor * Temeljna zaloga knjiznic. gradiva Temeljna zaloga k:njig 
j;I,,­
·­

.,w = Prirast knjiznicnega gradiva 
! 

lJl 
0 Prirast knjig 
z 



Obremenitev delavcev z izposojo Clani Obrat temeljne zaloge 
0 25 175 
* prostor ni v enakem odstotku funkcionalen 
\ i-)\ I % doseganja standarda 
I 


VZPONI IN PADCI I.POVPRECJE NEKATERIH ZNACILNOSTI SPLOSNOIZOBRAZEVALNIH KNJIZNIC 
II Znaoilnost; 11990 11991 
1992 

Obisk clana v knjiznici  10-krat  13-krat  13-krat  
Izposoja na clana  25 enot  28 enot  31 enot  
Izposoja na prebivalca  4 enote  5 enot  6 enot  
Stevilo prireditev  106  118  145  
St. obiskovalcev 1 prireditve  31  28  39  
Sredstva za knjiznico na preb.  - 202 SIT  586 SIT  
Strosek 1 izposojene enote  30,89 din  43 SIT  103 SIT  

6 

II. NEUSKLAJENA RAST 
-..J 
Leto  Prostor  Knjiznicno gradivo -temeljna zaloga  Prirast  Kader  Clanstvo  Obisk  Izposoja  Izposoja na 1. strok. delavca  Prireditve  
1985  34.537 m2  4.255.602  238 .261  530  278.445  2.562.245  6.531.441  15 .000  4.757  
1990  45.10lm2  5 248.421  307.085  653  313 .518  3.436.509  7.93 5.763  14.750  6.338  
1991  47.288 m2  5.427.770  290.856  682  335 .538  4.408.273  9.248.381  16.391  7.096  
1992  49.233 m2  5.612.685  265 .669  684  365 .888  4.750.860  11.273.888  19.624  8.686  

II.a Neusklajena rast 
-
6,000,000 5,000,000 
> 
0 
,:, 
... 
ca 4,000,000 
,:, 
C 
ca 
... 
U) · 3,000,000 ;:: 
C 
Cl) 
E 2,000,000 
Q) 
-w · 
1,000,000 0 

1985 1990 1991 
Leta 
350,000 300,000 250,000 200,000 150,000 100,000 50,000 0 
1992 

Ill Knjiznicno gradivo -temeljna zaloga -Prostor -Prirast knjiznicnega gradiva 
8 
11.b Neusklajena rast 

350,000 10,000,000 300,000 

8,000,000 250,000 
Q 
.. 
200,000 fl) 
-
6,000,000 
= 
~ 
·­
>U ­
-
= 
~ 
150,000 
a 
~ . 4,000,000 
s 
100,000 
2,000,000 50,000 
0 0 1985 1990 1991 1992 
Leta 
,-Clanstvo 1111 Izposoja -Obisk I 
9 

11.c Neusklajena rast 

700 600 25,000 
_.. 20,000 
0 
500 
"E 
C:I 
"" C 15,000 400 
C:I 
"" 
r,J 
-
C:I 
"" ~ 
.... 
300 ~ 
-
C 10,000 
-e ~ ~ 
200 
"1 
5,000 

100 0 
0 
· 1985 1990 1991 1992 
Leta 
-Priredit~e -lzposoja na 1 strok. delavca -Kader 
10 
Centralna tehni~ka knjiinica Univerze v I.Jubljani Tom~iceva 7 61000 I.Jubljana Tel.: 061 214 072 Fax: 061 214 108 
Junij 1993 
SEZNAM SPECIALNIH KNJIZNIC V SLOVENIJI 
A B 
ADRIA AIRWAYS Banka Slovenije Izobrazevani center Breda Longyka Bojan Kadunc 
Slovenska 35 61000 I.JUBI.JANA 

Lctalisce Brnik Tel.: 061 157 333 
64210 BRNIK -AERODROM Tel.: 064 223 555 
Fax: 061 215 516 

Fax: 064 221 745 
BETI Metlika ADRIA AIRWAYS Knjiznica Knjiznica-ENOTA BRNIK Matjaz Rut 
Nada Tarle 
Tovarniska c.2 Letalisce Brnik 
68330 METLIKA 64210 BRNIK -AERODROM 
Tel.: 068 58 170 Fax: 068 78 047 Tel.: 064 223 555 Fax: 064 223 071 

Belinka Aero Tehnicna knjiznica Strokovna knjiznica Lojzka Praprotnik 
Zasavska c. 95 

Anka Peunik 61231 LJUBLJANA -CRNUC:E 
Ipavfova 26 Tel.: 061 371 322 
63000 CELIE Fax: 061 371 695 
Tel.: 063 31 112 Fax: 063 34 304 
Belokranjski muzej 

Akademija za likovno umetnost Majda Kadic Trg svobode 4 
Knjiznica 
68330 METLIKA Karolina Mlakar Tel.: 068 58 177 Erjavceva 23 

Fax: 

61000 LJUBLJANA Tel.: 061 212 726 Fax: 061 219 071 C 
CETIS CEWE Andragoski center 

Vesna Talir 

Slovenije 
Copova 24 Peter Monetti 63000 CELIE 

Smartinska 134a Tel.: 063 31 312 
61000 LlUBLl/\NA 
Fax: 063 37 610 

Tel.: 061 446 482 Fax: 061 445 881 
Center za mednarodno sodelovanje in razvoj Arhitekturni muzej 

Tanja Kovse 

Grad Fuzine Ljubljana 
Kardeljeva ploscad 1 

Knjiznica 
61000 LJUBLJANA /\Jenka Zelenik 
Tel.: 061 183 597 Studenec 2a 
Fax: 061 343 696 6l000 LJUBLJANA Tel.: 061 109 798 Fax: 061 109 457 
1 
CHEMOTRADE IPLAS Knjiznica 
Bucar Milena Krpanova ul.2 66000 KOPER · CAPODISTRIA Tel.: 066 25 461 Fax: 
Cinkarna Celje 
INDOK CENTER 
Ana Prestor Knez 
Kidriceva 26 
63000 CELIE 
Tel. : 063 33 112 
Fax: 063 37 133 
Color-Tovarna barv 
in lakov 
Petek Franc 
C. kom.Staneta 2 61215 MEDVODE Tel. : 061 613 411 Fax: 
c 

Casopisno zaloznisko podjetje VECER 
Knjiznica 
Branimir Salamon Svetozarevska ul.14 62000 MARIBOR Tel.: 062 224 221 Fax: 062 226 338 
Cebelarski muzej Radovljica Knjiznica 
Ida Gnilsak Linhartov trg l 64240 RADOVUICA Tel.: 064 715 188 Fax: 
D 

DONIT TESNITI,d.o.o. INDOK-TI 
Irma Jarc 
C.kom.Stancta 28 61215 MEDVODE Tel.: 061 613 331 Fax: 061 612 011 
Dolenjski muzej Novo mesto 
Ivana Tanko Muzejska 7 68000 NOVO MESTO Tel.: 068 21 169 Fax: 068 24 217 
Droga INDOK 

Alenka Kubik Seca 112 66320 PORTOROZ -PORTOROSE Tel. : 066 71 360 Fax: 066 71 782 
Drzavni zbor RS Dokumentacijska sluzba 
Majda Filipovska Subiceva 4 61000 UUBUANA Tel.: 061 161 222 Fax: 
E 
Ekonomski institut Maribor INDOK 
Kazimierz Wozniak Razlagova 22 62000 MARIBOR Tel.: 062 27 271 Fax: 062 212 597 
Elan SKI INDOK 

Tone Stare 64275 BEGUNJE NA GORENJSKEM Tel.: 064 714 671 Fax: 064 714 811 
Elektroinstitut Milan Vidmar Knjiznica 
Danila Bozic Hajdrihova 2 61000 UUBUANA Tel.: 061 152 080 Fax: 061 153 326 

2 
Elektrokovina Maribor 
Strokovna knjiznica 
z INDOK 
Zvonka Lutternberger Trzaska 23 62000 MARIBOR Tel.: 062 32 251 Fax: 062 31 002 
Elektroprojekt lJubljana knjiznica 
Breda Lavric Hajdrihova 4 61000 LJUBLJANA Tel.: 061 150 333 Fax: 061 210 527 
EM HIDROMONTAZA Knjiznica 
Rudolf Zobec Gosposvetska 84 62000 MARIBOR Tel.: 062 224 121 Fax: 062 27 543 
Emo Strokovna knjiznica 
Ljudmila Jerovsek Mariborska 86 63000 CELIE Tel.: 063 40 232 Fax: 063 34 925 
Emo Vodja INDOK 
Ajdnik Rafael Mariborska 86 63000 CELIE Tel.: 063 32 112 Fax: 063 34 925 
Eta Cerkno Raziskovalna enota INDOK 
Janja Mavri Platiseva 39 65282 CERKNO Tel.: 065 75 211 Fax: 065 75 776 
G 
Galerija 'BOZIDAR JAKAC' Minka Velicevic Grajska cesta 45 68311 KOSTANJEVICA NA KRKI Tel.: 0608 60 051 Fax: 
Galerija MURSKA SOBOTA 
Gizela Lutbar Kocljeva 7 69000 MURSKA SOBOTA Tel.: 069 21 008 Fax: 069 21 008 
Geodetski zavod Celje Knjiznica 
Lidija Cater UI.XIV.divizije 10 63000 CELIE Tel.: 063 25 245 Fax: 063 25 256 
Geodetski zavod R Slovenije K.njiznica 
Neda Korosec Saranoviceva 12 61000 LJUBLJANA Tel.: 061 127 121 Fax: 
GIP 'Pionir' Specialna knjiznica 
Meta Dragman Kettejev drevored 37 68000 NOVO MESTO Tel.: 068 21 826 Fax: 068 23 213 
GORENJE ELRAD INDOK SLUZBA 
Cvetka Gabrovec 69250 GORNJA RADGONA Tel.: 069 61 831 Fax: 069 61 331 

3 
GORENJE-CSD INDOK Gospodinjski aparati Knjiznica 
Breda Pritrznik 
Du~ica Ferme 
Partizanska 12 
63320 VELENJE 
Tel.: 063 853 321 
Fax: 063 851 450 
GOSTOL 
Knjiznica 
Hernik Brodnjak Prvomajska 37 65000 NOV A GO RICA Tel.: 065 23 411 Fax: 065 38 106 
Gorenjski muzej Kranj Knjiznica 
Valerija Povsnar 
Tom~ifova 44 
64000 KRANJ 
Tel.: 064 211 071 
Fax: 064 221 168 
Gori.ski muzej Grad Kromberk 
Andrej Malnic Grajska 1 65000 NOVA GORJCA Tel.: 065 21 117 Fax: 065 26 242 
Gospodarska zbornica Slovenije Knjiinica 
Marija Petelin Slovcnska 41 61000 LJUBLJANA Tel. : 061 150 122 Fax: 061 219 536 
GRADIS Knjiinica 
Zdcnka Ivancic Smartinska 134a 6l000 LJUBLJANA Tel. : 061 101 112 Fax: 061 445 969 
H 
HELIOS DOMZALE 
Raziskovalna enota 
Bogdan Podobnik 
61230 DOMZALE 
Tel.: 061 713 007 
Fax: 061 712 257 
HENKEL-ZLATOROG 
Irena Grusovnik 
Industrijska 23 
62000 MARIBOR 
Tel.: 062 212 141 
Fax: 062 28 524 
Hidrometeoroloski zavod RS Knjiznica 
Branka Milivojevic 
Vojkova 1-B 
61000 LJUBLJANA 
Tel.: 061 327 461 
Fax: 061 320 466 
HMEZAD Zalec Poslovni sistem Knjiznica 
Niko Veber Cesta Zalskega tabora 1 63310 ZALEC Tel.: 063 714 141 Fax: 063 713 114 
HP KOLINSKA Dokumentacija Knjiznica 
Stefka Mahne Smartinska 30 61000 LJUBLJANA Tel.: 061 118 241 Fax: 061 302 772 
I 
IBT Center za planiranje in razvoj INDOK Bojana Klemencic Proletarska 4 61000 LJUBLJANA Tel. : 061 103 286 Fax: 

ILIRUA-VEDROG Strokovna knjiznica 

Jozica Jczwik Trzaska C. 32 61000 LJUBLJANA Tel.: 061 266 461 Fax: 061 273 370 
IMPOL STROKOVNA KNJIZNICA 

Mirko Jereb Partizanska 38 62310 SWVENSKA BISTRICA Tel.: 062 811 521 Fax: 062 811 219 
INGRAD CEWE Izobrazevalni oddelek 
Goran Hocevar Lava 7 63000 CELIE Tel.: 063 31 151 Fax: 063 31 133 
INSTITUT 
ZORAN RANT 
INDOK 
Andrej Bertoncelj Kidriceva 66 64220 SKOFJA LOKA Tel.: 064 631 251 Fax: 064 631 233 
INTERTRADE Zastopstva IBM 
Juvencij Kalan Kolodvorska 29 61000 LJUBLJANA Tel.: Fax: 
lndustrija usnja Vrhnika INDOK CENTER 
Magda Metelko Trzaska 31 6J 360 VRl:INIKA Tel.: 061 752 211 fax: 061 756 128 
Institut informacijskih 
znanosti 
AJojz Urbajs 
Presernova J 7 
62000 MARIBOR 
Tel.: 062 221 331 
Fax: 062 226 334 
Institut za ekonomska 
raziskovanja 
Knjiznica 
Majda Sef 
Kardeljeva pl.17 
61000 UUBUANA 
Tel.: 061 345 787 
Fax: 061 342 760 
Institut za elektroniko in vakuumsko tehniko 
)3arbara Strnad 
Teslova 30 
61000 LJUBLJANA 
Tel.: 061 267 341 
Fax: 061 263 098 
Institut za geologijo geotehniko in geofiziko Knjiznica 
Andreja Sarabon-Bone Dimiceva 14 61000 LJUBLJANA Tel.: 061 182 313 Fax: 061 182 557 
Institut za metalne konstrukcije Knjiznica 
Andra Znidar Mencingerjeva 7 61000 LJUBLJANA Tel.: 061 332 032 Fax: 061 219 437 
Institut za novejso zgodovino Knjiznica 
Natasa Kandus Kongresni trg 1 61000 LJUBLJANA Tel.: 061 156 152 Fax: 061 214 260 

5 
Institut za varilstvo Knjiznica 
Agnes Brezovnik Ptujska 19 61000 UUBUANA Tel.: 061 182 533 Fax: 061 349 282 
lnstitut za varovanje zdravja Republike Slovenije 
Tatjana Berger Trubarjeva 2 61000 UUBUANA Tel.: 061 123 245 Fax: 061 323 955 
ISKRA elektromotorj i Knjiznica 
Meri Zgaga Otoki 21 64228 ZELEZNIK.I Tel.: 064 66 44J Fax: 064 67 150 
ISKRA lnfor.dokum.center 
Samo Cejan Trzaska 2 61000 UUBUANA Tel.: 061 158 212 Fax: 061 218 055 
ITEO Institut za trzenje, ekonomiko in organizacijo 
Moze Andreja Trg Ajdovscina 4 61000 UUBUANA Tel.: 06J 114 112 Fax: 061 314 528 
lzobrazevalni center MOR-Osrednja knjiznica 
Zlatka Rahzclj Kardeljeva pl. 25 61000 UUBUANA Tel.: 061 105 057 Fax: 
Izvrsni svet skupscine RS Knjiznica 
Metka Musar 
Presernova c.8 
61000 UUBUANA 
Tel.: 061 155 300 
Fax: 
J 
JAVOR Pivka 
Knjiznica 
Niko KJavzar 
Kolodvorska c.9 
66257 PIVKA 
Tel.: 067 51 010 
Fax: 067 51 460 
Jeklotehna Maribor Knjiznica 
Ana Urbajs 
Partizanska 34 
62000 MARIBOR 
Tel.: 062 20 121 
Fax: 062 23 303 
Jelovica 
Andclka Atlija Kidriceva 58 64220 SKOFJA LOKA Tel.: 064 631 241 Fax: 064 632 261 
JULON Knjiznica 
Radana Matijevic Letaliska c. 15 61000 UUBUANA Tel.: 061 104 322 Fax: 061 444 992 
K 
Kemijska industrija KAMNIK-Knjiznica 
Jozica Plevel Fuzine 9 61240 KAMNIK Tel.: 061 83 I 011 Fax: 061 832 735 

6 
Kemijski institut Kjiznica 

Nivea Nezic': Hajdrihova 19 61000 UUBUANA Tel.: 061 263 061 Fax: 061 159 244 
Keramika Liboje Liboje Knjiznica 
Romana Noterberg Kasaze 34 63301 PETROVCE Tel.: 063 776-311 Fax: 063 711 142 
KLI Logatec Knjiznica,p.o. 
lvanka Korenc': Tovarniska 36 61370 LOGATEC Tel.: 061 741 333 Fax: 061 741 677 
Kmetijski institut SJovenije -Knjiznica 
Lili Marinc':ek Hacquetova 2 61000 UUBUANA Tel. : 061 123 111 Fax: 061 323 057 
KONUS Knjiznica 
Drago Klajdric': Titov trg 17 632HJ SLOVENSKE KONJICE Tel.: 063 754 212 Fax: 
Koroski pokrajinski muzej Knjiznica 
Valerija Grabner Glavni trg 24 62380 SLOVENJ GRADEC Tel.: 0602 42 055 Fax: 
Krka Novo mesto 
Knjiznica 
Marusa Juhasz 
Cesta herojev 45 
68000 NOVO MESTO 
Tel.: 068 22 711 
Fax: 068 23 987 
KuJturni center Kamnik Knjiznica 
Marko Kumer 
Muzejska pot 3 
61240 KAMNIK 
Tel.: 061 831 313 
Fax: 061 811 239 
L 
LAMA DEKANI 
Knjiznica 
Loredana Hmeljak Dekani 5,p.p. 91 66001 KOPER -CAJ1ODISTRIA Tel.: 066 54 100 Fax: 066 54 064 
LEK RAZVOJ 
IN RAZISKA VE 
INDOK SLUZBA 
Nada Trzan-Herman Celovska 135 61000 UUBUANA Tel.: 061 194 108 Fax: 061 183 526 
LITOSTROJ Tovarna ind. opreme-AMS 
Dusan Zbogar Litostrojska 36 61000 UUBUANA Tel.: 061 193 001 Fax: 061 553 076 
LIV Postoj na Knjiznica 
Irena Grit lndustrijska cona 66230 POSTOJNA Tel.: 067 24 841 Fax: 

7 
WUBUANSKA BANKA Medicinska knjiznica Informacijki in knj.servis Splosna bolnica Maribor 
Violeta Botaco Nevenka Dajcar Trg republike 2 Ljubljansa 5 61000 LJUBLJANA 62000 MARIBOR Tel.: 061 150 155 Tel.: 062 303 483 Fax: 061 151 163 Fax: 062 35 136 
Ljublj. regionalni zavod Mednarodni center za up. za varstvo oar. in kult.dediscine pod.v dr.last. ICPE 
Mojca Gabric Zdravka Pejova Trzaska 4 Dunajska 104 6IOO<l LJUBLJANA 61000 LJUBLJANA Tel.: 061 222 879 Tel.: 061 182 331 Fax: 061 222 894 Fax: 061 346 389 
Loski muzej Medob. zav. za lik. dej. Loski grad ObaJne galerije Piran Knjiznica Majda Bozeglav-Japelj Tartinijev trg 3 
Mira Kalan 66330 PIRAN -PIRANO 
Grajska pot 13 Tel.: 066 73 753 
64220 SKOFJA LOKA Fax: 066 74 465 
Tel.: 064 622 262 Fax: 064 622 261 
Medobc. zavod za varstvo M narav.in kult.dediscine 
Vojka Zubic-Pahor Mariborska livarna Trg bratstva 1 Strokovna knjiznica in 66330 PIRAN -PIRANO Tel.: 066 75 675 
poslovna arhiva 
Fax: 066 73 562 Ludvik Milanez Oresko nabrezje 9 

Mestni muzej 

62000 MARIBOR Tel.: 062 212 961 Idrija Fax: 062 223 389 Knjiznica 
Tomaz Pavsic 

MELAMIN Prelovceva9 Strokovna knjiznica 65280 IDRIJA Andreja Bistrovic 
Tel.: 065 71 135 
Fax: Tomsiccva 9 

61330 KOCEVJE Tel.: 061 853 133 Mestni muzej-Ljubljana Fax: 061 852 159 Knjiznica za 
tehnicno dokumentacijo 

METALNA MARIBOR d.d. Borut Rovsnik Strokovna kjiznica Gosposka 15 Zdenka Krofic 
61000 LJUBLJANA Zagrebska 20,p.p.121 Tel.: 061 222 930 62000 MARIBOR 
Fax: 061 222 940 Tel. : 062 412 511 Fax: 062 411 905 
8 

Metalurski institut Knjiznica 
Monika Jenko I...epi pot 11 61000 LlUBLlANA Tel.: 061 151 161 Fax: 061 213 780 
Ministrstvo za notranje zadeve 
Snezana Bahor Stefanova 2 61000 LlUBLlANA Tel.: 061 317 649 Fax: 
Ministrstvo za finance Knjiznica 
Marija Dolanc-Marolt Zupanciceva 3 61000 UUBUANA Tel.: 061 165 218 Fax: 061 214 640 
Ministrstvo za solstvo in sport 
Jozica Kramar Zupanciceva 6 61000 LlUBUANA Tel.: 061 154 208 Fax: 
Ministrstvo za znanost in tehnologijo 
Vanja Malis Slovenksa 50 61000 LJUBLJANA Tel.: 061 111 107 Fax: 061 124 140 
Moderna galerija Knjiznica 
Katja Kranjc Tom~iceva 17 610fXJ LJUBLJANA Tel.: 061 214 106 Fax: 061 214 120 
Mura Kadrovska sluzba 
Marija Kelenc Lola Ribarja 2 69000 MURSKA SOBOTA Tel.: 069 31 535 Fax: 069 32 513 
Muzej Kocevje 
Ivan Kordis Presernova 11 61330 KOCEVJE Tel.: 061 851 864 Fax: 
Muzej narodne osvoboditve 
Marjeta Hren Ulica heroja Tomsica 5 62000 MARIBOR Tel.: 062 211 671 Fax: 
Muzej novejse zgodovine Celje Knjiznica 
Bronica Gologranc-Zakonjsck Trg 5. kongresa 3 63000 CELIE Tel.: 063 25 430 Fax: 063 25 430 
Muzej novejse zgodovine Knjiznica 
Marija Pecan Celovska 23 61000 LlUBLlANA Tel.: 061 323 968 Fax: 061 323 971 
N 
NAFfA LENDAVA Strokovna knjiznica 
Marija Hajdinjak Rudarska J 69220 LENDJ\VA -LENDVJ\ Tel.: 069 75 201 Fax: 069 75 363 
Narodna galerija Knjiznica 
Mojca Vidmar Prezihova 1 61000 LJUBLJANA Tel.: 061 219 716 Fax: 061 219 740 
Narodni muzej Knjiznica 
Branko Raisp Presernova 20 61000 LJUBLJANA Tel.: 061 218 886 Fax: 061 221 882 
Notranjski muzej 
Tine Schein Titov trg 2 66230 POSTOJNA Tel.: 067 21 346 Fax: 
p 
Paloma Sladkogorska tovarna Knjiznica 
Joze Pivec Slatki vrh 1 62214 SIADKI VRH Tel.: 062 644 460 Fax: 062 644 458 
Pedagoski institut Knjiznica 
Viii Rogan Gerbiceva 62 61000 LJUBLJANA Tel.: 061 331 625 Fax: 
Pivovarna Lasko Knjiznica 
Fanika Wigelc Titova 28 LAsKO 63270 LASKO Tel. : 063 731 121 Fax: 063 731 817 
papirja 
PLAMA-Proizv. in pred. plasticnih mas Knjiznica 
Vlatka Ceglar 
66244 PODGRAD 
Tel.: 0617 85 010 
Fax: 
Pokrajinski muzej Knjiznica 
Drago Oman 
Grajska ulica 2 
62000 MARIBOR 
Tel.: 062 211 851 
Fax: 062 227 777 
Pokrajinski muzej Knjiznica 
Majda Grah-Fridl 
Muzejski trg 1 
62250 PTUJ 
Tel.: 062 775 516 
Fax: 062 771 618 
Pokrajinski muzej Koper Knjiznica 
Daniela Bertoni Kidriceva 19 66000 KOPER -CAPODISTRIA Tel.: 066 21 364 Fax: 
Pomorski muzej 'Sergej Masera' Knjiznica Peter Cerce Cankarjevo nabrezje 3 66330 PIRAN -PIRANO Tel.: 066 73 768 Fax: 066 74 086 
Posavski Muzej Brezice Knjiznica 
Tomaz Teropsic Cesta prvih borcev 1 68250 BREZ.ICE Tel.: 0608 61 271 Fax: 0608 61 271 

PROJEKT NOVA GORICA Knjiznica 
Ana Marija-Markic K.idriceva 9/A 65000 NOVA GORICA Tel.: 065 23 311 Fax: 065 24 493 
Prirodoslovni muzej Slovenije 
Alenka Jamnik 
Presernova 20 
61000 UUBUANA Tel.: 061 218 862 
Fax: 061 218 846 
Prometni institut Knjiznica 
Andrej Romih 
Kolodvorska 11 61000 LJUBLJANA Tel.: 061 113 144 
Fax: 061 321 268 
R 
RADENSKA Raziskovalna enota 
Majda Bagar-Povse 69252 RADENCI Tel.: 069 65 541 
Fax: 069 65 940 
REK Rudarskoelektroenergetski kombinat Karolina Klcnovsek Trg revolucijc 12 61420 TRBOVLJE Tel.: 0601 22 144 
Fax: 0601 24 230 
REVOZ Knjiznica 
Ana Grobovsck Zagrebska 20 68000 NOVO MESTO Tel. : 068 23 311 Fax: 068 24 495 
Restavratorski center Republike Slovenije 
Valentin Benedik Plccnikov trg 2 
61000 LJUBLJANA Tel.: 061 222 870 
Fax: 061 213 893 
Revirski muzej Knjiznica 
Irena Ivancic-Lehar UI. c. junija 15 61420 TRBOVLJE Tel.: 0601 21 201 Fax: 
Riko Ribniska kovinska industrija 

Milena Petek Lepovce 23 61310 RIBNICA NA DOLENJSKEM Tel.: 061 861 611 Fax: 061 861 607 
RTV Slovenija Knjiznica 
Katjusa Strnad-Umck Tavcarjeva 17 61000 LJUBLJANA Tel.: 061 111 333 Fax: 
RUDIS Trbovlje Knjiznica 
Metka Rak Trg revolucijc 25 61420 TRBOVLJE Tel.: 0601 22 222 Fax: 0601 21 241 
Rudarski institut INDOK SLUZBA strokovna Knjiznica 
Marija Kanle Slovenceva 93 61000 LJUBLJANA Tel.: 061 183 461 Fax: 061 341 680 

11 
Rudniki svinca 
in topilnica 

Mezica 
rranc Poprask 

Polena 6 
62392 MEZICA 
Tel.: 0602 35 110 
Fax: 0602 35 149 
s 

SALONIT ANHOVO INDOK 
Vlado Skibin 
65210 ANHOVO 
Tel.: 065 51 030 
Fax: 065 51 226 
SATURNUS Knjiznica 
Tilka Pofar Letaliska 17 61000 LJUBLJANA Tel.: 061 102 277 Fax: 061 442 081 
SAVA KRANJ INDOK 
Sonja Geiger Skofjeloska 6 
64000 KRANJ Tel.: 064 222 241 
Fax: 064 221 114 
SDK Slovenije centrala 1.Jubljana Knjiznica 
Sonja Kavalic Cankarjeva 18 61000 LJUBLJANA Tel.: 061 223 634 Fax: 061 224 419 
Seizmoloski zavod SRS Knjiznica 
Romea Krapez Kersnikova 3/11 61000 LJUBLJANA Tel.: 061 325 096 rax: 061 127 067 
SIP Sempeter 
Razvojni oddelek 
Karel Pecar 63311 SEMPETER V SA V.DOLINI Tel.: 063 701 511 Fax: 063 701 131 
Skupscina obcine Ljubljana-Center Knjiznica 
Kosana Petric Adamic Lundrovo nabrezje 2 61000 LJUBLJANA Tel. : 061 110 166 Fax: 061 319 352 
Slovenski etnografski muzej 
Bojana Rogelj-Skafar 
Presernova 20 
61000 LJUBLJANA Tel. : 061 214 158 
Fax: 061 218 844 
Slovenski gledaliski in filmski muzej 
Mojca Marija-Kaufman Mestni trg 17 61000 LJUBLJANA Tel.: 061 212 728 Fax: 061 210 142 
Slovenski solski muzej 
Tatjana Hojan Plecnikov trg 1 61000 LJUBLJANA Tel.: 061 213 163 Fax: 
SMELT Knjiznica Tone Furlan Dunajska 160 61000 LJUBLJANA Tel.: 061 181 231 Fax: 061 341 216 

12 
Soske elektrarne Knjiznica 
Jadranka Lufoik Erjavfova 20 65000 NOV A GO RICA Tel.: 065 22 811 Fax: 065 25 939 
Strojegradnja Trbovlje Tehnicna knjiznica 
Alenka Knez Vodenska 49 61420 TRBOVLJE Tel.: 0601 22 922 Fax: 0601 22 229 
T 
TAM RTI -TI INDOK IN STR. KNJIZ. 
Lidija Podbevsek Ptujska 184 62000 MARIBOR Tel.: 062 411 321 Fax: 062 413 916 
TEVE Varnost Zagorje Knjiznica 
Simona Kljukelj Cesta zmage 7 61410 ZAGORJE OB SAVI Tel. : 0601 64 366 fax: 0601 61 234 
Tehniski muzej Slovenije Knjiznica 
Marc Katja Parmova 33,p.p.80 61000 LJUBLJANA Tel. : 061 317 588 Fax: 061 317 588 
Tekstilni institut Maribor Specialna knjiznica 
Marta Slokar Kraljevica Marka 21 62000 MARIBOR Tel.: 062 29 941 Fax: 062 29 991 
TIK Kobarid Knjiznica 
Metka Sovdat 
Goriska C. 5a 
65222 KOBARID Tel.: 065 85 020 Fax: 065 85 142 
TITAN KAMNIK Knjiznica 
Barbara Bizjak Kovinarska 28 61240 KAMNIK Tel.: 061 816 221 Fax: 061 812 510 
TKI HRASTNIK,p.o. Knjiznica 
Jelena Steh ZA SAVO 6 61430 HRASTNIK Tel.: 0601 41 702 Fax: 0601 42 048 
Tovarna dusika Ruse Sluzba za dokumentacijo 
Radica Kosi Tovarniska 5 I 62342 RUSE Tel.: 062 661 108 Fax: 062 511 504 
Tovarna obutve Peko Indok s strok.knjiz. 
Mirjam B. Toporis Ste Marie Aux Mines 5 64290 TRZIC Tel.: 064 53 260 Fax: 064 53 251 
Tovarna vozil in toplotne tehnike Maribor,d.o.o. knjiznica 
Marija Gojcic Leningrajska 27 620<Xl MARIBOR Tel.: 062 102 321 Fax: 062 102 315 

13 
TRIMO Trebanjska industrija 
montaznih objektov 
Breda Baranasic 
Montafa objektov 
68210 TREBNJE 
Tel.: 068 44 321 
Fax: 068 44 125 
TUBA Knjiinica 
Milan Gruden 
Verovskova 66 
61000 UUBUANA 
Tel.: 061 181 118 
Fax: 061 349 068 
u 
Umetnostna galerija Knjiznica 
C',0belj Natafa Strossmayerjeva 6 
62000 MARIBOR 
Tel.: 062 211 711 
Fax: 062 227 784 
UNIOR ZRECE Kovaska industrija 
Ivan Kramberger 
63214 ZRECE Tel.: 063 761 122 
Fax: 
Univerzitetni zavod za rehabilitacijo SOCA Knjiinica 
Marjeta Voden-Udovic Linhartova 51 61000 UUBUANA Tel.: 061 302 747 Fax: 061 329 366 
Urbanistisni institut RS Knjiznica 
Kscnja Kovacec-Naglic Jamova 18 61000 UUBUANA Tel.: 061 266 061 fax: 061 262 873 
Urednistvo Dela Novinarska dokumentacija 
Bojan Stefancic 
Dunajska 5 
61000 UUBUANA 
Tel.: 061 118 255 
Fax: 061 311 871 
V 
VIDEM -Celuloza, papir in papirni izdelki Knjiznica 
Stanislava Zajc 
Tovarniska 18 
68270 KRSKO Tel.: 0608 21 110 
Fax: 0608 22 077 
Vodnogospodarski institut 
Vladimir Kobav Hajdrihova 28,p.o. 
61000 UUBUANA Tel.: 061 217 130 
Fax: 061 210 162 

Vrhovno sodisce RS Centralna pravosodna knjiznica 
Nana Turk Tavcarjeva 9 
61000 UUBUANA Tel.: 061 123 133 
Fax: 061 314 370 
z 
Zavod RS za statistiko INDOK CENTER 
Katica Spiranec Vofarski pot 12 61000 UUBUANA Tel.: 061 218 459 Fax: 061 216 932 
Zavod RS za solstvo in sport -Knjiinica Zdenka Jovanoska Poljanska 28 61000 UUBUANA Tel.: 063 133 266 Fax: 063 310 267 

Zavod RS za varstvo 
pri delu 
INDOK 
Judita Tkacev 
Bohoriceva 22a 
61000 LIUBLIANA 
Tel.: 061 120 253 
Fax: 061 312 562 
Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediscine INDOK 
Alenka Stante 
Plecnikov trg 2, p.p 
61000 LIUBLIANA 
Tel. : 061 213 083 
Fax: 061 213 120 
Zavod za kult.in izobr. TRZISKI MUZEJ 
Gaspirc Mateja Spod. Brnik 23 64207 CERKLJE NA GC>R. Tel.: 064 50 358 Fax: 064 50 358 
Zavod za raziskavo materiala 
Vanda Valencic Dimiceva 12 61000 LIUBLIANA Tel.: 061 183-261 Fax: 
Zavod za socialno medicino in higieno 
Rehar Viktorija Ipavceva 18 
63000 CELIE Tel. : 063 37 112 
Fax: 063 33 407 
Zavod za urbanizem Velenje Knjiinica 
Tatjana Cas Tomsiceva 16 63320 VELENJE Tel. : 063 856 321 Fax: 063 854 552 

Zavod za usposabljanje slusno in govorno motehnih 
Darja Cirar 
Vojkova 74 
61000 LIUBLIANA 
Tel.: 061 344 600 
Fax: 061 344 601 
Zavod za var.oar. in kult.dediscine Knjiznica 
Andrej Oberzen 
Tomsiceva 44 
64000 KRANJ 
Tel.: 064 221 163 
Fax: 064 221 659 
Zavod za varstvo naravne in kult.dediscine 
Anka Askerc Tomsicev trg 1 
63000 CELIE 
Tel.: 063 29 191 
Fax: 063 29 311 
Zavod za varstvo nar. in kulturne dediscine 
Andrejka Scukovt Delpinova 16 65000 NOV A GORI CA Tel.: 065 28 688 Fax: 065 28 690 
Zavod za varstvo naravne in kult.dediscine 
Marko Prsina Kidricev trg 3/III 68000 NOVO MESTO Tel.: 068 21 019 Fax: 068 24 732 
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediscine Knjiinica 
Jelka Skalicki Slomskov trg 6 62000 MARIBOR Tel.: 062 211 385 Fax: 062 222 122 

15 
Zavod za zdravstveno varstvo Maribor Knjiznica 
Lobnik Snefana Prvomajska 1 62000 MARIBOR Tel.: 062 413 141 Fax: 062 413 709 
Zdravilisce Rogaska Slatina 
Knjifoica Dusica Cimpersek 63250 ROG ASK.A SLA TINA Tel.: 063 814 411 fax: 063 814 411 
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Strokovna knjiznica 
Marija Kurnik Dalmatinova 4 61000 LJUBLJANA Tel.: 061 110 033 Fax: 061 317 298 
z 
Zelezarna Ravne na Koroskem Strokovna knjiznica 
Zlatka Strgar 
RA VNE NA KOROsKEM 62390 RA VNE NA KOROSKEM Tel.: 062 85 010 Fax: 062 23 924 
Zelezarna Jesenice Knjiznica 
Jana Jamar Cesta zelezarjev 8 64270 JESENICE Tel.: 064 861 441 Fax: 064 861 173 
Zelezarna Store Sluzba tehnicne dokumentacije 
Elizabeta Logar 63220 STORE Tel.: 063 27 411 Fax: 

KNJIZNICA -OBLIKOV ANJE IN PONUDBA INFORMACIJ 
Strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih drustev Slovenije 
Maribor, 23. in 24. september 1993 in 
10. skupfcina Zveze bibliotekarskih drustev Slovenije 
Maribor, 24. september 1993 
Vse kolege, clane Zveze bibliotekarskih dru~tev Slovenije vabimo na jesensko strokovno posvetovanje, 
ki bo letos potekalo v Marlboro 23 . in 24. OBLIKOV ANJE IN PONUDBA INFORMACIJ. 
Okvirni program posvetovanja: 
cetrtek, 22.9.1993 
10.30 
11.30 
12.00 13.00 -15.00 15.00 -19.00 
Otvoritev posvetovanja Pozdravni nagovori: -gostitelji posvetovanja -predsednik ZBDS 

-predstavnik vlade -predstavnik mesta Maribor Podelitev Copovih diplom Uvodni referat Odmor in kosilo Referati in razprava 
Tomat Bartol: 

septembra pod naslovom KNJIZNICA -
Mednarodni racunalnilli informacijski viri v knjiznicah Biotehni~ke fakultete v Ljubljani in njihovi potencialni uporabniki v Sloveniji 
Vilenka Jakac Bizjak: 

Upravljanje informacij v knjiznicah 
Janez Jug, Melita Poler: 

Analiza kvalitete povzetkov v slovenskih druzboslovnih revijah 
mag. Primot Jutnic: 

Izbor in evaluacija informacijskih virov 
Ivan Kanic: 
Vrednotenje informacije 
Alenka Kavcic Colic: 

Informacijska podpora programu podiplomskega ~tudija iz managementa (MBA) na mednarodnem centru za upravljanje podjetij v druzbeni lastnini (ICPE) 
Barbara Kovar: 

Uveljavljanje marketinga (trzenja) v splofaoizobrazevalnih knjiznicah 
Mirko Nidorfer: 

OP AC v shdbi uporabnika ali Uporabnik ima zmeraj prav 
Silva Novlj'an : 

Knjiznica v procesu razvoja bralnih spretnosti 
mag. Zdravka Pejova: 

Upravljanje z informacijami: strate~ki izziv za knjiznice 
mag. Irena Sapac: 

Ponudba in uporaba informacijskih virov na sodobnih medijih v Univerzitetni knjiznici Maribor 
Rajko S/okar: 

Usposabljanje splo~nih knjiznic za informacijsko poslovanje 
Majda Steinbuch: 

Izbor in uporaba informacijskih virov v knjiznici srednje ~ole (delovni naslov) 
Druzabno srecanje z vecerjo 
1 
20.00 

Petek, 23.9.1993 
8.30-11.30 Okrogle mize (po sekcijah) 
Sekcija za specialne knjitnice: 

Predlog raziskovalne naloge v prestrukturiranju specialnih knjiznic ­moderator mag. Zdravka Pejova 
Sekcija za visokosolske knjitnice: 
Visokofolski knji:mifarji med vizijo in realnostjo -moderator mag. Joze Urbanija 
Sekcija za splo.§noizobratevalne knjitnice: 
SII< -oblikovanje in ponudba informacij -moderator Ludvik Kaluz.a 
Sekcija za .§olske knjitnice: 

11.30 
-12.30 Plenarno zasedanje -razprave, porocilo okroglih miz, sprejem sklepov posvetovanja 

12.30 
-14.00 Odmor in kosilo 


14.00 -16.00 10. skupscina Zveze bibliotekarskih drustev Slovenije 
Pororna o delovanju ZBDS v obdobju 1991 -1993 Sprejem eticnega kodeksa ZBDS Volitve novih organov ZBDS Razprava 
Prilozene prijavnice odposljite na tajnistvo ZBDS, Turj~ka 1, Ljubljana, najkasneje do 3.9.1993, kotizacijo 75 DEM za clane oz. 100 DEM za neclane, placljivo v SIT po menjalniskem tecaju na dan placila,nakazite ob prijavi. 
VIDIMO SE V MARIBORU! 
Strokovno posvetovanje Zvez.e bibliotekarskih dru~ev Slovenije KNJIZNICA -OBLIKOV ANJE IN PONUDBA INFORMACIJ Maribor, 23. in 24. september 1993 
PRIJAVNICA 
Prijavljam udelezbo na strokovnem posvetovanju ZEDS: 
Ime in priimek: Knjiznica/ustanova: ______________________ _ 
Naslov, tel., fax.: _____________________ __ _ 
Dru~o bibliotekarjev: 
Kotizacijo 75 DEM za clane in 100 DEM za neclane, placljivo v SIT po menjalni~em tecaju na dan placila, vplacajte na ziro racun ZBDS Ljubljana, 50100-678-17136. Prosimo vas, da prijavnici prilozite kopijo placila. 
Prijave sprejemamo do 3. septembra 1993 na naslov: Tajni~tvo ZBDS, Turja~ka 1, 61000 Ljubljana, tel. : 150-131/int.13. 
Datum.: Podpis: 
Strokovno posvetovanje Zvez.e bibliotekarskih dru~ev Slovenije KNJIZNICA -OBLIKOV ANJE IN PONUDBA INFORMACIJ 
Maribor, 23. in 24. september 1993  
REZERVACIJA  HOTELA  
Ime in priimek:  
Knjiznica/ustanova:  ______________________ _  
Naslov:  

Tel./Fax.: Cas bivanja v hotelu od ___________ do 
Hotel OREL Ź enoposteljna soba (58 DEM z zajtrkom) D Hotel PIRAMIDA Ź dvoposteljna soba (42 DEM z zajtrkom) D skupaj z: ____________ _ 
(V ceni je za udelezence posvetovanja ze vkljucen 10% popust!) 
Datum: Podpis: 
Prijavo za rez.ervacijo hotela po~ljite najpozneje do 15. avgusta 1993 na naslov: Hotel OREL, 62000 MARIBOR, Grajski trg 3 a. 
Dodatne informacije dobite v hotelu OREL, tel. 062/26-171.