P VEČSTOPENJSKEM ŠTUDIJU NA FAKULTETAH naših fakultetah že doživel določene® bfstvene iprememb^ ugoSti Pki potrebe pa oblikujejo zopet nove zamisli, ki reformo fakultetnega študija še poglabljajo. Izredno hiter in dinamičen razvoj našega gospodarstva in javnih služb ustvarja izredne potrebe po visokokvalificiranih kadrih; razvoj tehnike in znanosti narekuje izobraževanje novih profilov kadrov, katerih dosedanji učni sistem ni mogel dajati. Karakteristično za dosedanji sistem unverzitetnega študija pri nas je bilo oblikovanje in izobraževanje strokovnjakov splošnega profila neke stroke, kar je imelo kot nujno posledico kopičenje tudi seveda vse stojno znanstveno-raziskovalno = ?vneSmuUdštuSjuk SVS StudenS teP stopnji s^SS-I pomoglo, da bodo doseženi bolj- ral1 neposredno iz vrst diplo-g ši študijski uspehi. mantov, ki kažejo za tak študij g Ce omenimo dejstvo, da se ^ Sp^obn^I “;a "cnc je imelo kot nujno posledico kopičenje mOTeio v smislu zveznih predpi- bi’iih na tak študii učnega gradiva in s tem seveda tudi podaljševanje študija. S®V1" P0 opravljenem sprejem- spodarska OTgaL^acifa in jailiel ..................... - ‘ ,1 ,lzPltu vpisati na fakultete ciii*h** = tudi državljani brez ustrezne šolske predizobrazbe, smo našteli bistvene dosedaj izvršene spremembe v učnem sistemu na naših fakultetah. Zato je veljal prvi ukrep določitvi trajanja študija na posameznih fakutetah. Ostra omejitev trajanja študija na štiri leta oziroma na medicinski fakulteti ha pet let je zahtevala skrčenje učne snovi. To ni bilo lahko doseči. Tako krčenje ne more biti hiti mehanično, še manj pa v Tovariši iz Skoplja v Sloveniji prisrčno, tovariško obliki trpanja iste učne snovi v krajšo dobo. Brez reforme študija skrajšanje učne dobe ni bilo mogoče doseči. Zaradi tega je prišla zelo prav druga zahteva naše prakse, da je treba v bodoče vzgajati strokovnjake, ki se bodo v praksi čimprej in čimbo-Ije znašb, kar pomeni, da jih je treba že tekom študija usmerjati na določeno ožje področje neke stroke. Odstopiti je bilo torej treba od izobraževanja strokovnjakov splošnega profila in preiti na usmeritev v višjih letnikih študija. S to reformo je bilo isto- Težišče nadaljne reforme univerzitetnega študija je v zamisli, To je seveda zelo groba sli- g ka zamisli o nadaljnji reformi š univerzitetnega študija. Realiza- §j cijo te zamisli je treba podkre- H piti še s točnejšimi podatki o na- g šib potrebah, o profilih kadrov g -----in o delovnih mestih, ki bi jih g da naj bi nase fakultete glede kadri zasedli. Realizacija zamislil na izredne potrebe naše prakse glede prve stopnje študija pa ješ in znanosti dajale v bodoče več vsaj deloma odvisna od končne 1 vrst diplomantov. Razpravlja se fizionomije naših srednjih šoLl o treh samostojnih fazah študija gimnazij kakor tudi strokovnih = oziroma o trostopenjskem študi- šoL Realizacija te zamisli tiare-i v vjoim ieiniKin f3 fa.Jlult?tah> čemer bi se kuje tudi bistveno spremembo = O lovansKo pozor- študija. S to reformo ie biTo i^ vsaka stopnja študija zaključila dosedanjega učnega sistema pol brosvetnf^^^.Jn^h3^ ^no omogSTda se ičms sh. P°fbno diplomo. Stopnje naj načelu takozvane inverzije, tj! g l snov omeji na ožje področje kar b , blie sl?defe: P™3- ki b* tra- najprej aplikacija, nato teorija 1 iz h omogoči hitrejše dokončanje štu- 3 3 dye do..tn leta ln bl daiaia in čim višja stopnja študija tem-g Skopija, ki so pnspeb k nam dija 1 višje kvakficiran kader; druga, več teoretičnega znanja. Poleg te-1 r? obi5k. In dm so bili v .... ki je istovetna dosedanjemu red- ga je seveda še Dolno Draktičnih = Ljubljani. Ta čas so dobro izra- ob Prihki izdelave učnih na- nemu študiju za pridobitev viso- vprašanj, ki jih^e ^reba vzdo- = bdi in si marsikaj ogledali. Njih Črtov za stoletni študij se je ke kvalifikacije v trajanju štiri redno reševati ptt čem« iX^ ogled je veljal palači Ljudske zato na naših gospodarskih fa- do pet let; in tretja stopnja,k v^o Xotudf ImT^stein 1 skupščine, povzpeli so se na kuitetah izvedla usmeritev štu- bi trajala eno do dve leti to bT, mSatof vSaiJt Sun^i Ljubljanski grad, obšli so staro dlia, kakor so to narekovale po- dosegala tako imenovani podi- no vprašanje nadalinie reformi = thblian«, pot lih Jo vodila do “h,. Uamortov ao bo «0 la- p« tod,), »jo, b, ™ ^ toSj^v SKl nomifi usmenla v znanstveno-razisko- ni smeri ni lahko, niti ni šel ^. švadbemštvu, valno delo to strokovno izpopol- povsem razčiščeno, vsled česar jel s^r0J1?lstv? in.kt: u?eya,nje' Tak slstern Študija ne treba o njem temeljito razprav-1 £birniUr^mi ® ^ bl bl. ,.nekaj originalnega, saj je Ijati in ga verjetno tudi jLto-1 izbirni predmeti kakor tudi fa- marsikje po svetu že izveden in-------------------------------------= kultativnj predmeti, ki jih lahko daje dobre rezultate, študenti vpisujejo po svoji želji. _ , Tak sistem mora, biti seveda utemeljen v stvarnih potrebah naše družbe. S te strani oziroma glede tega se lahko zaenkrat na splošno ugotovi, da take potrebe obstoje in se celo zaostrujejo, Križank, sedeža festivala, zani mali pa so se zlasti za ljubljanske strokovne šole. Prisostvova-ji so pouku na vajenskih šolah to se pozanimali za obnovljeno to modernizirano Industrijsko šolo v Šiški. Goste z juga je povabila Vajenska šola za čevljarsko stroko na enodnevni izlet na Polževo. Bil je lep, nepozaben dan, o katerem so bili gostje polni pohvale. Spregovorjenih je bilo mnogo tovariških besed, izostali niso pozdravni nagovori: dvomimo, da bodo ostali dne- NA TRAVNI GORI Z novimi predpisi oziroma statuti je bil zaostren tudi študijski režim. Za prehod iz enega letnika v drugi letnik, iz nižjega v višji letnik, so predpisani določeni študijski uspehi; letni ka oziroma semestra ni mogoče čeprav še nimamo vseh potreb-več ponavljati študentom, ki štu- nih konkretnih podatkov. Prvo — ------, - “ ' ---- - • J •* J.V.O ov_i. KJAjAJ. VAH Id «ar najlepšem spominu! V. D. letnik, izgube status študenta, nama ur^nlčevatl lla Tu-iHn dni oktobra se ie vila P° Nepozabno lep je bil ta dan za - ld°!f ^ yfdrib deklet. Žive Zaživeii so Spomini na že od. = f HJibovih oblačil so natro- daljeno in na bližnjo preteklost, 1 nncfysai n^ka sončnih žarkov v nadeto, uspehe in težave. Iz vse-1 Pust ln hladen jesenskl dan- ga je vstala pred očmi deklet nji- s Kot pr^va partizanska kolona bova srečna sedanjost in ob njej V Mariboru bodo 24. oktobra If zaftava«li na čelu se je razpo- prihodnost, ki bo terjala od vsake irH k-nmomioin « i M teSnil Pohod te nasmejane mla- izmed njih celega človeka. . . _______ ustanavljanju ”“prli VlšJ° komercialno šolo - = dosti, se pognal v hrib in zasopel Ko je plamen tabornega oania Višjib šol, ki vzgajajo višje^1- P^° towstn<> v Jugoslaviji. Pri|osovjil svoj cilj. počasi bficiran kader. Se nekaj let na- vpisovanju v to šolo so zabeležili = Na Travni gori je zagorel ta- dobra volja in po senožetih kier zaj smo imeli razmeroma malo velik naval: okoli 800 kandidatov = borni ogenj in na parobku pro- so nekoč regliale utrotom-P to L do višjih šol danes oa to to _______ i.lstranega gozda se ie zatoto trotoa ,e 0C ^eg‘]aIe s.tr0J_ence’.]e za' Začetek pouka na Višji komercialni šoli v Mariboru § m »jih p,« »to,!.. zz£*3£jss£vS v„M™,b°b f fi°bral»sr5;oaiev=,s,"X strokovni učitelji iz Skoplja v Ce ne izpolnjujejo študijskih večja potreba po usSvltonto P l VlŠj° komercialno šol° “ 1 dosti, se pognal v hrib in zasopel todibnam’ ta^smo blbTnjim^v vat^T višj^s1™^!« napred°' višiih šoL ki vzratoto tožto P^0 tovrstno v Jugoslaviji. Pri 1 osovjil svoj cilj. PRAVILNIK o sprejemanju absolventov gimnazij in strokovnih šol v učiteljsko službo za pouk tehnične vzgoje in gospodinjstva na osnovnih šolah Svet za šolstvo L.R Slovenije Izdaja na podlagi 17. člena zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS št. 13/56) pravilnik - potrebne moralne in politične kvalfiikacije za učiteljski poklic, ki jih na podlagi mnenja šole, iz katere je absolvent prišel, ugotovi upravni organ, pristojen za nastavitev. 5. člen o sprejemanju absolventov gimnazij in najmanj triletnih strokovnih šol v učiteljsko službo za pouk iahoj po nastavitvi višji peuasusru tehnične vzgoje ln gospodinjstva šoli v Ljubljani oziroma Višii gona osnovnih šolah ter o njihovem spodinjski šoli v Grobljah, ki jim — -—«•------m strokovnem uspo- bosta ob sodelovanju upravnega Pogodbeno nameščene absolvente obvezno prijavijo vodstva šol takoj po nastavitvi Višji pedagoški pedagoškem sabljanju. 1. člen Zaradi pomanjkanja učnih moči za predmeta tehnične vzgoje in gospodinjstva na osnovnih šolah se do preklica sprejemajo v te šole kot učne moči tudi absolventi gimnazij in najmanj triletnih strokovnih šol s predhodno dovršeno popolno osnovno šolo. predvsem tehnične in ekonomske smeri (v nadaljnjem besedilu -absolvent«), 2. člen Absolventi se sprejemajo v učiteljsko službo do opravljenega diplomskega izpita iz pedagoške skupine na učiteljišču samo pogodbeno in to tako, da njihovi prejemki ne smejo biti manjši, kakor jih imajo učitelji brez strokovnega izpita. 3. člen Prošnje za pogodbeno namestitev v učiteljsko službo na osnovni šoli za predmet tehnična vzgoja oziroma za predmet gospodinjstvo vlagajo absolventi pri pristojnem upravnem organu, ki je razpisal službeno mesto. i. člen Absolventi morajo imeti za sprejem v učiteljsko službo naslednje pogoje: — dopolnjeno 18. leto starosti, — maturitetno spričevalo ali spričevalo o diplomskem (zaključnem) izpitu štiriletne strokovne šole, — telesno in duševno sposobnost za učiteljski poklic, ki jo pred namestitvijo ugotovi uradni zdravnik. organa, pristojnega za nastavitev, nudila vso pomoč pri pedagoškem in strokovnem izpopolnjevanju. 6. člen Absolventi, sprejeti v učiteljsko službo, so dolžni posečati tečaje , jfruge oblike izobraževanja, ki služijo njihovi pedagoški in strokovni izpopolnitvi. 7. člen V učiteljsko službo pogodbeno sprejeti absolventi morajo opraviti v roku dveh let dopolnilni diplomski izpit iz pedagoške skupine predmetov na učiteljišču. Cim opravijo ta izpit ln izpolnijo tudi ostale pogoje iz 31. člena Zakona o javnih uslužbencih, se lahko namestijo kot redni uslužbenci. 8. člen Pred opravljenim dopolnilnim diplomskim izpitom iz pedagoške skupine mdrajo absolventi opraviti najmanj tisto število hospita-cij in nastopov pri predmetih tehnične vzgoje oziroma gospodinjstva. ki jih zahteva pravilnik za opravljanje privatnih in dopolnilnih izpitov na učiteljiščih. 9. člen Cas, ki ga je absolvent prebil kot pogodbeni uslužbenec v učiteljski službi, se šteje v čas, ki je potreben učitelju za pripustitev k strokovnemu izpitu. 10. člen Posebne primere, ki Jih ne zajema ta pravilnik, rešuje sekretariat Sveta za šolstvo LRS. Svet za šolstvo LRS predsednik Vlado Majhen razmeroma malo veiiK naval: okoli 800 kandidatov s oorm ogenj in na parobku pro- so nekoč reeliale strotonre to va s« Lt rrrrjr? * *•“* ^ čedalje večje število strok. To IZ mesta Maribora in okolice, dru- g _ ... profesorji, gostje in celo eden iz- pa kaže, da so nam taki kadri ga P°l°vica pa iz ostalih krajev {§ partizanski miting s pesmijo, med nekdanjih travnogorskih bor-potrebni tako na področju gospo- Slovenije. Le 140 je mladih Ijufli -1 ,-!f®:cbx^moni, ~ nena' cev 80 Pozabili na utrujene nog< sgi “st, “SeT i T,m; ■ ir” ■» s«™™ g su« i tovi, na katerih področjih to za cmoma ^odje. ki so ze doslej ime-jj letu, tišje te oddaljene gozdnate lepot* katera delovna mesta so nam že 11 posla v Podjetjih z uvozom ali = proslava desetletnice obstoja in in smeh se ni polegel do sam< danes oziroma nam bodo v bo- izvozom. g dela Srednje vzgojiteljske šole in Ljubljane. doce taki kadri potrebnu Pove- Pouk v Višji komercialni šob | sprejem okrog 60 novih članic (Več o dosetletnici Srednj. v Mariboru se bo začel 26. t. m. g v mladinsko organizacijo. vzgojiteljske šole' berite na str. 3. M- lllUlllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllHIIIIUIIIIlillllllllllllllllin .. zano z univerzitetnim študijem pa se to vprašanje postavlja v tem smislu, kakšen naj bo odnos višjih šol do fakultet. Prevladuje mnenje, da naj vzgojo višje kvalificiranih kadrov prevzamejo praviloma fakultete z uvedbo že navedene prve stopnje študija, ki naj bi dajala v pretežni meri praktično izobraženega višje kvalificiranega strokovnjaka. O drugi stopnji, dosedanjem rednem študiju, ni potrebno posebej razpravljati, ter je ta sistem študija kakor tudi profil kadra znan. Bolj pa nas zanima tretja stopnja študija, ki se bo morala šele uvesti. Zakaj gre? Potreba po takem študiju se utemeljuje v glavnem z dveh vidikov. Prvi je ta, da nam zelo primanjkuje znanstveni kader, katerega vedno v večji meri rabijo znanstveno-razdskovalni zavodi in razni inštituti, kakor tudi gospodarske organizacije in zavodi javnih služb, kjer vsakodnevna praksa narekuje poglobljeno poznavanje raznih vprašanj določenega področja. Drugi vidik, ki narekuje tretjo stopnjo študija, je v ugotovitvi, da je danes razvoj znanosti in tehnike tako nagel, da ga ne more objeti no-ben učni program to da se morajo že diplomirani kadri stalno strokovno izpopolnjevati, če hočejo korakati s tem razvojem in ce hočejo v praksi vse nove dosežke znanosti tudi uporabljati. Potrebe obeh vrst bl lahko kril diplomski študij, ki naj bi bil posebna in samostojna stopnja fakultetnega študija s samostojnim mučnim načrtom to študijskim programom, Ta stopnja študija bi torej vodila do poglobljenega poznavanja teorije na posameznih področjih znanosti to dajala osnovo za samo- Sodobno izpopolnjevanje učiteljev v Pedagoškem centru za strokovne šole na Reki Oh pa v celoti okoli 1500!) ne sme biti samo s predavanji, se pravi samo verbalna. Ce katera priprava učiteljev za sodobnejši pouk in vzgojo mladine zahteva praktično prikazovanje in aktivno sodelovanje pri najrazbčnej-ših obbkah posredovanja znanja to dela, potem je to gotovo priprava učiteljev za strokovne šole. V tem pogledu stojijo naše strokovne šole pred še zahtev- kar mu lahko štejemo samo zaslugo. Je pa še ena stvar, ki je Pi za strokovne šole na Reki pome gala doseči dokajšnji nivo posrt dovanja znanja slušateljem. S« dež Centra je v zgradbi Višj strokovne pedagoške šole. Tak so mu na razpolago ne samo pri merni prostori, pač pa s pridor koristi zelo dobro opremljene de lavnice, laboratorije, risalni« čitalnico itd. to seveda tudi ore a Črtov to vo> sai Pripravljajo kader za F^1, da Postane Pedagoški Letos stopa v tretje leto svojega obstoja Pedagoški center za strokovne šole na Reki. To je svojevrstna ustanova v državi. Tudi iz naše repubUte je bilo že več učiteljev in profesorjev na izpopotoitvenih seminarjih in tečajih na tem zavodu. Poseben Program dela Pedagoškega centra za strokovne šole na Reki poudarja, da je v času, ko se pripravljajo novi učni načrti in programi za strokovne šolo, poglavitna naloga Centra v tem, da ‘►emprično proučuje . . - ■ osnove sedanjih učnih načrtov to vo’ sai Pripravljajo kader za r ' ' . ^------. *'■cl išče v njih tiste momente, na ka- ,vzgoto in izobrazbo strokovnja- !^LZa,ftr?kov?e šole na Rekl er1 torih bo treba dalje izpopotoje- koY v najrazličnejših panogah „ kj£rfmh’* v Prizadevanj vati izbor učnega gradiva za do- llašega gospodarskega življenja. unašega soLstva splc tem, da proučuje trenutno stonie onremt^nS^35^’•Si ^ kaT 0FiF?ati 10 svojevrstno ustanov stookovnih učbenikov in knjig za si sledijo nepretrgoma skozi ’v£ 1Zobwb°! pač pa ^ ,iz' leto> j® Prav sredi oktobra lete nenadijo nekaten prav sodobni vodil seminar za učitelje mojsti tehnični pripomočki za posredo- skih in drugih strokovnih šc vanje znanja V omaricah vidiš ravnatelj Zavoda za izobraževs lepo vrsto strojčkov in tostru- nje odraslih LRS tov. Karel Ko< mentov, večinoma izdelki udele- seminar je bil namenjerTizobm zencev tečajev to seminarjev ževanju odraslih.) (med njimi več izdelkov udele- Ne bi bilo tako odveč ko 1 toncev iz naših tovarn: Iskre iz si tudi pri nas v LRS omisli ravenske železarne in nekaj podobnega. Morda v mani drugih). Vodstvo Centra si je na šem merilu. Koristi o! tega fc ta način znalo pripraviti bogato vsekakor imelo tudi splošno izo zbirko pomagal zg tehnični pouki braževalno šolstva dh po eni strani, po drugi pa s predavanji na tečajih skuša učiteljem strokovnih šol nuditi pomoč za sodobnejši in uspešnejši pouk. Prav tu pa je PC za strokovne šole na Reki prišel do zanimivih ugotovitev. Predvsem: pomoč učiteljem na tečajih in seminarjih (samo v letošnjem avgustu je šlo skozi te tečaje in seminarje 280 učiteljev in profesorjev strokovnih šol iz vse Jugoslavije* v preteklih dveh le- Zakon o javnih uslužbencih in njegovo izvajanje V kratkem bo dve leti, kar je bil sprejet Zakon o javnih uslužbencih. Ta zakon je, skupno z dodatnimi predpisi in odloki, prispeval k izboljšanju dela in napredovanja javnih uslužbencev. Razen tega je skladno z našim družbenim razvojem omogočil nižjim organom samostojnejšo uporabo predpisov, prilagojenih stopnji razvoja in konkretnim nalogam posameznih služb. Zakon je zagotovil uslužbencem v prosvetnih in znanstvenih ustanovah posebne pravice kakor tudi dolžnosti, kar nedvomno vpliva pozitivno na delo ustanov, v katerih oni delajo. Čeprav je dosedanja praksa pokazala, da so osnovna načela zakona izdržala preizkušnjo in da jih potemtakem ni potrebno v osnovi spreminjati, pa so nekateri predpisi, ki bi jih bilo treba v doglednem času popraviti, več odredb pa točneje opredeliti. Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za splošno upravo je že podvzel določene korake za delno spremembo Zakona o javnih uslužbencih. Ko govorimo o prosvetnih delavcih, je treba poudariti, da nekateri dopolnilni predpisi niti še v zveznem merilu niso sprejeti, tako n. pr. število obveznih ur, plačevanje nadurnega dela in dela pod težjimi pogoji, sistemizacija delovnih mest glede na število učencev in podobno. Zaradi tega se o teh vprašanjih ne morejo dati neke ocene dosedanjih izkušenj ali ustrezni predlogi za njihovo izboljšanje. Centralni odbor našega sindikata je s pomočjo republiških odborov in ostalih sindikalnih forumov sodeloval z ustreznimi organi pri sprejemanju Zakona o javnih uslužbencih. Več predlogov omenjenih forumov je bilo tudi sprejetih v Zakon. Dveletne izkušnje in upravičene pripombe, ki jih že zdaj naše organizacije in članstvo postavlja, pa nas obvezujejo, da se pobrigamo za spremembe in dopolnila nekaterih predpisov Zakona o javnih uslužbencih. To je važna naloga našega sindikata, ki jo bo moral v kratkem času izvršiti. V Centralnem kakor tudi v republiških odborih so ta vprašanja že začeli reševati Tako lahko navedemo nekaj vprašanj, za katera je naše članstvo posebno zainteresirano. Gojenci vzgajališča v Gornjem Logatcu — nogometno moštvo. Več o tem vzgajališču bomo pisali v eni prihodnjih številk našega Usta sen od vseh stranskih pritiskov, no »zadovoljuje«. S povečanjem To ne izključuje polne kontrole ne števila ocen bi nedvomno dosegli le družbenih organov, temveč tudi boljšo diferenciacijo uslužbencev, celokupne javnosti prav v smislu Razen tega pa bi bilo p0treb-dajanja pomoči takemu pedago- no izpopolniti sistem ocenjevanja škemu procesu in jačanju moral- tak0) da bi usiužbenci z najvišjo nega lika učitelja. V praksi pa se pozitivno oceno avtomatično do- včasih dogaja, da se nekateri ne gegli določene pravice. V tem po- ozirajo na norme, ki morajo ob- giedu se predvideva za prosvetne staj ati v vsaki organizirani skup- deiavce kakor za vse uslužbence, nosti, kakršna je tudi šola, in da kj s0 ocenjeni z »se posebno odli- zahtevajo od učitelja, da krši te kuje« zaporedoma v treh letih, normative in da to^ah ono spre- bitrejge napredovanje.-----------------------------------------—— ----------------------------------------- nimfi’ farfl^fnin^iičitefia nosta- Pogoji za oceno »se posebno razpisujejo ta mesta, kljub temu, ga potrdilo o soglasnosti, ali pa Viin nasnroti mere ki nimaio odlikuje« so za prosvetne delavce da se vnaprej ve, da bo postav- tisti, ki še niso zaposleni. Tako bi nič skuoneea z zakonskimi pred- skoro docela enaki z nazivom »pe- ijeni učitelj sprejet. potem morali v zakonu razen red- nisi mani na z zdravimi odnosi daSoški svetnik«. Toda čeprav je Nemara bi bila rešitev iz tega nega in naknadnega predvideti še in moralnimi normami na kate- ta naziv nudd prosvetnim delav- položaja v tem, da bi tekom cele- izredni razpis, da bi se tudi v teh rih tomplii naša socialistična cem d°ločene ugodnosti, je bilo le ga leta za vsa izpraznjena mesta primerih razpisi ne opravili kot sku ost J majhno število učiteljev, ki so razpisovali razpise, na katere bi gola formalnost in da bi se iz- i, ' ■ , . imeli koristi od tega, to pa zaradi Se mogli prijavljati učitelji, ki bi ognili raznim načinom protekcio- • faradi vsega tega smatra naš nagjnaj kako se ta naziv daje. imeli od svojega predpostavljene- nizma. sindikat, da je potrebno 221. člen kIorda bi bilo potrebno tistim uči-Zakona o javnih uslužbencih, ki teljem, ki so po 15 letih službe v v neki meri predstavlja instru- prosvetni stroki prejeli tri leta za-ment za stalnost uslužbencev, a p0redoma oceno »se posebno odli-se je doslej nanašal le na usluz- kuje„ omogoiiti, da bi mogli za-bence državnih organov, ustrezno btevati naziv »pedagoški svetnik«, uporabiti tudi za prosvetne delav- Na ta naein bi 0iajšaii delo komi-ce. Ni mogoče dopustiti, da na sjjam) kj delijo ta naziv, mnogim primer odpustijo prosvetnega de- znanim prosvetnim delavcem, ki lavca s 15 leti službe, kar ni re- - — - dek primer, čeprav delo odlične ocene in je na mestu. V kolikor je nekaj zagrešil, se mora to temeljito raziskati in dognati na disciplinskih Sodiščih, kaznovati pa po stopnji prekrška. S sprejetjem takega predloga bi onemogočili samovoljo posameznih nadrejenih ljudi in svobodno tolmačenje predpisov. Napredovanje udeležencev Narodnoosvobodilne vojne O razpisih H"; ri ssr.iiFsES? l jazm, da bi kdo njihov postopek so se v določenem razdobju pri- uslužbencev v javnih službah pro- knvo razumel. ključih osvobodilni vojni. Za zdaj uči razmerje plač uslužbencev v se te prednosti predvidevajo samo gospodarstvu in javnih službah, za upravne uslužbence, a ne za Teh nekaj vprašanj smo iznesli prosvetne delavce in uslužbence zato, da vzpodbudijo članstvo in nekaterih drugih strok, pri kate- organizacije na razpravljanje in rih je poklic vezan izključno na pretresanje teh in podobnih pro-Sistem razpisov se je že udo- določeno šolsko izobrazbo. V vr- blemov. Analiza v dosedanjem Za tiste uslužbence, ki še ni- mačil in postal pravilo pri reše- stah prosvetnih delavcev pa je uveljavljanju Zakona o javnih majo 15 let službe, bi moralo ve- vanju kadrovskih vprašanj na šo- danes precejšnje število takih, ki uslužbencih bo v naših organiza-Ijati da komisije za uslužbenska lah. Čeravno se povečini razpisi so podobno kot njihovi tovariši v cijah nedvomno prinesla kon-vprašanja, preden potrdijo odpu- izvajajo po zakonskih predpisih, drugih poklicih sodelovali v NOV struktivne predloge za pravilnej-stitev, skrbno proučijo vsa dej- je še vedno precej nepravilnosti ter s tem v najtežjih dneh poka- še in uspešnejše reševanje mnogih stva in zaslišijo vse prizadete, v pri izbiranju prosvetnih delavcev zali ne le svojo visoko patriotično vprašanj. Čim prej je treba s tako nrvi vrsti tistega za katerega gre, za določeno službeno mesto. V ve- zavest, temveč so si s tem prido- analizo začeti in dati ustrezne kar se doslej ni' vedno dogajalo, liki večini občin še niso izdelani bili tudi izredne izkušnje in zre- predloge Centralnemu odboru na-Zato bi bilo potrebno z zakonom objektivizirani kriteriji pri izboru lost, kar vse jim pomaga, da se v šega sindikata, da bi jih ta lahko Zakon o Javnih uslužbencih je vprašanja pa se prosvetni delavci določiti točen potek dela teh ko- učiteljev. Nikakor ni to lahko šolskem in izvenšolskem delu od- posredoval pristojnim oblastnim Nekaj o odpovedih prenesel na občinske ljudske od- vdajo v usodo, kakršna že je, nji- miSij. _ . _ _ bore in svete za šolstvo oziroma hove sindikalne organizacije v Tu kakor je to predvideno v Za- bbriz^;neialiblz r!dministSuSiim drovskl .sestav Prosvetne službe, cev. V tempogleduj e bilvmno- dosleden, načelen in v tem konu o delovnih odnosih za delav- 'LzmeščanLm učiteljskega kadra- predek h^so ponekod'bil^odstra- smislu tudi svoboden ln neodvi* ce in “8lužbence v gospodarstvu. ^ uslužbencih njene razne škodljive tendence in 1 r’J~’ poizkusi kršenja zakonitosti. Tako so v nekih podeželskih, a tudi mestnih občinah, posebno kar se tiče sklepanja in zlasti še odpovedovanja delovnega razmerja, za- Nedeljko Savič, Sekretar Centralnega odbora Sindikata -prosvetnih in znanstvenih delavcev FLRJ ni. Zdaleka je boljše zaostriti javno kontrolo nad delom organov, ki razpise izvajajo, zlasti pa še Plače Ocenjevanje in napredovanje Čeprav niso zbrane vse izkuš- na tem, da se ocenjevanje, kot si- r'i° za pravičnost. Z Zakonom o javnih uslužben- aktivizirati naše organizacije, da ih občtltno nnUčanp nnminal budno čuvajo zakonitost in so bo- “h S.?‘““vSi?"ei.”™ % rno za oravicnost. _, __. __ v-cuicv “»av/ /.t/acisn. .n,« *a.,vo.0 .... v__ v« _____________ . primerjavi z ostalimi strokami so paženi pojavi samovoljnosti, iz- n,e ietognjega ocenjevanja, lahko stem, ki služi urejanju raznih Vzporedno s tem bi morali biie v tem času, to se mora reči, igravanja zakonskih predpisov, trdlrn0j da bi ocenjevanje moralo službenih vprašanj, še bolj utrdi, sprejeti potrebne predpise za bolj- plače učiteljskemu osebju bolje familiarnosti ipd. ostati. Sistem ocenjevanja je uve- Na osnovi izkušenj preteklega še nagrajevanje učiteljev na tež- urejene, kot je to bilo drugod v V preteklem letu so se množili den za vge usiužbence v glavnem leta predvideva sekretariat Zvez- ilk delovnih mestih, tako d® bi državni upravi. V letošnjem letu primeri odpovedi prosvetnim de- z namenomj da se izboljša delo v nega izvršnega sveta za splošno otroci v takih krajih ne ostajali pa je prišlo do linearnega poveča- lavcem, ki so bili motivirani s sa- us^anovab jj, družbenih organih upravo, da se razen obstoječih brez šole in pouka. nja plač v ostalih strokah, tako movoljnimi razlogi ali pa so se ter da se z objektivnim} merila za- ocen uvede še ena pozitivna oce- Protekcionizem in zveze se po- da zdaj ne moremo reči, da imajo neutemeljeni preprosto izvršili. gotovi napredovanje in nagraje- na »dober«, in sicer zato, ker je z gosto pojavljajo pri izpopolnjeva- prosvetni delavci v tem pogledu Ponekod so Pr®Jeh odpoved sta- vanje uslužbencev. V tem smislu omejitvijo najvišje ocene veliko nju praznih mest po zaključenih prednost. Temeljita analiza bi rejši prosvetni delavci, ki so dui ima za katerega se število uslužbencev z različnimi razpisih. Praksa je, da ta mesta verjetno pokazala, da se je polo- za svoje delo ocenjeni z najDoij- ^ trudd tudj na§ sindikat, pose- sposobnostmi in doseženimi rezul- dobivajo »stalni honorarni« uči- žaj precej izpremenil. Zato bi bilo Šimi ocenami. Namesto njin pa so pomen. Treba bi bilo delati tati pri njihovem delu dobilo oce- telji, v razpisu pa se formalno potrebno, da naši občinski in bili sprejeti mladi ljudje, katerih v plače so relativno nižje, »ker je to rentabilne j še za občinski proračun«. Ves ta proces odkrog odpovedi pa neredko spremljajo pojavi, da se iščejo najneznatnejši grehi, s pomočjo katerih bi lahko našli ali izkonstruirali razloge za odpoved. Niso redki primeri, da se šolski odbori protivijo takšni politiki, njihova volja pa v tem jjra gre pro^ osmi zjutraj. Iz zakričati ali podrsati se po tleh ------------------ ----- ------ —r------------ _ ---- ni odločilna. Tako se dogaja, da jesenske megle se svetlika bela tako vabljivo in zapeljivo gladkih Druga učenka: Seveda smo jih ta- zahvalo tembolj pridno učili. — so na primer v eni osebi združe- silhueta nove šole na Hudinji Iz tleh? Kdo se bo upal prvi? Mlajši koj presojali in jih zelo natančno Vsem, ki so pomagali graditi to ne funkcije tajnika ljudskega od- obeh smeri Mariborske ceste se se ogledujejo nezaupljivo, neodlo- uganili.. bora in predsednika občinskega zgrinjajo družbice, vedno gostoj- ceni, kaj bi mislili... Skoro sami Lepo jev naši domovini biti mlad... Prvih štirinajst dni v novi šoli Franja Vrunča na Hudinji pri Celju kakšne rede bodo kaj dajali... mnogo denarja, zato se bomo v lepo stavbo, smo prav prisrčno ________ , _________ ______ „____. ________, _______________________ — Vidim, da so vsi dobri, se- hvaležni. — Ta denar je pravza- sveta za prosveto ^ter predsednika skupinice šolarjev, fantov in novi obrazi, nepoznani, od vseh veda, kako še bo, pa ne morem prav denar naših staršev, — ali ' - In jim je v pod- zdaj vedeti. Upam, da se jih bomo bomo zna.li to ceniti? Morali bo- mo paziti, da kaj ne poškoduje-pre- mo, pa tudi druge bomo naučili komisije za uslužbenska vpraša- defciet. Še čisto majhnih pedenj- vetrov znešeni. ........r— ----------------- ------ -. nja. V tem primeru so odveč pri- mozi£k0v in že takih, da jih spo- zavesti verjetno zrastel prvi vpra- že privadili... tožbe komisiji za uslužbenska zna§ skoro samo še po nabito pol- šaj, kaj bo, kako bo zdaj... Sta- Se nekoliko nezaupljiva vMladi tehniki razstavljajo« V Jakopičevem paviljonu Ljubljani je bila od 3. do 10. oktobra razstava različnih izdelkov - po številu nad 500 — ki so jih nih aktovkah s knjigami in dol- rejši so hitro občutili, na obrazih vidnost, a v glavnem so vendarle paziti. — In spet: V takem razre-gimi ravnili. Vmes posamezni ko- se jim je bralo in tudi čisto sami že s polnimi jadri usmerjeni v bo- du je res užitek sedeti. — Tudi lesarji iz oddaljenejših naselij. Ce od sebe so vedeli, da bo tu kljub dočnost... V začetku bo seveda vrt bomo naredili okrog šole, da jih gledaš, ko čakajo pred šolo, da vsemu mnogo lepše, kot je bilo še treba malo potrpljenja drug z ob vse lepo. — Imeli bomo tudi se bodo točno ob tri četrt odprla tam, kjer so doslej hodili v šolo. drugim... pa brez skrbi, po obra- razredno skupnost, vsi za enega, v vrata, in če imaš nekoliko pesni- Kljub vsemu, sem rekel, kajti zih smo si res še tuji, potem pa eden za vse. — Hočemo biti iz-ške domišljije, se ti zde kot pše- mladina gleda na stvari drugače bo spet vse, kakor je bilo in kakor obraženi ljudje, da bomo koristili kakor mi, odloča s srcem, ne še mora biti, prav tako še bomo sebi in skupnosti, toliko z razumom, ki se mi tako imeli radi kakor z onimi prej! Vsemu lepemu in dobremu na nična njiva, ki se pozibava v vetru sem in tja. Vsako jutro čez______________________, ... __ ____ _ osem sto otrok, še vsa počitniško ponašamo z njim, pa nas le Kdo bi ne imel rad teh naših široko odprta srca. Sama priprav- je mladih ljudi! Samo par stavkov, Ijenost. Resnost. Prav zato sem napisal te vrste. izdelali klubi mladih tehnikov na rjava in zdrava lička, pogovor, tolikokrat prevari... Njim je mladih ljudi! Samo par stavkov, 150 šolah iz vse Slovenije Raz- živ-žav, smeh, šala. Mlado klasje namreč v svetlo veselje nad novo ki so jih napisali v svojih prvih naše bodočnosti... Pozdravljeni, šolo že kanila grenka kaplja, dru- nalogah: Ti priložnostni izpiski iz šolskih stavljeni so bili najrazličnejši p^j^gij/jhi! Kako vam je kaj v gi črni vprašaj... Morali so za- — Zal mi je, da hodim že zad- zvezkov niso zanimivi samo za-predmeti in strojčki, od električ- tej prelepi naši šoli? Kaj bi dal, pustiti stare ljube znance, sošolce nje leto v šolo. — Mlademu rodu radi svoje prisrčne neposrednosti, nih zvoncev, telefonskega modela, da bi vedel, kakšne misli se vam J- *— '*• ' x~ -- -- »-• *■ žičnice do modelov čezoceanskih P°de za vašimi čeli! , “ ‘ . . . Ko sem jih prve dni gledal, so ladij in modernih letal. usi še nekako plahi, samo tiho . . . . .... Razstavo je v okviru »Tedna so se ozirali naokrog, zamišljeni, znali do belih kosti in bili z lju- šest kilometrov daleč, zdaj pa otroka« pripravil Glavni odbor kar nekam preveč resni. Kako bo beznijo navezani nanje... Kdo imamo šolo pred nosom. — Še Ljudske tehnike LRS skupaj z zdaj, ko bo vse drugače, kot so ve, kakšni so kaj ti, ki jih zdaj ’ ’J ‘ ’ in sošolke, ki so z njimi morda bo tu veliko lepše kot v starih, zdijo se mi vse več: Profil naše že več let drsali iste oguljene, pa umazanih klopeh. — V ponos nam mladine, ki ji je treba dati samo prav zato tem bolj domače klopi, je, da hodimo v to krasno šolo. dobrih pogojev za njen razvoj, pa bili vsi še nekako plahi, samo tiho tudi tovariše učitelje, ki so jih po- Nekateri so imeli prej po pet ali se nam ne bo nič treba bati zanjo. Potem se pri nas ne bodo mogli razmahniti pojavi, ki delajo toliko bolj kot mi otroci pa bodo vesele preglavic mladinskim sodnim ob-naše mamice, ki so s težkim srcem lastem na Zapadu. . ,. bili navajeni doslej? Vse novo, dobe v roke?! Zvezo društev prijateljev miaai- gist0> svetlo, toliko prostora po- Dal sem jim nalogo, naj opiše- čakale, če nas ni bilo pravi čas Se zavedamo vsi in dovolj svoje odgovornosti? -ete- ne. Najboljši klubi bodo prejeli vsoa — kdo ve, ali se bo dalo tu jo svoje prve vtise. okrog 100 lepih nagrad. kdaj vsaj malo poskočiti ali celo Bo menda kar šlo, domov. — Čast naši oblasti, da samo tako skrbi za nas. — Sola je stala Ustanovljen je oddelek za glasbo na VPŠ Svet za šolstvo LRS Je na svoji seji 6. julija 1959 sprejel predlog o ustanovitvi enopredmetne skupine za glasbo na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Te dni pa bo izšel še drugi razpis za sprejem slušateljev na ta oddelek, takoj za tem se bo pričel že tudi pouk, ki bo trajal 9 leti. Svet za šolstvo je vodilo pri ustanovitvi oddelka za glasbo predvsem dvoje dejstev. 1. na osnovnih šolah v Sloveniji primanjkuje okroglo 300 učiteljev za glasbeno vzgojo, čemur nista mogla zadovoljiti niti dosedanja dvopredmetna skupina na VPS niti obe srednji glasbeni šoli. 2. glasbeno delo v Svobodah in drugih prosvetnih društvih se zaradi primanjkovanja zborovodij, dirigentov in kapelnikov, ki bi bili voljni delati praktično na terenu, ni moglo zadovoljivo razvijati v smislu potreb in današnjih zahtev. Namen oddelka je torej vzgoja dovoljnega števila dobrih učite-Ijev-glasbenih pedagogov in obenem vnetih ljudsko-prosvetnih delavcev. Zato sta v smislu namena šolanja in potreb na terenu sestavljena tudi predmetnik in učni načrt, ki temeljita predvsem na pedagoški in praktični vzgoji s poudarkom na udejstvovanju v ijudsko-prosvetnih društvih. Posebnost oddelka je v tem, da bodo diplomanti kot predmetni učitelji poučevali glasbo na osnovnih šolah ter hkrati, kot del svoje delovne obveznosti, vodili na terenu pevske zbore in orkestral ne skupine. Vpišejo se lahko načelno kandidati s srednjo ali njen ustreza očo splošno izobraževalno šolo, lahko pa se vpišejo tudi kandidati brez teh pogojev, če so z večletno prakso v društvih dokazali svojo strokovno sposobnost. V obeh primerih pa mora opraviti kandidat sprejemni izpit iz glasbene stroke. Število za vpis se določa v letošnjem letu na 30 kandidatov. Sodeč po vsem navedenem bo oddelek za glasbo na VPS taka vrsta šole, ki bo izpopolnila vrzel v sistemu glasbene vzgoje, kajti študij na tej šoli je zaključen in vodi njegova pot izključno v prakso. Tako Izobrazbo si želi na eni strani mnogo kandidatov, na drugi strani pa bodo prišle šole. občine, okraji In društva najhitreje in najzanesljiveje do prepotrebnega učno-vzgojnega in vodstvenega kadra. Z ustanovitvijo novega oddelka za glasbo je dana (občinam, okrajem, podjetjem in organizacijam) možnost, da poiščejo primerne kandidate In jim s štipendijami omogočijo študij, sebi pa zajamčijo po dveh letih učno moč oziroma ljudsko-prosvetnega delavca. Pozdravljamo ustanovitev novega oddelka, ki bo uresničil mnoge potrebe in izpolnil mnoge želje, oddelku pa želimo čimveč uspeha. Deset let Srednje vzgojiteljske šole O Vrba,srečna... Ljudje, ki poznajo njeno poslanstvo, vedo, da opravlja ta vzgojni zavod pomembno in odgovorno delo, neposredno povezano z velikimi družbenimi spremembami naše revolucije. Prej štiriletno, zdaj petletno šolanje bodočih vzgojiteljic predšolskih otrok je že zdavnaj preraslo prvotne okvire in načrte te šole. Z rastjo družinskih in kombiniranih ustanov v okviru stanovanjskih skupnosti se širi zahtevnost vzgojiteljskega poklica in zahteva vse več znanja, prožnosti, razgledanosti in strokovne usposobljenosti od posamezne vzgojiteljice. Šolo čakajo v tej zvezi nove in nove naloge, saj se zaveda, da ne more in ne sme zaostajati za temi spremembami. Ena sama vzgojiteljska šola je v Sloveniji. Potrebovali bi tri, štiri. Toda prisluhnimo raje besedam, ki nam približajo ter poglobijo predstave o življenju in delu Vzgojiteljske šole. Naše poročilo je povzetek pogovora z ravnateljico tovarišico Leo Smaskovo, ki preživlja na zavodu deset let težav in uspehov. Tako ona sama kot ostali člani predavateljskega kolektiva so morali trdo delati, preden je njihovo delo steklo, se uveljavilo pred družbo in zasadilo korenine tradicije ter obetov za prihodnost. <7 letih po osvoboditvi je naglo naraščalo število novih otroških ustanov, vrtcev, ki so že v svojih začetkih nakazovali drugačno vzgojno izhodišče, kot so ga imeli predvojni vrtci. Pri tem pa še nismo imeli potrebnega, sodobno orientiranega vzgojiteljskega naraščaja. Vse do leta 1949 je potekalo izobraževanje vzgojiteljic v različnih enoletnih ali pa še krajših tečajih, ki so bili organizirani bodisi v sklopu učiteljišča bodisi samostojno. Na hitro pridobljeno znanje je bilo nujno površno, nedozorelo in torej nesolidno s stališča potrebne strokovne in splošne izobrazbe. Izkušnje združenja vzgojiteljic Jugoslavije pod vodstvom Tatjane Marinič so botrovale ustanovitvi prvih rednih vzgojiteljskih šol v Zagrebu, Beogradu in kasneje še v Novem Sadu ter v Veliki Ki-kindi. Tudi ljubljanska vzgojiteljska šola je zrasla po teh sugestijah, vendar v svojevrstnih pogojih. Današnje število vzgojiteljskih šol še daleč ne zadošča potrebi po vzgojiteljskem kadru, kar je posebno očitno v trenutnih problemih okrog vzgojnega osebja v ustanovah stanovanjskih skupnosti. Septembra šolskega leta 1949 in 1950 zazvoni prvikrat šolski zvonec v dveh prvih razredih ljubljanske Srednje vzgojiteljske šole, ki pa še nima niti lastne strehe niti jasnega programa za svoje delo. Dijakinj je 80, profesorjev kakih šest. Ta mala skupina predavateljev se znajde pred velikimi nalogami in pred še večjimi težavami: kako prilagoditi svoje dotedanje metode osnovni vsebini dela na novi šoli; kako usmeriti razredno predmetni pouk v središče praktičnih priprav za poklic bodočih vzgoijteljic* obenem pa dati tem dijakinjam splošno izobrazbo na stopnji srednje šole! Pri tem ni na razpolago nobenih izkušenj, nobenih teoretičnih pripomočkov. Teorije o predšolski vzgoji zahodnega in vzhodnega »bloka« ne ustrezajo našim razmeram in težnjam. Treba je najti lastno pot! Pred najodgovornejšo nalogo je postavljena skupina pedagogov, ki mora dobesedno orati ledino, zbirati izkušnje na samem terenu, študirati dnevnike psiholoških opazovanj o predšolskem otroku, ustvarjati teorijo in prakso okrati in s tem vplivati na program same šole. Kako in kje organizirati prakso za dijanje? Tudi tu je vse polno ovir, saj dela v vrtcih mlad, še neizkušen kader, ki mu prehitro izšolanje ne zadošča za premostitev vedno jasnejše ugotovitve: ne gre več za delo nekdanjih vrtnaric. Gre za smotrno, na znanstvenih osnovah psihologije usmerjeno in na potrebni metodiki zgrajeno delo z jasnim vzgojnim smotrom. Vzgojiteljske šole sicer koordinirajo svoje programe, delo se resda razvija na približno enakih osnovah — toda naj dragocenejše so izkušnje na samem terenu. Moralna pomoč Zveze prijateljev mladine prispeva svoj delež k utrjevanju ugleda naše mlade šole. Članki in predavanja v okviru te organizacije in njenih glasil pojasnjujejo v javnosti pomen in perspektivo vzgojiteljskega poklica ter tako usmerjajo vpis bodočih kandidatk, obenem pa vplivajo na razumevanje organov ljudske oblasti pri delitvi štipendij. Glede vpisa še kratka pripomba: Zdaj so srečno za nami leta, ko smo se morali zadovoljiti s kakršnim koli naraščajem, da se je le vpisal na zavod. Danes vpis že uravnava naša zahtevnost in želja po vpisu, seveda podprta s sugestijo staršev. Čemu smo prešli lani na petletno šolanje? To spremembo, ki jo še marsikdo po svoje in nezrelo komentira, je zahtevala smotrna razporeditev snovi, prakse in predmetnika. Slaba stran nekdanjega šolanja oziroma nekdanjih programov je bila v združevanju obče in strokovne izobrazbe. To je vplivalo na razbitost dela, na neusklajenost predmetov, na nadpovprečno število učnih ur in s tem seveda na preobremenjenost dijakinj. Te so postajale površne, ker se niso mogle koncentrirati na temeljito in poglobljeno delo. Upoštevajoč pri tem še nekdaj povprečno šibko intelektualno strukturo naših gojenk in v mnogih primerih zelo slabo osnovno znanje, ki so ga prinesle iz nižje gimnazije (o tem bi se veljalo kdaj drugič posebej pomeniti, ker nimamo niti dandanes pri sprejemnih izpitih dosti boljših izkušenj!) smo se torej upravičeno borili za petletno šolanje. Dosegli smo to z zadovoljstvom, saj se lahko zdaj dijakinje zadnjega letnika zbrano in mirno predajo poglabljanju v strokov-no-praktično delo, v seminarskih nalogah pa imajo možnost pokazati svojo samostojnost, zrelost in sposobnost. In kako je na šoli letos, po desetih letih, odkar smo začeli? V lastni zgradbi na Poljanski cesti poučuje zdaj 20 rednih predavateljev, kvalificiranih po strokovni liniji, in 4 honorarni predavatelji. Dijakinj je 267, vendar naj pripomnimo, da smo bili prisiljeni mnoge odkloniti, ker nam kapaciteta zgradbe ne dovoljuje višjega vpisa. Od zasilnih učilnic pod tujo streho smo prišli do dokaj ustreznih sedanjih prostorov. Pravkar dograjujemo 9. in 10. učilnico na podstrešju. Moderniziramo opremo in skušamo z večjo ali manjšo domiselnostjo čim prijetneje osvežiti prostore zastarele stavbe. Na plavalnih in smučarskih tečajih si dijakinje same perejo in kuhajo Urejene so kabinetne zbirke. Posebej smo veseli kabineta za ročno delo oziroma prostorne delavnice za ročno delo, kjer imamo stalno razstavo dijaških izdelkov v najrazličnejših tehnikah in materialih. Redno potekajo naši smučarski in plavalni tečaji, ki sodijo v okvir šolskega dela. Urejena je praksa po vrtcih, zlasti sedaj, ko smo dobili nekako svojo »vadnico« z vrtcem v Komenskega ulici. Dijaška knjižnica, urejena in dostopna po sodobnih načinih, šteje okrog 2500 knjig. Razmero- ma dobro smo založeni tudi s priročniki in strokovno literaturo. Omembe vredne so z veliko dobre volje dijakov in profesorjev pripravljene šolske prireditve ali proslave, ki po izvirnosti oblike in vsebine večinoma prekašajo raven običajnih šolskih akademij. Se marsikaj bi kazalo opisati, vendar naj omenimo le še nekaj najvažnejših podatkov in ugotovitev. Posebno poglavje je pri nas svetovno nazorska vzgoja posameznih dijakinj, ki prihajajo z vseh vetrov Slovenije in prinašajo nekatere od njih s seboj dediščino zastarele vzgoje. Mnogo osebnega prizadevanja in skritega dela naših pedagogov je povezanega s tem problemom. Vzporedno z rednim delom v šoli so bili mnogi predavatelji naše šole pripravljeni vsa ta leta sodelovati v različnih dopolnilnih tečajih za vzgojiteljice z nepopolno izobrazbo, ki so se sčasoma morale priboriti diplomo. Poleg tega so bila na vrsti številna predavanja na samem terenu ali med počitnicami, v okviru Pedagoškega centra. Strokovni izpiti se vrstijo teden za tednom. Do sedaj imamo zabeleženih 171 uspešno opravljenih preizkušenj. Vsega 266 absolventk je uspešno dokončalo Vzgojiteljsko šolo. Marsikaj še vedno gradimo, izpopolnjujemo. Čeprav se nam zdi, da so sedanji programi sestavljeni skladno z pamenom, ki ga opravičuje obstoj šole in perspektiva same stroke, še vedno iščemo dopolnitev in novih oblik. Polagoma vsklajamo splošno izobrazbo s strokovno — poprej so bile meje med eno in drugo pre- Društvo učiteljev in profesorjev občine Žalec se čuti prav zdaj, ko se bo moralo razformi-rati, kot močna celota s skupnimi nalogami in cilji. Članstvo je med seboj povezano ne samo po svojem delu v šoli, ampak tudi tovariški odnos med posameznimi šolami je iskren in topel. Nemalo je k temu pripomoglo dejstvo, da zadnji dve leti odbor organizira skupne poučne izlete po domovini, pa tudi v inozemstvo. Tako se učitelji, predmetni učitelji in profesorji med seboj spoznavamo in zbližujemo, kar krepi v nas voljo do dela, ter se medsebojno bogatimo s skušnjami posameznikov, ne glede na koristi, ki nam jih za širjenje našega obzorja prinašajo taka potovanja sama po sebi. Vsi čutimo, da se skupno in v prijateljstvu mnogo laže borimo z raznimi poklicnimi težkočami in se učitelji s srednjo izobrazbo ter profesorji s fakulteto in pa kar je vmesnih stopenj imenitno razumemo med seboj. Nihče nima občutka manjvrednosti, nihče se ne povišuje. Vsak tak lep izlet krepi živce, daje pogledom širino, drobna nasprotja zamro in v zbornicah je potem čutiti blagodejen vetrič notranje svobode in harmonije ljudi, ki iz dneva v dan skupno delajo in se pehajo za uspehe v šoli. Mladina v učilnicah potem ni žrtev slabih razpoloženj in ozkih pogledov na stvari: deležna je naše vedrine in vse delo poteka bolj humano ter optimistično, kar je v reformirani šoli še prav posebno važno. 3. in 4. L m. smo bili na Gorenjskem. V treh avtobusih smo se odpeljali zgodaj zjutraj iz Žalca ter po novi cesti čez Trojane prispeli v Duplico. Ogledali smo si tovarno upognjenega pohištva, nato pa nadaljevali pot v Kranj. Obiskali smo novo Srednjo tekstilno šolo in si nato ogledali znamenito Iskro. Popoldne smo se ob krasnem soncu odpeljali v Vrbo, kjer smo se v Prešernovem muzeju vpisali V spominsko knjigo s temle posvetilom: O Vrba srečna, draga nam, domača* tu hiša Tvojega stoji očeta, tu si preživel svoja prva leta* v ledine naše zrasel si orača! Stoletje že se nam pogled obrača na Tebe, na slovenskega Poeta, ki Ti bila je vera v sebe vzeta, a v narod ne. Viharjev mi igrača postali nismo; saj iz čaše Tvoje smo pili moč, smo pili vero vase* da vstali bi, trpljenje vzeli nase. S Teboj poti smo prehodili svoje iz temnih dni v svetlejše, lepše čase. V svobodi narod Tvoje pesmi poje. ostre. Tako torej upravičeno pričakujemo, da bo naše delo obrodilo v prihodnosti še več uspehov, kot smo jih zabeležili doslej. Predvsem si želimo izšolati mlade osebnosti, ki bodo vsestransko razgledane, samostojnejše in zrelejše od nekaterih generacij absolventk, ki smo jih doslej oblikovali in vzgajali za življenjski poklic. Prepričani smo, da nam sedanji način dela zares obeta uresničenje teh želja. ♦ Pogovor s tovarišico Smaskovo je načel še vrsto vprašanj, ki bi že presegla namen tega skromnega jubilejnega poročila. Uvideli pa smo, da vse premalo poznamo problematiko Srednje vzgojiteljske šole in njenega značaja. Tukaj ne kaže razpravljati, čemu ne predstavijo tovariši s te šole svojega dela, svojih izsledkov in svoje metodike širšemu krogu prosvetnih delavcev. Najbrž je krivda tudi na nas in sploh v pedagoškem tisku, da jih premalo izpodbujamo k temu. Kakor koli že, veseli smo, da lahko ob desetletnici vzgojiteljske šole iskreno čestitamo prizadevnemu kolektivu za njegovo dosedanje delo! Na Pokljuki smo imeli družabni večer, po dobro prespani noči v lepem hotelu pa smo se zbrali k zadnjemu skupnemu zborovanju, kj je bilo vsekakor osrednja točka našega izleta. Bilo nas je 103, zato smo do zadnjega kotička napolnili kavarniško dvorano. Naš predsednik, tovariš Pejovnik, je najprej pozdravil naše goste, ki smo jih bili povabili s seboj na ekskurzijo. Z enominutnim molkom smo počastili spomin nedavno umrlega tovariša Franca Petrača, kB se je za to ekskurzijo prijavil, a ga je smrt nenadoma iztrgala iz naših vrst Nato je predsednik razložil perspektive društva v novi formaciji, kar je pri članstvu izzvalo različne komentarje. Naslednji govorniki so nas seznanili s predlogom, da se ustanovi pet manjših skupin z jedrom na večjih šolah. Vsekakor bomo to vprašanje skušali rešiti tako* da ne bo trpela naša povezava. Tu in tam bomo imeli slejkoprej skupne sestanke oziroma bomo tudi v bodoče skušali organizirati skupne poučne izlete. Zborovanje je bilo izredno živahno, čeprav je potekalo v popolni disciplini in resnosti. Predsednik Občinske zveze sindikatov v Žal- cu je izrekel priznanje enoduS-nosti mnenj zborovalcev, četudi je imel pomisleke, da bi ne prišlo do organizacijskih sprememb* kakor je večina želela. Pred kosilom smo se povzpeli še k spomeniku 79 žrtev, ki so padle v borbi z nadmočnim sovražnikom v NOB. Leže tu v naročju prelepe zemlje, katero so s svojo krvjo zalili, na njihov skupni grob pa se ozira skalnati Triglav. Popoldne smo obiskali še Savico, pohiteli v Drago in na pokopališče padlih žrtev v Begunjah. Zamišljeni smo se pripravljali na odhod. V mraku smo zapustili to lepoto, posvečeno a krvjo in solzami naših ljudi. Oba dneva nam je bilo vreme naklonjeno, kakor bi nam hotelo jesensko sonce dati v svoj zlati okvir podobo raja, ki se nam Je neizbrisno vtisnila v spomin. M. R. DOPISUJTE V »PROSVETNEGA DELAVCA«! Markovec, Velika Plana, Orašlje so kraji jugovzhodno od Beograda. Tamkaj se je v dneh od 26. do 30. junija mudil na obisku okrajni učiteljski pevski zbor Stane Žagar iz Kranja. Takoj na začetku naj povemo, da to ni bil zgolj vljudnosten obisk ali pevska turneja — njegov namen je bil globlji: poglabljanje prijateljskih tradicionalmh vezi, ki nas vežejo z brati Srbi globoko v preteklost in so bile zlasti močno okrepljene v času NOB v skupnem boju za svobodo. — Drugi cilj našega potovanja v Srbijo je bil bolj strokovnega značaja: spoznati smo hoteli bogate izkušnje naših stanovskih tovarišev šolnikov v pogledu napredovanja šolstva v skladu z geslom: šola in naša stvarnost. In res, nismo bili razočarani. Videli in slišali smo stvari in novosti, ki so vredne, da jih povemo. — Se en motiv je, ki je vzpodbujal člane pevskega zbora, da so se odločili za tako dolgo pot: prav v omenjenih krajih so prebili najhujša vojna leta številni gorenjski učitelji kot pregnanci. Zategadelj je bila odločitev za takšen obisk toliko bolj pomenljiva in koristna. Prisrčni vzkliki: »Pozdravljeni, dragi naši gosti, drugovi Slovenci!« so nas prijetno iznena-dili že na železniški postaji v Markovcu. Medsebojna izmenjava pozdravov, prisrčen stisk roke, Številni šopki cvetja, ki so ga gostom Slovencem izročili pionirji iz Markovca, in tako množičen in sproščen sprejem je bila prva stopnja pri navezovanju stikov in Poglabljanju nadaljnjih odnosov. Že pri prvem obisku v šoli v Markovcu smo spoznali, kako malo vemo o razvoju in napredku šolstva v Srbiji in o uveljavljanju šolske reforme na srbskih šolah. Sola v Markovcu je osemletna in ima 14 oddelkov ter 17 učiteljev, predmetnih učiteljev in Profesorjev. Med dvajsetimi šolami v Srbiji, ki so se v preteklem šolskem letu potegovale za naslov »vzorna, hospitacijska šola«, je skupaj s šestimi drugimi šolami v Srbiji dobila naslov ^ogledna škola«. To veliko priznanje je bilo izrečeno na veliki slovesnosti letos 31. maja. Takš-Bo imenovanje pa ni toliko ča- sten naziv; glavni smisel take šole je predvsem deloven, eksperimentalen — to so šole, ki s svojo novo organizacijsko ureditvijo ter z uresničevanjem novega učnega načrta utirajo pot našemu šolstvu po novih reformnih stremljenjih. Šola v Markovcu, v večjem poljedelskem kraju s 6000 prebivalci, je urejena po vseh načelih in zahtevah sodobne šole. Skupaj s tamkajšnjo kmetijsko zadrugo, s podporo občine, okraja in s strokovno pomočjo Zavoda za napredek šolstva v republiki Srbiji si je ustvarila trdno materialno osnovo in takšno organizacijsko obliko vodenja in upravljanja ki bo omogočila hitrejši razvoj vasi, hkrati pa bo sposobna usposabljati mladi rod za odgovorne in težke naloge, v socialistični skupnosti. — Šola v Markovcu ima organizirano močno dijaško zadrugo. Le-ta upravlja s 3 ha in 35 ari obdelovalne zemlje, z enim hektarom gozda in s farmo različnih živali. Od aprila letos je šola s pomočjo vaščanov zgradila na prostornem šolskem zemljiši okrog glavne zgradbe vrsto ra ličnih objektov za živali, zgrai bo za inkubatorsko postajo, pn store za šolske delavnice in leti učilnico. Vsa dela so vodili uč telji sami s pomočjo strokovnji kov, pionirske organizacije, krni tijske in dijaške zadruge in vj ščanov. Na obdelovalni površi: gojijo 1 ha italijanske pšenic koruzo, zelenjavo in drugo. K: kor so zatrjevali, je že letošn poskusni pridelek pšenice r hektar boljši od povprečnega pr delka v vasi. Zemljo obdeluje; s pomočjo kmetijske zadruge i pod skrbnim strokovnim vo< stvom. Šola ima tudi poseben k: binet za proučevanje struktui zemlje. Poleg šolskega poslopja so li tos zgradili tudi večjo zgradb v kateri je razmeščen kemiči in fizikalni laboratorij z vs opremo in učili, šolska dvoran s kino aparaturo, kopalnice in di lavnice. Oba laboratorija sta ti ko opremljena, da lahko kakšni 30 učencev hkrati s profesorje: opravlja različne poskuse. Praktični pouk in delo na šolsi ekonomiji in v delavnicah: mi hanični, mizarski, krojaški, šivi ski in motorni se vrši izmeničn v skupinah po dve uri tedensk Vodijo ga predmetni učitel strokovnjaki, praktično delo E mojstri. Šolska vrata so zmeri odprta različnim obiskovalcei iz vasi, ki v šoli iščejo razni nasvetov ali strokovne pomoči. Lahko trdimo, da je takšr šola pravi vzor sodobne šole, 1 krepko koraka vzporedno s či som in je povezana z življenjen Večerna prireditev v šolsi dvorani — Markovčani so jo ni polnili do zadnjega kotička — s je spremenila v pravo manifestacijo prijateljstva in bratstva med Srbi in Slovenci. Ko smo gostje iz Slovenije odpeli koncert slovenskih pesmi, je zadonela z odra kar spontano, neprisiljeno in iz srca še slovenska narodna pesem, ki je razgrela naše gostitelje, da so nas navdušeno stoje pozdravljali. Izročitev daril ljudem, ki so med vojno pomagali preganjanim slovenskim učiteljem, je vzbudila nekaj nepozabnih prizorov. — Na večernem sprejemu, ki so ga priredili Markovčani na čast slovenskim uči-teljem-pevcem, se je prijateljstvo in bratstvo ponovno manifestiralo prav iz srca, ko je Slovenec zaplesal z bratom Srbsko kolo in ko je Srb zapel s Slovencem slovensko pesem; tedaj so se zvrstile tudi zdravice, v katerih so govorniki izpovedovali naše staro prijateljstvo, govorili o skupnem boju za svobodo in o enakih stremljenjih, ki nas družijo in povezujejo. — Prav tako prisrčno je bilo snidenje tudi v Veliki Plani, kjer smo si ogledali zanimivo šolsko razstavo in zapeli pred spomenikom padlih borcev in nadalje v Orašlju, kjer smo pozdravili vaščane s slovensko pesmijo v tamkajšnji dvorani. Nekaj podobnega kakor v Markovcu smo doživeli tudi v prostorni dvorani Orašlja. Tudi topot je slovenska pesem hitro osvojila srca poslušalcev. Prijetno presenečeni in rahlo vznemirjeni so vzradoščeni gledalci prisluhnili umirjenemu slovenskemu narodnemu in umetnemu napevu, ki se povsem razlikuje od ritmično zelo razgibane in temperamentne šumadijske narodne pesmi. Publika je bila zares odlična in sproščena ter zelo hvaležna. Te okolnosti pa so nedvomno vzpodbudno vplivale na nastopajoče pevce. Naj povem še nekaj, kar nas je nedvomno vse slovenske pevce v Orašlju zelo iznenadilo. To je bil naravnost veličasten sprejem po opravljenem koncertu v dvorani. Ko smo prispeli na prostorno dvorišče, nas je tamkaj pričakala velika množica Orašlja-nov in nas s pesmijo pozdrav- ljala. Zbralo se je staro in mlado. Menda je bilo tisti večer v Orašlju domala vse na nogah. Prav spričo te množičnosti in resničnega neprisiljenega bratskega gostoljubja poudarjam, da je bil sprejem veličasten. Ob koncu bi želel še povedati, da smo se s tovariši iz Markovca na posebnem zelo sproščenem razgovoru pomenili marsikaj o našem skupnem delu, o posebnostih šolskega življenja v Srbiji in pri nas, o prizadevanju pri uresničevanju reformnih stremljenj v šolstvu, o sodelovanju šole s kulturnimi in splošnimi družbenimi življenjem v kraju ter o medsebojnem družabnem življenju prosvetnih delavcev. V teh koristnih in iskrenih razgovorih na »nižji ravni« se mi je izoblikovala osnovna misel: resnica je, da obstajajo v teh krajih nekoliko drugačne razmere, ki so pogojene z različno mentaliteto prebivalstva, drugačno socialno strukturo in kulturno dediščino — torej s splošno stopnjo razvitosti. V bistvu pa so ti pogoji, v katerih živijo in delajo naši šolski tovariši, podobni našim; stremljenja in cilji se povsem skladajo. Vendar pa so srbski šolniki pri uresničevanju reformnih teženj in pri osvajanju novih oblik dela z učenci zelo prožni in bolj konkretni, njihovi stiki s stvarnostjo in s krajevnim okoljem pa so izredno živi. To potrjuje široka tehnična in gospodarska dejavnost šole, poudarek na družbenem upravljanju in vodenju šolske zadruge in plodovito sodelovanje s kmetijsko zadrugo ter še vrsta drugih činiteljev. — Seveda pa moram pripomniti, da takšnih šol v Srbiji še tudi ni veliko, da je šola v Markovcu ena med najboljšimi, tako imenovana ogledna škola, ali kot bi pri nas rekli »vzorna šola«. Vendar pa si moramo priznati, da je tudi že to velik uspeh. Jože Bohinc, Bled 5. Didacta v Darmstadtu LUNA—prvi cilj človeka v vesolju Kulturno prosvetni svet Ju- Za 198 razstavil avcev SO bili stvene dosežke na drugih po- zdi se ml, da po velikih uspehih jej II => Mare Nectaris (Nelctarjevo ter j e v. Posebno razbit gorski obod eoslaviie ie nrinravil ___._; „ - sovjetskih znanstvenikov z iztrelki morje); in = Mare Crislum (Kri- ima n. pr. krater Claviua pod južnim potrebni prostori V 5 velikih dročjlh. proti Luni in v vesoljstvo mnogo to Učno morje); IV. = Mare TranqulU- polom. Njegov premer meri nad prosveuim aeiavcev v Darm- šoLskih zgradbah. V štirih je bilo Razstavo je teoretično osvetlil varišov posebno v izvemnestnih šo- tatis (Mirno morje); v. = Mare se- 200km. strašno razbito pa je tudi Staat — v Zahodni Nemčiji, kjer +ric-x^ seminar S Številnimi didaktični- lah ne more zadosti jasno odgovoriti renitatis (Jasno morje); VI. = Mare njegovo okoli 0000 m globoko dno., V je bil od 16 do 20 septembra razsriaviJenin ^ uisoce pramer- metodičnimi nrodavnnii ki na vprašanja učencev, ker jim manj- Imbrlum (Deževno morje); VII. = njem zijajo številni manjši kraterji t 1 mmorvcVi kov sodobnih učnih sredstev, v P1 m+ m^toaicnuni predavanji, Ki ka ve5ja karta Lune. Tudd tista v Oceanus Procelarum (Viharni ocean); in luknje. Malokateri krater ima , cvropsKl sejem ucmn sred- ^ie potekal vse dni od 9. ure do- Delu pomotoma ni imela opisanih vin. = mare Nubium (Oblačno mor- gladko dno. Iz nekaterih mole Visoke * . •* ’ --gh-ni ThO X 0T--. „ _,i_ l X4..r/> j'-' »-***•*• vrv* «/. v**w. ir cl U pUiiUJlUiUct Jii ime id upibi4Xi.il V111. = 1 _ _ „ Štev — peti po letu 1945 — pod elu Pa mousnio soisko pomsivo po^ne do 18. ure popoldne. Or- »morij«, velikih Luninih puščav, je); IX. = Mare Humorum (Vlažno gore in imajo od globokih razpok imenom 5. Didacta. in telovadni rekviziti. eararariia ir> bila zolo nrKiročono Clanku priložena karta naj vsaj v morje); X. = Mare Frigoris (Mrzlo preklano dno. Razpoke pa se tu in nbi«b™rai„i ganizacija je Dila zelo posrečeno najskromnejši meri pomaga, da sa morje). V posameznih morjih so ime- tam širijo še preko obdodnega go- uoi&Kovaici so prisil iz vsetl Ogled sejma je bil za obisko- pripravljena. Da so si lahko obl- bomo ob vedno iznova sledečih do- ncvani tudi njegovi delt in zalivi, rovja v soseščino. Ker na Luni ni- detov sveta, med njimi tudi pre- valce zelo utrudijiv> ker je bil skovakl izbirali tematiko ^ po ------------------------------------------------------ ------------------------------------ -------- didaktični smoter podrejen trgov- svojlh ^teresih in razpolozlji-skemu efektu. Zaradi tega so se navljala ^ menjafoeih ^ čas^v. učna sredstva istih predmetnih njh terminih področiij ponavljala tolikokrat. Organizatorji razstave so iz-kobkor je bilo predmetno usmer- delali tudi obsežen in izčrpen ka- jemh proizvajalcev. Pomagali talog da se je ^hko sleherni iz- ko 100 iz Jugoslavije, kar je vzbudilo veliko pozornost v lokalnem časopisju. Predhodniki tega sejma so bili: 1951j 1. Evropski sejem učnih sredstev gajanjih pri pouku lažje razumeli In Najlepši zaliv najdemo na severoza- koli ni bilo tekoče vode, niso nikjer orientirali. Se vedno prihajajo vpra- hodu Deževnega morja: Inus iiridum nastale doline, kakor jih imamo na šanja, kje je prva raketa pristala na (Mavrični zaliv). V sredini je Sinus Zemlji im ki omogočajo človeku, da Luni? Poročilo se je glasilo, da Je medit, tik pod njim Mare Vaporum. more brez večjega truda prodreti da-kraj vzhodno od Mare Serenitatis Nekaj je posebno mračnih Imen. leč v gorovja in preko njih. Le v (jasnega morja) in v bližini treh ve- Tam okoli gori imenovanih krater- Luninih Alpah zija velika, ravna vr- Imibnit* (iOOHO m) sredstev v Ludwigsburgu, 1956: 4. Didacta v dstev v Lansen-u --- . ‘ 7--*,---, ----uuog, ua se je lariKO sier « Langen U, SjfKj na ta nagm da smo zbi- m J +nkol oripritirnl 1952: 2. Evropski sejem učnih rau na stotine nrosnektov da bi me?L naS * j* ®rien"I'al- sredstev v Recklinchau^en u . na s^OHne prospektov, aa m Darmstadt je bilo nekdaj B in= / 7 riecKiingnausen u, S1 mogh svoje vtise urediti in glavno mesto nokraiine Hessen 1954: 3. Evropski sejem učnih dobiti nameton nreuled šele do- °m no u*65!0 pokrajine rtessen. — .. ___ aoDiti pameten pregiea seie ao- p0 stevilu prebivalcev — 130.000 Bremenu “t KY(alltetf sejma Pa ^ b+lla - je blizu Ljubljani, po nastan- ,«^ g s “»SaH razstavljalo že 198 podjetij, med jo učencem osnovne in srednje močno bombandirano da ie prvo katerimi je bilo 178 iz Zahodne šole razumeti velikanski znan- w0 -kj voini ostalo ’le še 4?000 Nemčije, 3 iz Avstrije, 2 iz Ita- stveni napredek od atomske fi- nVebivaicev Zato to toč čudneaa lije, 1 jz Švice, 2 iz Francije, 5 iz zike do raketnih poletov. Podob- da ie na ’Dreostalih razvalinah’ Nizozemske, 2 iz Danske, 2 iz no je bilo opaziti tudi pri učnih ]e P^ostalih razvalinah Velike Britanije in 3 iz Švedske, sredstvih, , . . , polno transparentov: ki ponazarjajo znan- VEC VOJNE! NIKOLI Ljubljani bi to mestece lahko primerjali še po številu in vrstah šol: 34 šol s 26.000 učenci, ki jim prednjači Tehnična visoka šola s 4200 študenti. Mesto je tudi središče založniške dejavnosti in se ponaša z veliko univerzitetno knjižnico s 760.000 zvezki, ki .ie1 Med mariborskimi prosvetni- ga leta 1941 zaprli na Bori, od Po naključju prestala vojni vi-mi delavci je po svoji prizadev- koder je bil izgnan. Med vojno har. DRAGO KONČNIK PETDESETLETNIK Tempo življenja je amerikan-ski, kakor je amerikanska vsebina popevk v glasbenih avtomatih. Tujcu pa imponira izredna prometna disciplina. Za ogled številnih kulturnih institucij ni bilo časa. Nekateri izmed naših so »skočili« še v Frankfurt. To so bili optimisti, ki so odšli na razstavo najmodernejših avtomobilskih modelov. Vsi pa smo se na pov- nosti in razgledanosti posebno je sodeloval z OF od 1941 do znan tov. Drago Končnik, šolski konca. inšpektor OLO Maribor, ki praz- Po vojni se je takoj posvetil nuje te dni svojo petdesetletnico razvoju in napredku šolstva in (roj. 5. X. 1909) in hkrati tudi učiteljske organizacije, ki ji je desetletnico nadzorniške službe bil v Ljutomeru prvi predsednik, v mariborskem okraju. Doma je Tedaj je prijel tudi za pero in iz delavske družine v Ljubljani, nsumorno sodeluje v »Sodobni kjer je obiskoval učiteljišče, nato pedagogiki« s tehtnimi članki o je bil učitelj v Juršincih, šolski reformi šolstva, posebno o mo-upravitelj pa v Cankovi in Bel- dernih metodah skupinskega po-tlncih v Prekmurju. V pred- uka. Kot šolski praktik je znal aprilski Jugoslaviji je že spadal svoje učiteljstvo v okraju zainte- ratku ustavili še v milijonskem k napredni učiteljski generaciji, resirati za novodobno šolsko de- mestu Miinchen-u. Ker ima v šoki je v okviru »Pokreta« rušila lo, povezano z družbenim raz- boto po 14. uri tudi kultura svoj po navodilih partije družbeno vojem, pa tudi za kultumo-pro- počitek, je ostal obisk Pinakote-ureditev. To je bila doba, ko so svetno delo je znal vedno navdu- k® samo želja, ki smo jo odrinili abiturientl več let čakali na šiti šolnike s svojim tovariškim z ogledom največjega zoološkega službo. Pisal je v učiteljske listo nastopom. Zveza Svobod ga je vrta v Evropi in pa z ogledom in bil za članek »Učitelj Jože Po- odlikovala že pred leti za uspeš- jesenskega velesejma (Oktober-čakaj« leta 1940 kaznovan z globo no delo. V Mariboru-okolid je fest)-_ Pozornost so nam vzbudile 160 din, honorar pa je znašal vodil tudi Ljudsko univerzo, več skupine 14 do 18-letnih mlade- 60 din. Deloval je v naprednih let pa je že odbornik republiške- ničev v raznobarvnih usnjenih društvih, zlasti v Društvu krneč- ga in okrajnega odbora Rdečega jopičih (vsaka skupina svojo bar-kih fantov in deklet, kot učite- križa, kjer posebno skrbi za Pod- v°)- Tako smo poleg nemškega Ijiščnik pa je ze prepeval V de- mladek. Okraj ga Šteje med svo- gospodarskega čudeža, ki nam je likiii in zanimivo oblikovanih krater- Jev sta Palua putredlnla (Močvirje zert. Iti Jo Ja morda prebil velikanski lavskih nevskih zborih Nemci so ie agilne oolitične delavce Kier- uničil naš »džeparac« do krajam jev Archtmedes, Autolvcus in Aristil- trohnobe) In Falus Nebularum (Mo- meteorit. ^ cnoznali no razbrzdanem vedeniu h«, na OOLunine dolžine in 30» Lu- gleno močvirje). Imamo celo Jezero Posebnost na Luni so tudt bei- kob ga srečaš, vedno je poln spoznan po razorzaanem veaenju nlne frarti - Laeus Mortis na severozaho- kasta žarkovja, ki aegajo iz krater- načrtov in skrbi za svoj »teren«, tudl »Halbstarke«. ogledu priložene kar- du Jasnega morja. Astrologi so nek- jev Tycho, Kopenicus in Kepler da- ki sega od meje daleč v Slov. Zaključek: v Zahodni Nemčiji te boste sami lahko odkrili kraj. daj prerokovali iz teh morij. leč preko Luninega površja ter so gorice dobiš vse in kadar hočeš: od Karta nam kaže Lunino površje, ka- Morja bodo najlaže prehodni te- !n?re? ^ posledice nekdanjih velikih Z 'izredno vnemo se Drago gumba do avtomobila. Imeti pa ‘K ^ ™unlnt kraterji imajo imena ve- žrtvuje za našo mladino bodisi moraš denar. Tega pa usluzben- zgoraj'vzhod na desni, zahod na le- drugega drobnega materialaP Le glo- Hkik Učenjakov človeštva. Od Jugo; kot pedagoški svetovalec v šoli ^ai ^ i® pospravljala mojo sobo vi. Lunina dolžina se računa od boke razpoke bodo na morjih velike, ali kot pisatelj vzgojnih člankov v D=tadtu ni imela «ega meridiana, ki^veže njen težko^premosUjive ovire. Spoznanje, na področju učnih njenega ekvatorja proti jugu in v raznih listih. Pri »Večeru« sodeluje že 7 let v vzgojni rubriki sredstev imamo marsikaj tudi »7 dni«, pa tudi v »Prosvetnem doma, na 5. Didacti pa smo do delavcu« in v reviji »Otrok in bili še vrsto novih sugestij. Kla-družina« s tehtno besedo poma- siena učna sredstva nam le de-ga usmerjati našo vzgojo v čim loma omogočajo izvesti šolsko re-boljšo bodočnost. formo v i zobrazbenem smislu. BeM del naše karte obsega go- veru Slovanov sta ovekovečena Boškovič in naš rojak Vega. Pripominjam, da zvezda Vega v ozvezdju Lira nima se- rovja in kraterje, žrela vulkanom po- 5," dobnih oblik. Kako so nastala, zato Pa£ono arabsko ime Al vaki — pada , __________________ po- ša ntaamokon&io veljavne razlage. lofl oreI- Krater Ve«a > Prav maJ‘ vršinske oblike. Najobsežnejša so Gorovja Imajo imena kakor na Zem-morja. Vsaj v davnih časih, ko so Hi, saj so jih jim dali zemljani. Naj-bili daljnogledi še nepopolni in niso daljše je gorovje Apenini, ki ima več videJi podrobneje, so se zdeli že s gora, ki so več kot dvakrat tako vi-prostimi očmi vidni temnejši beli soka kakor naš Triglav. Najvišje go-Lune, kakor da se tam razprostirajo rovje na Luni pa je Mt. Letbnitz z 141 Lunino površje Ima številne oblike. hen in se nahaja n* skrajnem robu jugozahodne potate Lune. Na robu Lune so nekatera visok* govorja in veliki kraterji ter robovi morij, ki segajo na od nas obrnjeno stran Lune. Od Izredno priljubljen Je med Pojdimo korak dalje in zberimo obsežna morja. Danes vemo, da na enako Imenovanim vrhom, ki je po *- J u v ___•_____• J ' i _______j -11___________ T -llirvi TO n, To->/OT»ev Vvd * i 4oo to I ___1 s. lil« X n* J i nnn -.s učiteljstvom. Ob svojem jubileju najprej tiste prosvetne delavce, se lahko s ponosom ozre na pre- ki se s temi sredstvi ustvarjalno hojeno pot- Znanci in prijatelji ukvarjajo, in jim omogočimo, da mu ob srečanju z Abrahamom bodo svoja dela pokazali tudi iskreno čestitajo in želijo še drugim. Najbolje bi nam to or-mnogo uspehov in — na mnoga ganiziral Zavod za učila, ki se jetaj že precej časa pripravlja. E. V. Janez Tomšič Luni ne more biti in ni nobene nek&ieriih računih do 10.000 m visok, vode, torej tudi ni morja. Razpresti- Nahaja se na južnem polu in nje-rajo pa se velike ravnine, ki so v go v vrh je od ene ali druge strani resnici obsedne puščave. Dober dalj- neprestano osvetljen. Mnogo nižje n ogled nam pokaže, da so ta morja gorovje se nahaja tik ob severnem (ime morje se je obdržalo) polna ze- polu. Ker so tudi nekateri njegovi lo majhnih kraterjev, manjših valo- vrhovi] neprestano osvetljeni, se ime-vitih vzpetin, razpok itd. Na naši nuje Gorovje večne svetlobe. rimskimi Z Kraterjev je na desettlsoče. Cim Maa^ Foecuudltatla^lRo^vltuo' mo7 bol35i je daljnogled, tem več jih od-Mare Foecunciitatis (Rodovitno mor- krliva na sllno razbitem površju Lu- Razmišljanja učitelja Trpotca Ob članku »Za ali proti podaljšanju šolskega leta« čel sam razmišljati. Nič natura, nič temperamenti Stvar je načelno važna! Mar ne velja za vse enaka pravica? Zakaj Ijejske, bi ravno učitelj moral biti vedno kakšne, izjemal Tistih 40 dni me grize, ki bi Sem čakal in čakal, ali se bo da zraven, recimo štiri dodatne zvečer in vmes in doma in na pa kriče pod oknom. Sem prav vendarle kdo oglasil, pa se še do- ure k onim štiriindvajsetim. Sku- cesti in kjer koli, eno uro kar lah- radoveden, koliko mi bodo po no-slej nihče ni,_ in se močno čudim, paj 28, bom kar sproti sešteval, ko damo v stroškovnik, pa jih vem »ekonomskem« obračunu kako da se ne. Meni pa ne da da ne bo potem kakšne zmešnja- imamo 55... Pa še niso vse, kje ocenili tako stanovanje! če bo miru. Ze sama taka natura, zo- ve. Potem so tu priprave za pouk; pa! Kaj pa izvenšolske aktivnosti, šlo količkaj po pravici, bom moral per njo ne opraviš nič! Pa sem za- to pomeni skromno po dve uri na pionirji in krožki, mladinski tisk, dobiti še nekaj »ven«. — Tako ves dan, tedensko 12 ur, 28 plus 12 ki je tudi na naši skrbi, in pro- ljubi dan do petih, pol šestih zve-je 40. Potem sestavljaš vse leto paganda za varčevanje in za za- čer, vedno se bojim, da zdajle pa razne sociograme, sociološko-mi- varovanje in Rdeči križ in ljudska bo, kar bo, in trepetam... Vsak karakterološke in še knjižnica in šolska kuhinja in odmor je zame samo vsakokrat testiraš otroke, ugotav- tako dalje in naprej vse do Mia- začasno odložen umor ali pa v Ijaš IQ, — recimo povprečno po dih gasilcev in zadružnikov po zadnjem hipu preprečen samo-pol ure na dan, tedensko tri, 43. moški liniji in vkuhavanja stroč- mor... Ali velja mentalna higie-jih tov. Lunačkova, — sicer pa ni Zakonita norma je že prekorače- jega fižola in zelenih paradižnl- na tudi za učitelja ali ne velja? važno, kdo, temveč kaj — rada na! Pa nismo tako uradni. Študij kov po ženski. S tem se jaz ne pe- That is the great guestlon! če do- dodala uzakonjenim dve sto de- strokovne literature (zdaj v za- čam, žena me sicer kar ganljivo slej še nihče ni načel tega pere- setim! Ali jih pečejo naše počit- četku reforme!) in politično-peda- vztrajno prepričuje, koliko vita- čega vprašanja, mar ga zato ni? niče! Nevoščljivost res ni lepa goski študij, pol ure tedensko je minov imajo, jaz jih vkljub vse- Bogme, da bi ga bilo treba že en- lastnost. Če hočejo, sem od srca veliko premalo, pa vsaj toliko, — mu kar najodločneje nikdar ni- krat načeti! Svetujte mi, ljubčki rad pripravljen, da menjam z skupaj 46, popravljanje zvezkov sem maral in jih nikdar ne bom, moji, koliko ur naj napišem na ta njihovimi. Morebitne ponudbe pol ure na dan, 49. Kdo pa vpraša naj jih je, kdor hoče, jaz jih ne račun? Opozarjam pa, da so to naj pošljejo kar upravi lista pa za zakonito normo, da je le vse bom, pa konec! Na njihov račun brezpogojno in na vsak način nad-jih bo iz prijaznosti posredovala, v redu in kakor treba! Potem ti odbijemo po eno uro na teden, vse ure s 50 % pribitka! In se že kar vnaprej veselim, pa pes prinese ravno takrat, ko ono drugo pa, kar sem zgoraj na- Tu^ , Lunačkova v svoji kako se bodo kislo držali, ko bodo imaš že vsega dovolj, strahko, ki štel, pa zaračunam med brati po- vnemi za preobložene matere previden, kako so grdo nasedli. Prav ti z zvrhano mero natančnosti po- ceni, 5 ur, pa smo prišli na 60, kar grla da ,e tudi me(j učiteljicami jim bo, zakaj nam pa prej zavi- toži vse, kar ji ravno leži na srcu, 3® že -na moč podobno izkorišča- kar ’ „recej mater z otroki ki so dajo, preden se niso prepričali, in ko ji težav zmanjka, se potem «3« človeka po človeku in bi spa- v tako potrebne razbremeni-kakšna je buča od znotraj... Spi0h rada pogovori s prijaznim dalo že v področje Društva za var- tvg in oddiha; kam pa naj te poš- če začnemo kar pri učni ob- in pametnim človekom še o čem stvo živali. Ijejo svoje otroke, Če bi se jim veznosti. Drži, da je povprečno po drugem, — mar bi jo hotel in Samo ne mislite, da smo s tem podaljšalo šolsko leto za 40 dni? 24 ur na teden, na dan torej štiri, smel razočarati v njeni dobri veri in zdaj pri kraju! Do tu je še vse jja sosednjo šolo? če nedelj nič ne računamo, ob ne- in zaupanju?! Dober stik šole z v redu! Sicer ne v najlepšem, pa deljah so samo roditeljski sestan- domom, sodelovanje, študij mi- vendarle. Človek zato živi, da in zdaj vso šalo na stran: Ob ki in zadružni zbori in kakšna Ijenja. — Stranka pa sedi, sedi, dela, dokler more! Rad! Če bi le tof0 debelem in danes nerazum- vrosvetna seja ali kaka druga kakor da je pognala korenine, in mogel!! Pa dostikrat ne morem, če Ijivem nerazumevanju, — mislim predstava, ki moraš kot predsed- ti sediš poleg nje na trnju ...Pa bi še tako rad!!! Stanujem namreč vsaj, da je samo nerazumevanje, nik ali tajnik ali oboje hkrati biti jo vrzni ven, pa ji reci, če si upaš, v šoli in kadar sem v razredu, še — se da , uaiteI3- zraven ker brez tebe pač ne gre, naj vendar že gre. Ne, ne gre, ne vse gre, ampak potem, ko pridem PoMic postal še manj privla- in če nočeš dobiti črne pike, če bi te kdaj ne bilo. To pomeni, — ker si moral sestavljati poročilo, slednji!« In tako dnevni red, vabila Ud., kar že spa- zjutraj od šestih gre tako kakor pri zdravniku, ki domov! Potem je zasedla razred žen, kot je že zdaj. odpre vrata in pravi: »Prosim, na- nad menoj druga posada otrok, in Brez ljudi pa tudi šolske re-»ordiniraš« od potem je odvisno samo od vreme- forme ne bo in ne ničesar, kar si pa do desetih na, ali mi cepetajo nad glavo ali od nje obetamo. tam pa segajo k nam žarkovja, ki so popolnoma podobna Tychovlm in Kopernikovim, kar vse dokazuje, da je nevidna stran Lune prav tako pokrita z morji-puščavaml. kraterji In gorovji, le da so drugače razporejeni. pave] Kunaver Zagrebški otroci se uče plavanja ne. Nekateri imajo komaj nekoliko raZredaV kilomeitrov premere. Drugi pa so ve- zagrebških osnovnih sol je uvede-likan/l, kd daleč presegajo vse kra- no obvezno učenje plavanja — V ter 1 o vulkanov na Zemlji. Tako meri okviru telesne vgoie. V nekritem Grimaldljev premer okoli 90km, Fto- ho-™,. j«,.*,- „„ ,_._ lemauea blizu 140 km Itd v maslka- bazenu »Mladosti« se bo skozi vse terega bi lahko položili malone vso šolsko leto učilo umetnosti plava-našo Slovenijo, ali vsak njen do- nja 6000 otrok zagrebških osnov-oM^ajofV vežnoma^rilno rtrma. n‘h Šol in neplavači Z Učiteljišča. Nekatera se stopničasto spuščajo v ugotovili so, da je med temi 6000 K0 ^dlvTS prTh^e Te: ^JfOO takih, ki sploh ne znajo br« jih vežejo z zunanjo okolico, plavati, zelo malo pa otrok, ki do-Mnoga so pretrgana od drugih kra- bro in sigurno obvladajo plavanje. Grozdje, grozdni sok -vir energije, zdravja Najdragocenejši dar Jesenske prirode je grozdje! Ima poleg smokve največ sladkorja, grozdnega sladkorja ali glukoze — do is«/,, zato daje približno isto množino kalorij kakor mleko. Grozdni sladkor kakor vsi sadni sladkorji sploh prehaja brez dolgih procesov preosnove naravnost v kri in zato hitro deluje na človeški organizem. Dojenčki ga lahko uživajo v majhnih količinah že po treh tednih, bolnikom pa včasih injlcirajo sok, če no morejo uživati druge hrane. Enako je koristen nosečim In doječim ženam. Koristi tudi športnikom: pomaga jim pri tekmovanju, da premagajo krizo (drhtenje, znojenje, vrtoglavico). Zato jim priporočajo za časa tekmovanja koncentriran sok. po tekmah pa steklenico razredčenega. Poleg sladkorja vsebuje grozdje in z njim grozdnj sok še celo vrsto rudninskih snovi (kalij, kalcij, natrij, železo, mangan), vse vrste vitami- sline. Ta pospešuje tek In gasi žejo. j j e tudi aroma, vpliva na temeljito či**- skih snovi v tkivu. Zato Je zelo priporočljivo za utrujene, rekonvalescente in stare ljudi. Ker je bogato na vitaminih, ga priporočajo pri celi vrsti obolenj, kjer je potrebno dati! Izčrpanemu organizmu dovolj energije, da si člmprej opomore-Skoraj ni akutnega ah kroničnega obolenja, kjer bi se ne uporablja* grozdni sok v tej ali oni obliki kot eden prav važnih sestavnih delov zdravljenja. Grozdni sok — grozdje pomaga pri / hujšanju, a tudi prt debelenju-Kdor želi shujšati, naj naredi bre* škode za organizem grozdno kuro: n* dan do 3 kg grozdja ali grozdnega soka. Približno v 5 obrokih. Za de-bdenje pa uživajmo poleg drug® hrane še najmanj po 200 gr pred zajtrkom na tešče in po vsakem obrovu- Zal, da nam stanje naših vinogradov na eni strani (pomanjkanje namiznega grozdja in visoka cena), n* drugi strani stara konservativna m>' nov in veliko količino grozdne ki- s«1"««* vinogradnikov, da mora vse sline. Ta pospešuje tek in gasi žeio. grozdje v kad in je zločin zobati g®’ tega dragoceneg® ne nudita dovolj daru. Vendar hočemo vzlic temu z vsemi silami podpreti akcijo RKS in * njim vseh množičnih organizacij, “f bomo ob trgatvi potrošili čim ve® vUVU., grozdja. Tako bomo pomagali našim regulira prebavo, je med dobrimi vinogradnikom, da bodo laže vnov-sredstvi za odstranjevanje acidoze S*11 svai pridelek. To bo naš dopriuf’ (težka komplikacija sladkorne) in za. večje zdravje naše mladine, na»>“ nekaterih drugih bolezni delovnih ljudi in tako bomo v*« - -• “ - malo omilili veliko vinsko krizo. Tek pospešuje tudi aroma. Grozdje vpliva na temelj nje ledvic in črev. Vsebuje vse za temeljito prehrano in dieto pri akutnih In kroničnih boleznih, n, pr. Jeter, srca, ožilja. Pomaga pri zdravljenju žolčnika in žolčnih vodov. Grozdje pospešuje delovanje jeter, krepi srce, obnavlja količino rudnin- RUDOLF HORVA* Bratko Kreft: Velika puntarija framska kronika iz leta 1573 v petih dejanjih »Mladinska knjiga« za 40-letnico KPJ . B. Krefta »Velika puntarija« ciološkega razvoja kakor ljudje 6 dramska kronika o dveh revo- v resnični družbi. In to je naj-hSk' iu ie bojeval' naš na- večja idejna moč tega dela. °d: najprej opisuje kmečki upor Idejni zrelosti pa se je pri-10. stoletju In napoveduje nov družila še vzorna umetniška iz-Veliki punt«, ki se je dopolnil NOB. Te dvojnosti, ki pa ven-“Sr priča le o enem, o upornem ^hu slovenskega ljudstva, so se ■javedali že prvi cenzorji tega oela. Tako je mogla »Velika pun-^rtja« v stari Jugoslaviji zaži-le na odru provincialnega gledališča! Sele po osvoboditvi je '■oživela uprizoritev v Ljublja-takrat, ko je zgodovina že Potrdila pisateljevo napoved. Za-ožba MK je ob štirideseti obletnici KPJ uvrstila v program svo-knjižnice »Kondor« to Krefto-o delo, ki sega desetkrat dlje v Rodovino slovenskega revolucio-narnega gibanja, v obdobje pred '■ornala štiri sto leti. , »Velika puntarija« pripovedu-1? o Gubčevem uporu leta 1573. nem,« je zapisal neki tuji kritik. Temu nj mnogo dodajati! Treba se je prepustiti Kreftovemu delu! Sandi Sitar Jendar to delo ni tragedija o ''kmečkem kralju«, o njegovi ju-Jažki borbi in junaški smrti, kajti kakor v zgodovini, tako tu-v Kreftovi mojstrovini no vedba. »Pisatelj Celjskih grofov in Malomeščanov je tu prekosil samega sebe,« pravi nekje Josip Vidmar. »V Kreftu je velika ------- —„-------- — osredotočna sila, s katero obvla- “Stvarjajo zgodovine posamezni- da problem zgodovinske drame % ampak množice. Kreftovi odr- prav tako osredotočeno v obliki, ^ liki žive po istih zakonih so- kakor širokopotezno v duhov- Dve knjigi s področja spolnosti j »Naša žena« je letos natisnila knjigo puščeni >pouku« starejših vrstnikov ali J' Hannach in Abrahama Stone »Po- vplivu javnih hiš. Od tedaj pa do danes o spolnosti in zakonu«. Čeprav so se v vsakem pogledu razmere tako /mrja nista bila doslej poznana pri korenito spremenile, da jih ne gre pri-j*.8« govori o kvalitetni vsebini tega merjati. ei« število izdaj, ki se giblje okoli 30! Spremenili so se nazori in odnosi , . S področja spolne vzgoje smo zlasti 7. spolnem in zakonskem življenju. Cc-va<*®ja leta dobili več kvalitetnih pre- dalje bolj se uveljavlja težnja, da bi 0(1^« __ A..jj j-i m- «— ri*v/nr*»ln srednješolska mladina dobila Nov pritrditi, upadel dobrše pa tudi originalnih del. „j2ko pritrditi, da je v povojnih letih en del »podedovane« ali riv.*gojene sramežljivosti pri obravna-K.^iu spolnega vprašanja, da pa še čaka zdravnike in pedagoge delo na tem Ne' bo dozorela . .. _____ ______ ustrezen pouk s tega področja. Primerna beseda iz zdravnikovin ust naj bi šolski ' ’ po: )dn J0dročju, zlasti z mladino, ki nat bi se ta Večji meri seznanjala v zaključnih a,,,edih s spolnim vprašanjem in za-om. Pred nekaj desetletji so bili celo *arav«;i.j J- __.-t.~i~,.: l,: mladini posredovala primeren pouk spolnih odnosih in zalconu ter spravila v pravi tir nepopolne pojme, vse to na podlagi etike današnjega časa. Zdi se, da bi zdravnikova beseda vlila največ zaupanja doraščajočemu človeku. Knjiga Hannach in Abrahama Stone ne bo dobrodošla le mladim zakoncem. Časopis za tehnični pouk Z uvedbo tehničnega pouka kot posebnega učno vzgojnega področja v osnovno šolo se v mnogem menja vsebina šolskega dela. Ne gre za uvedbo nekega dodatnega področja, ki je bilo doslej pri pouku zanemarjeno, marveč za čisto nekaj drugega. Tehnični pouk povezuje šolo s sodobnim življenjem, z delom ljudi in proizvajanjem dobrin, s tehničnim in gospodarskim napredkom nasploh, v šolskem delu omogoča nove učne metode In oblike. Glede na materialne pogoje Je tehnični pouk zahteven učni predmet. Vsi vemo, da ni mogoče postaviti in popolnoma opremiti šolske delavnice pri vseh .šolah naenkrat, da bo usposabljanje učnega kadra za tehnični pouk zahtevalo precej časa, da niso najlažji in ne najzadnje čisto didaktični problemi, ki izstopajo Da bi pomagal pri reševanju teh in še drugih vprašanj, bo Cen-Beogradu. Bulevar Revolucije 44/1-Beogradu, ulevar Revolucije 44/1, začel izdajati na pobudo in s sodelovanjem Zvez. zavoda za prouče-njem Zveznega zavoda za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj časopis »Tehničko vaspitanje u školi«. Letnik 1959 bo imel sicer samo eno številko, ki bo Izšla še pred novim letom. Od 1. januarja 1960 dalje bo Ust Izhajal predvidoma kot mesečnik. Namenjen bo učiteljem tehničnega pouka v osnovni šoli In gimnaziji. Namenjen bo vsem šolam v državi, tiskan v latinici. Prispevke slovenskih in makedonskih sodelavcev bo prinašal v srbohrvatskem prevodu. »Tehničko vaspitanje v školl« bo predvsem list šolske prakse. Poleg krajših člankov o splošni problematiki tehnične vzgoje in pouka bo prinašal prispevke o šolskem delu pri tem predmetu, vključeval seveda tudi probleme izvenšolskih dejavnosti učencev, učitelju bo posredoval gradivo za spoznavanje tehnike In njenih aplikacij v vseh vejah gospodarske dejavnosti. Informiral bo o dosežkih sodobne tehnike, seznanjal z vprašanji tehnične kulture pri nas in v svetu, poročal sproti o tisku s tehničnega področja. Izdajatelj vabi k naročbi vse osnovne šole in gimnazije v državi In k sodelovanju vse učitelje, ki poznajo učno In vzgojno problematiko tega predmeta. 8. ja, Indija — pa do dogodkov pred izbruhom II. svetovne vojne. Čeprav štejeta obe knjigi preko 1000 strani, se nam ob zanimi- tedenski list »Arts« zavzel ostro in ZGODOVINA izpod peresa nezgodovinarja Kar čudno se sliši, da doslej Indije velika stvar, a le del ve-nismo imeli priložnosti brati v likega človeškega boja zoper be-dnevnem ali periodičnem tisku do in trpljenje. 2e uvodni akord recenzijo o obsežnem in zanimi- nam dd vedeti, da je pisec širok vem delu, ki ga je izdala Mia- v svojih idejah in pogledih na dinska knjiga. Gre za »Utrinke zgodovino in življenje. Nato kro-iz svetovne zgodovine« Jawahar- nološko opisuje zgodovinska delala Nehruja. gajanja od najstarejših izročil Nehru nam je poznan kot po- starih civilizacij — Egipt, Perzi-litik in socialni delavec, kot voditelj indijskih narodov in po-bornik miru, manj pa kot pisec. Vendar smo že imeli priložnost da ga spoznamo kot zanimivega pisca, ko smo pred leti dobili v slovenskem prevodu »Odkritje Indije«. To delo je na mah zaslovelo po svetu, zlasti, ker je knjiga izšla nekako tedaj, ko je Indija dobila samostojnost. Zdaj sta pred nami dve zajetni knjigi, ki jih je prevedla Mira Miheličeva. Obseg Nehru-jevih »Utrinkov iz svetovne zgodovine« tembolj vzbuja spoštovanje, ko se domislimo, da tega dela ni pisal nekdo, ki se poklicno ukvarja z zgodovino, ampak politični zaporniki. Angleži so Nehruja večkrat zaprli in tako je delo nastalo v dolgoletnih zaporih. Ločen od družine, brez zgodovinskih pripomočkov je Nehru pisal pisma svoji dorašča-joči hčerki, hoteč ji vsaj na ta način nuditi nekaj duhovnega in ji pomagati pri izobrazbi in vzgoji. Ta pisma so »Utrinki iz svetovne zgodovine«. Sam je skromno dejal, da je to le bežen poizkus, da bi se približal zgodovini in se iz nje nekaj naučil, pri hčerki pa je hotel vzbuditi željo, da bi segla po zgodovinskih znanstvenih delih. Zgodovino je zajel široko, predvsem Evropo in Azijo, toda ne le z gledišča zgodovinarja ampak tudi človeka, ki je doživljal dolgo- teklosti in sedanjosti ima svoj-letna socialna in narodnostna za- stveno mikavnost, prepletanje tiranja in je tudi sam aktivno osebnega in neosebnega je v rav- KULTURNI GLOBUS Zagrebška opera v Parizu. Zagrebška opera je sprejela vabilo. Gledališča narodov in bo tudi v prihodnji sezoni nastopila v Parizu. Vsekakor Je to Jepo priznanje zagrebškim umetnikom, ki so že v pretekM sezoni navdušili pariško občinstvo. Za gostovanje v Gledališču narodov so odbrali opere Prokofjeva »Poroka v samostanu«, Čajkovskega »Pikovo damo«, tretje delo bo iz domače ustvarjalnosti. Polemika okoli nove Sartove drame. EkstetenciaMstičrui književnik Jean Paul Sartre se je po štiriletnem molku znova oglasi v javnosti. V enem izmed pariških gledališč so uprizorili njegovo dramo »Zaporniki Iz Altane«. To delo je izzvalo precej polemike med kritiki, pariško recenzij e povečini niso naklonjene novi Sartrovi drami; med drugimi je vem pripovedovanju zazdi, da bi lahko zgodovinski dogodki dobili več prostora — zlasti, ko avtor spregovori o azijski zgodovini, id jo v Evropi skoraj ne poznamo. Mimogrede se nam utrne misel, da bodo morali naši učbeniki za zgodovino kmalu sprejeti tudi poglavja iz azijske pa tudi afriške zgodovine, da bo pojmovanje zgodovinskih pojavov jasnejše in popolnejše. Za bralce bodo posebno privlačna pisma, kjer Nehru odkriva zgodovino Indije, Kitajske, Japonske in večkrat primerja družbeno ureditev in dosežke med Evropo in Azijoi. Žal ni mogoče navesti v kratkem informativnem sestavku vsaj nekatera zanimiva mesta v knjigi. Nehrujev svetovni nazor je dialektični materializem, zelo blizu je marksizmu, do obojega pa ima svoj osebni odnos. V nekaterih poglavjih si bo moral bralec ustvariti svoj odnos do opisanih zgodovinskih pojavov, to pa je tudi želja pisca knjige. Nehru je večkrat posvetil uvodni del pisem svoji hčerki, toda osebne zadeve prav nič ne motijo obravnave zgodovinske snovi. Nasprotno. Piščev »esejistični« način podajanja preveva nekaj toplega, prepletanje pre- ?>ravniki in psihologi, ki so javno spre- ampak tudi vsej doraščajoči mladini. 5°’°rili o spolnem problemu, tarča na- »Pogovori o spolnosti in zakonu« so za-JC™* malomeščanske javnosti. Pokojni pisani v obliki dialoga z zdravnikom. Maf ,iikoV tedanje^ mlaSno^ki* se^e prraiki:S?!ad-".‘zel° posegel v borbo za indijsko neodvisnost. Od tod močna humanistična poteza in socialna miselnost. Nehru prične z razmišljanjem o razvojni poti zgodovine ter pride do zaključka leta 1931, zaslužili obširnejšo analizo, ko je bila Indija močno zatirana samo informativni prikaz, kolonija, — da je osvoboditev I. G. novesju in razodeva močno, kritično osebnost. Knjiga im& številne kvalitetne umetniške reprodukcije, ki so tudi tehnično zelo dobro uspele. Menim, da bi Utrinki iz svetovne zgodovine« ne u;,— .cuhujc ..j.u,,ije prikladna, zlasti ker sta jo avtorja na- latinske klasike naiznst, o odnosu menila najširšemu krogu bralcev. Zato jjaža in žene — kar zanima slehernega je ------* ------- —‘ vraščajočega človeka — pa niso izve- ut« ,eU ne doma ne v šoli, ter bili pre- tudi sta se Prirejene narodne pravljice jezik preprost, naraven, avtorja izogibala učenim, strokovnim izrazom, kjer je le bilo dopustno, zato se je knjiga prav zaradi nekomplici-ranega izražanja in tople vsebine priljubila in doživela tolikšne naklade v raznih deželah. Vrednost knjige ni le v neposredni KNJIGE ZA MLADINO Mladinska knjiga nam je ponudila so komunisti notranje osvojili, pre- le mimobežna reminiscenca, ki jo ob kopico knjig za mladino šolske dobe. obrazili in jo pripeljali na pozicije tekoči pripovedi m vedrem humorju bra-Leposlovna dela, ki so pred nedav- NOB. Predgovor Bijedičevi knjigi je lec hitro pozabi. Ilustracije je izdelal nim prišla na knjižni trg, so razno- napisal Rodoljub Colakovič. Čeprav Maksim Sedej. Ilustratorju so tokrat ilu-besedi o sDoini" izohri»ht tera* Pestra, vsebina bo razveselila po navadi mladina šolskih let ne po- stracije zadovoljivo uspele, torej ven- **»v»*jv v , Jk na- ga je pisana sice ig>jze Zupanc je izbral pod . _ . Ulovom »Palček v cedri« niz narod- toda SML.Sf“.■satu* !1tav'Simotivike2 V Zprozi uvoT k s?ovens£i izdajfdpa je^nap^sal za?ostov,aJa' da z. nekaj potr- slovom »Leteč« ladj««. Lužiški Srbi so mladim' bralcem', zlasti tistim, ki/jih - namentono^najmla^ prof. dr. Franc Novak.1 ^ iTsro^eol0rP\\r^!iiP.^ ^‘^žrrišč^lfjefe;cel avtorU^l^ra-’ bo Bijedičeva tekoče pisana novih »Pravljicah«, kjer je bila ne- > Huski« hitro našla pot med skladnost med besedilom in sliko že kar kričeča. Za lep prevod je oskrbel Janko Moder. Knjiga Ludvviga Renna »Zamorček .jlc podana- Nobi« je namenjena malo zahtevnejšim rodu — kot za proste predelave Avtorju gre po- jj^rodruh £ minoved Pre“ •DiMxu. 7 • 1 « aa/vcbj* umu atamca »*iviaii jo 1/1 ****4\“}“ aepu sicvmv govin aozivijajin. /\vior je napisni ie našel mero za tisnilag MorntoJnl0d^in Z H?c*je-*let0Si,na‘ morskl ropar«. Knjigo je priredil in pravljic, prav ta izbor pa je sploh prvi r0 v lagodnem pripovednem slogu, natollla »jnnlL »Histerija seksu- tudi prevedel Janez Gradišnik. Zgod- P^vod iz lužiške srbščine pri nas. Gle- Einsko pa je bogata etičnih mom« jlnjuadše bralce. Knjigo j žv. * ^ te^?čK ^rvI^s*cl Prevod iz ba o malem fantu, ki je prišel med de vsebinske plati pravljic lahko po- Knjigo je prevedla Mira Zupančeva ar sssss. W8ts*JS8 sfsas Jsusk &jsb$:z: se. sViott*™ t!i,' /,!*11 . arasresa-.s&rs&i: .ai/šf-r.j — - Novi učbeniki V starodavne »gusarske čase popelje povest Anta Staniča »Mali nas ustno izročilo. Prevajalec Viktor Smolej nimivo zgodbo o dečku Nobiju in nje-Hali je izbral iz različnih virov lepo število govih doživljajih. Avtor je napisal knji- vse pravljice so-podobne, najsi bodo L G. docela odklonilno stališče do ustvarjalnosti J. P. Sartra. Sedaj pripravlja pisatelj študijo o Ttoiterettu. Umrla je Vanda Landotvska. V ZDA. v Lackevlilu Je umrla svetovno znana umetnica na orgle Vanda Landow-ska. Osemdesetletna umetnica je po rodu FoldaJoimja in je s 14 leti končala varšavski konservatorij, potem pa potovala po svetu in koncentrirala. Zlasti blizu sta ji med klasiki J. S. Bach in Mozart. Na začetku tega stoletja so izvajali klasike na sentimentalen način, nekako tako kot na pr. Bach-Llszt. LamdOwska pa ima zasluge, da je s svojimi in-tepretacijami podala Bacha in ostale klasike v njihovi lepoti in brez romantike. De Falla jo napisal nalašč zanjo koncert za orgle. Naša filma v Grčiji. V okviru kulturnih izmenjav z Grčijo so naša filmska podjetja prodala Grčiji dva umetniška filma, ki so jih najprej svečano predvajali v Atenah. Grško časopisje Je »Čeveljčke na asfaltu« in »V soboto zvečer« ugodno ocenila, zlasti lepo priznanje Je dobil film »V soboto zvečer«. Nekateri od kritikov omenjajo ugoden vpliv neo-realizma, prepričljivo Igro in zanesljivo režijo. John Ford pripravlja nov film. Priznani režiser umetniških filmov, John Ford, (»Poštna kočija«, »Mlimi človek«) bo prevzel režijo vvestema »Kapitan Buffalo«. Ford Je poznan med filmskim svetom kot eden najboljših Interpretov umetniško polnih filmov z Divjega zapada. Njegovi filmi se odlikujejo po resnosti in so daleč od šablonskih vesternov s ceneno vsebino. Novi film J. Forda bo obravnaval življenje legendarnega ameriškega junaka Buffado Billa. Posvetovanje o temi »Knjiga in bralec«. Ob koncu knjižnega sejma v Beogradu bo posvetovanje o temi »Knjiga in bralec«. Posvetovanje je predvideno za 5. november, udeležila pa se ga bodo člani Kulturno prosvetnega sveta Jugoslavije, predstavniki bibliotekarskih društev, sindikatov in drugih organizacij. Pripravljalni odbor se je že sestal in smatra, da bi bilo potrebno poudariti pomen knjige pri izobraževanju. Ruski prevod Tagoreja. Do leta 1961 bo izšel v ruščini prevod del indijskega pisatelja Rabindranatha Tagorea. Tagore je edini predstavnik azijskega kontinenta, ki je za svojo književno delo prejel Nobelovo nagrado. Ruski prevod Tagoreja bo izšel v počastitev 40-Jetnice pisateljeve smrti.. Njegova dela bo prevedel eden najboljših ruskih prevajalcev Boris Pasternak. Teden Bertholda Brechta. Sredi novembra bodo v Beogradu posvetili teden dni nemškemu dramatiku Ber-tholdu Brechtu. Vsa gledališča v Beogradu bodo igrala njegove drame, kinoteka bo predvajala filme, na Ko-larčevi univerzi pa bodo ustrezna predavanja. Za pridne roke Mladinska knjiga je v zbirki Igra in delo natisnila brošuro Janka Korena, kjer avtor daje napotke pionirskemu rodu, kako izdelati kompas. »Kompas« — tako se imenuje poučna brošura — nam uvodoma razloži pojav zemeljskega magnetizma, ki so ga poznali pred nami že Kitajci, Praktični napotki so dovolj nazorni za pridne roke, sredstva dovolj enostavna in priročna, da si lahko izdela kompas vsakdo. Avtor je mislil tudi na planince ih tabornike ter za njih podal primeren načrt kompasa. Brošuro je opremila Mira Rojčeva, ilustracije pa je izdelal avtor sam. tudi sociolog. Fn pisanju dela pa je po- Karel Zelenko. cije lužiškosrbskega slikarja in pisatelja og _______r_ kazal dokaj razvit čut za socialne pro- cije lužišlcosrbskega slikarja in pisatelja Mercina Nowaka. Lesorezi Nowaka se bleme, ekonomske probleme in kulturna tudi draga°knjtol To le vStova® no! °'UiZuiU° po tem, da se je umetnik na (!n-aianU v različnih zgodovinskih ob- vesj. dneh okoli sveta« Cas do sltrnil na tradicijo in je s pripovedno Završnik Rudi, Žabkar Jože: Ra- dobjib. Tako obravnavano vprašanje ni gL* ’ je preišntostoletto toda ^no poetičnim tonom lesorezov uspelo dopol-ia«lca za četrti razred osnovnih šol. iztrgano iz časovnega in družbenega miglIh to Veme Mtal blizu tudi d^ nU besedilo. SS»Uama, Državna za.iožba Slovenije okvira. Pri Morusu to m slučaj. Začel ef™ tkfsi so ga zda ra' Drugačne narave je druga knjiga, k?9* Učbenik je prijetno iflustriral je kot zdravnik, nato kot psiholog, pri menjali na področju tovrstne litera- ki vsebuje eno samo, toda daljšo pri- 0rago Mehora. (Cena 120 din). študiju socialne hijene pa se je spo- turepisatoijitSS zvamh%cien?e povedko. To je »Čarovnik iz Oza^izpod s.-Kus Vilko: Poslovno spisje za znaval s7 ioktoriral ?z nolitičnih flctlon‘,• Naš stari znanec Jules Ver! Pe.resa I-ymana Franka Bauma. V spo- strokovne šole. 2., neizpreme- no511JO* Zatem je dok 01» p ničnih ne je 0plsal v tem delu n-fantastično l^1.nii.|8e nam }e bo.jj obranil istoimeu- — nekateri se ga bodo spom-ii — kot pa dosti starejša F.Werfel: Štirideset dni na Muza Daghu srroKovne soie. neizpreme- ““v '.v . R0C:0i0ir ;e naDicni Je opisai v tem aeiu »^fantastično uam "v-* Jena izdaja. Ljubljana, Državno za- ved- 'i?* “ :soke Lllitete in hltro'“ Potovanje mr. Fogga, ki je '4,1. f‘lm .- nekateri se ga bo( žba Slovenije 1959. 'CP° stBTllo knjig visoke Kvalitete in uspel prltl v 8Q dneh okoll zeme]Jf,^e pili. še izpred .vojnih o le zavedal ogromnega napredka 1® bila prevedena v razne jezike. Zakaj tlt ^a. (Zbirka učbemkov tujih Je- seksualnosti — jo delo upravičeno vzbu- ^ ga je dosegla znanost in tehnika' se I® Pov50d tako priljubila, nam je Ljuhljana, Državna zaOožba dilo.pažnjo med strokovnjaki in v jav- amr)al<; Ba bo navduS)!n nrit»tn<,nhoi morda nehote razložil avtor s Ljubljana mvenlje 1959. M^^erovšek Js filozofije. v:/žba Slovenije je izšla v K: ^ za učitelje obsegajočem prevodu oemo grozljivosti in neprijetnih dogod-. Tisti mladi bralci, ki imajo rale k°T, tu se vsakdanja stvarnost prepleta r:°T zgodbe iz živalskega življenja, bodo 8‘a°tazlJ0,. toda tako, da fantazija ustre- 8Xb£EE£?&& geometrija v ravnini. Za sred- nf kultnrna d1iMh.nl« Z)1™6 3e mlad književnik, ki je po vojni av'le }e* aTj°f T0,«,rsko A Slovenije 1959. lumano presSjan r seksu^Tuega živHe’ karavana« je eno tistih del ki se P^ološko prizadet, značaji, toda to ,e Slavna France (^»“vna založba v'ena 200 din). Grad Davna zgodovina? V letih prve svetovne vojne se dogaja dejanje te knjige. Dogodke tega časa nam je rahlo prekinil čas z dogajanjem novejše dobe; tu je druga svetovna vojna s svojimi strahotami, tu so fantastični do- kaže, se ni izpremenilo: človek, ki hoče v svoji omejenosti s silo uveljaviti svojo voljo nad življenji drugih ljudi in celih narodov. Dogajanje, ki ga opisuje avstrijski (židovski) pisatelj Franz Werfel v romanu »40 dni na Mu- Anton: Angleška Ca » * — $1V. (Za osmi razred osnovnih »Aabljana, Državna zailctžba 09 1959. (Cena 240 din). njujejo avtorjevo razlago. Profesorji/ predmetni učitelji, učitelji! Pravkar je izšlo — v najnovejši redakciji — monu-mentalno delo s področja psihologije ROBERTA VUDVORTA Eksperimentalna psihologija V polplatno vezana z zlato obrezo (784 strani) stane 1550 dinarjev. Ce hočete s tem pomembnim delom obogatiti svojo lastno ali pa šolsko knjižnico, pošljite pravočasno naročila aa naslov »NAUČNA KNJIGA« BEOGRAD, Knez Mihajlova 40, p. fah. 690 suje vedro, pretresljivo, a vedno daje občutek resničnosti. Napeta zgodba je polna življenjskih modrosti in poezije. Ilustracije je Izdelal Evgen Sajovic. Ce sl Je Bulajlč izbral prirodo za kraj svojega pripovedovanja, si je Erich Kastner izbral mesto. Kakor sta sl obe okolji raznorodni, tako sta si tudi zgodbi različni. Kastner-jeva povest »Ko sem bil še majhen« se dogaja v mestu pred dobrimi petdesetimi leti. Priljubljeni mladinski pisatelj Je tokrat podal nekako avtobiografijo, ki ji je pridodal mero humorja in vedrine. Pisateljev humor pa je blag in ni treba pričakovati satiričnih bodic. To delo Je napisal Kastner po zadnji vojni, pri nas pa jo je prevedel dr. F. Bradač. Knjiga je izšla v zbirki Školjka, Izdaja je ohranila originalne ilustracije Hor-sta Lemkeja. V žepni zbirki Školjka je izšla tudi drobna knjiga, ki se precej razlikuje od dosedaj omenjenih. Gre za spomine iz časa NOB. Sukrija Bije-dič Je iz svojih bogatih spominov odbral burne dogodke iz medvojnih dni in Jih strnil v »Povesti o Huski«. To delo je memoarsko, napisano z globoko vero v človeka. Avtor Je napisal že več memoarskih del. toda to se razlikuje od podobnih memoarskih del iz NOB, ker Bijedič opisuje zgodovino sovražne enote. Te enoto pa Mladinska knjiga v Ljubljani ‘ TOMŠIČEVA 2 V mesecu oktobru bodo izšle naslednje knjige: 46. knjiga ČEBELICE: J. in W. Grimm: RDEČA KAPICA, broš. 60, kart. 160 din 47. knjiga ČEBELICE: Franček Mirtič: V OBROČU, broš. 60, kart. 160 din 59. knjiga SINJEGA GALEBA: Jan Larri: NENAVADNE DOGODIVŠČINE KARIKA IN VALJE, I. knjiga, broš. 150, ppl. 300 din 29. knjiga KONDORJA: Bratko Kreft: VELIKA PUNTARIJA, broš. 150, ppl. 360 din 2. knjiga ZLATE PTICE: PANCATANTRA, ppl. 700 din Zbirka IGRA IN DELO: Ivan Krečič: HERBARIJ, broš. 70 din Opozarjamo na knjigo o cestnem prometu Nevidne pasti, ki jo je napisal Drago Suhi in ki je namenjena mladini. Primerna je za šolski pouk za Daghu«, je doživelo svojo reprizo v drugi svetovni vojni in jo doživlja danes. Načrtno uresničevanje določenih plemen človeškega rodu smo v letih fašističnega nasilja sami dovolj občutili na svoji koži; ponavlja pa se danes ta nečloveški proces v drugih delih sveta — ali nimamo nekaj podobnega v Alžiriji in nekaterih drugih deželah črne Afrike pa morda še kje? Napredek človeškega rodu v resnici ni tolik, kot se včasi z njim bahamo. .. Zgodba romana je naslednja: Gabriel Bagradian, po rodu Armenec, je preživlel dalje časa v tujini, v Franciji Ko se z družino po nekem naključju vrne v pravo domovino, ob začetku prve svetovne vojne, najde tu čudne razmere: turška država hoče načrtno uničiti armenski živelj z izseljevanjem — vse v duhu nekih višjih načel in idej. Gabriel se odloči in povede precejšen del prebivalstva na goro Muza Dagh ter se tam utrdi in vodi vojaško obrambo proti tisočkrat močnejšim silam. Preostanek ljudi po nečloveškem trpljenju in mukah rešijo francoske ladje. Ni kaj reči: zgodba je napisana mojstrsko, živo, tako, da zgrabi bralca. »Živi opisi človeških usod, ki so se znašle v nenavadnih okoliščinah, junaštva, trpljenja, upanja in spet junaštva, zažive kakor bi jih gledali na filmskem platnu. Pri vsem tem pa odlično zadeta mentaliteta teh Maloazijcev, njihovo mišljenje in človeška modrost. Knjiga je izšla pri Mladinski knjigi v 2 delih. Prevedel jo je Ludvik Mrzel. dh IZ ŽIVLJENJA SINDIKALNIH PODRUŽNIC VZPODBUDNO ZBOROVANJE Učiteljevo delo mora biti povezano V MURSKI SOBOTI DroKvauSev^pr1?-1 lanjem' Naval na novo stanov- di, ki bi delali na ustanovah z gospodarskim in političnim življenjem okolice Sindikalna podružnica prosvetnih delavcev v Cerknici sodi fesorjev 7obošrkf?bCine NaVtemPob- Ijene šole je bil tolikšen, da niso kvalifikacijo tiste mladine, ki še med zelo razgibana društva. Hva- o nastanku Krasa. Lep razgled je ftnom j__4 4 „ ji_4______________i_j ___1 n p vnn ko je bilo naše je bilo zadovoljno številno občinstvo bltl j števllC) novih naročnikov, ki za to najlepši dokaz. ■ jih je bilo zaenkrat tukaj zelo malo. Na roditeljskem sestanku smo po- J ____ leg učno-vzgojnih vprašanj obravna- Vilma Kogeinns vali tudi problem družbenega uprav- ----------------------------------------- Ijanja, ki je ponekod še v povojih, v reformirani šoli. Tovariš ravnatelj Je ob tej prl- činšklh revijah. Izmed najboljših ob' čimskih zborov se Izbere na okrajn1 reviji najboljše zbore okraja, ki zastopajo okraj na republiški revij-najboljših zborov. Isto velja za mešane, moške in ženske zbore mladincev. Revija najboljših mladinskih z**-' rov bo 21. in 22. maja 1960 v CeUj Za to revijo naj pripravijo žt*"" 2—3 pesmi po lastni izbiri v traja nju s—io minut za mladinske, lO-JJf minut za mešane, moške in žensk« zbore mladincev. Vabimo ln prosim« vse občinske Svete Svobod in pn-J svetnih društev. Zveze prijatelj®; mladine in občinske pionirske KJr misije, da takoj pokrenejo vse P®" trebno, da se bodo začele prilpra-« po vseh občinah za občinske rem je. kakor tudi okrajne Svete, začno že sedaj s pripravami za okraj' no revijo. V vsaki občini naj občinska bena komisija do 30. marca 1960 n« občinski reviji vseh zborov občin® izbere najboljši zbor, ki bo na okra! ni reviji zastopal svojo občina R" okrajni reviji, ki naj bo Izvedena 24. aprila 1960, naj glasbena fconij sija izbere najboljši zbor okraja, m ga prijavi do 26. aprila 1960 v CeU®' Vabimo vse zbore in pevovodj« mladinskih zborov Slovenije, da t®-koj začno z Intenzivnim ln sistem®' tičnim delom. Okrajni Svet Svobod ln prosvetnih društev v Celju. _________ lepo novo šolsko poslopje še v grad- Izražena je bila želja, da bi Svet gthih^zmena^prostorih^toe^le Vprašanje: Ste učitelj praktič-_ šolstvo skliceval sektorske kan- k, tudi vmile no nooravihr nega pouka IH. kategorije v VII. plač. ference, na katerih bi obravnavali ^ H°p ’ razredu s 1. period, poviškom, tik pred podrobneje specifične, probleme _ po- ^ je^^^nja ^a in po- upokojitvijo in želite vedeti, _če boste manjkanja učnega kadra, ki ga je v Vuzenico težko dobiti, ker je tu za učiteljstvo na razpolago le eno uspehi boljši. sameznih šolskih okolišev. PRAVNI NASVETI -bil upokojitvijo upokojeni kot zavarovanec HI. ah II. kategorije. Odgovor: V primeru upokojitve IZ DOMŽAL nih učiteljskih mest ena sama proš- delovnem mestu, na katerem ste delali. Ce se za to delovno mesto, ne ?iu me^SVtorem^najti3 “č “a-' V dneh 25. in 26, septembra dospeli v Trento. Lepo smo bili t. 1. je društvo učiteljev in pro- sprejeti od domačinov. Takoj kalni aktivi. Končno je tovariš predsednik omenil še reorgani-se počutili med njimi kot zadjo naših prosvetnih sindikatov. Sprejet je bil sklep, da osta-Drugi dan smo imeli svoj obč- ne v naši občini eno društvo, ki Soško dolino. Ob tej priliki smo ni zbor v trentarski osnovni šoli, pa naj se čim tesneje poveže z obiskalji vse najvažnejše kraje, kjer nas je prav lepo in gosto- občinskim sindikalnim svetom. Po poročilu blagajnika in nadzornega odbora je sledila ži-loženi zborovalci so se živahno vahna diskusija, v katero so zla- 4, odst. 64 čl. ^Zakona o pokoj, zavaro- 7. odst. fesorjev občine Domžale prire- smo dilo ra svoje članstvo lepo uspeli doma. sindikalni izlet v našo prelepo bodoeVholtu.ZadaPOvtrreduUfzpSjejo vanju razvrščeni, v zvezi s zadane jim naloge. Ravnatelj je še poudaril, istega čl., v VII. pokojninski razred, =o v"*___— da so če pa se za Vaše delovno mesto zahte- starši in člani družbenih organizacij ya višja strokovna izobrazba oziroma soodgovorni za vzgojo naših otrok ln izobrazba visokokvalificiranega de- lavca, Vam bo priznan V. pokoj, razred. bi morali tesneje sodelovati s šolo. Ob tej priliki so bili seznanjeni še z B programom, ki ga bomo Izvajali v V nobenem primeru pa ne morete Skozi Postojno in Ajdovščino nas ljubno sprejela tamošnja tovari-je peljala pot v Novo Gorico. Tu šica upraviteljica. Dobro razpo-smo si ogledali tudi grad Kostanjevico in grobnico zadnjih udeleževali diskusije o vseh naj- Bourboncev. Od tu so nas avto- važnejših šolskih problemih, v busi odpeljali ob zeleno modri prvi vrsti novega zakona o sti posegli okrajni šolski inšpektor Vinko Mazi, Franjo Bitenc in Nace Vodnik. Glede glasbene- Soči vedno više in više. Obiskali osnovnih šolah. Obširno poročilo ga pouka je bil tov. Habe Stane smo Goriška Brda. Ustavili smo je podal predsednik društva tov. Lojze Trček. V svojem poročilu se je dotaknil gospodarsko-teh-ničnega pouka na naših šolah, za katerega še nimamo dovolj strokovno usposobljenega kadra. se v Dobravi, kjer smo si ogledali veliko in lepo urejeno vinsko klet. Nazaj grede pa smo obiskali tudi vas Biljane, kjer smo si pošteno privoščili dobrega in sladkega grozdja. Nato smo si ogledala tudi hidroelektrarno v Dohtarjih. Na poti proti Kobari- lab, za kar nam sicer ne manjka tam Trčkom na čelu. du smo se povzpeli do izvira So- strokovnih moči, pač pa bi bilo Popoldne smo se vračali na mnenja, da ni enotnosti pri poučevanju, in predlagal, da bi se tozadevno vršil seminar za vse učitelje, ki poučujejo glasbeni pouk na osnovnih šolah. V novi upravni, in nadzorni Težak problem je tudi poučeva- odbor so bili soglasno izvoljeni nje tujega jezika na osnovnih šo- vsi dosedanji člani s tov. Lojze- posameznih družinah v okviru Pionir- računati s tem, da Vam bo pokojninske organizacije po interesnih sferah skl znesek priznan v višini 69,5 odstot-naših učencev po končanefn pouku, ka od sedanjih prejemkov, ker III. za-kar bo veljalo v glavnem za dobre varovalnega razreda ne morete dose-učence, šibkim bomo za zaenkrat rajši čl. če boste upokojeni v VII. zavaro-nudili oporo in pomoč pri učenju, valnem razredu, Vam bo priznana po-Ker se bo vršilo vse to po predvidenem kojninska osnova 16.350 din, v V. za-urniku, bodo lahko starši vedno Imeli varovalnem razredu pa 19.100 din (Ur. _____________________________list FLRJ št. 44/58). S P« VPRAŠANJE: Poučujete že 9. leto, vendair ste strokovni Izpit opravili šele v novembru 1958. Ves čas, dokler niste opravili strokovnega izpita, niste napredovali v višji plačilni razred ln želite vedeti, če je to prav. ODGOVOR: Za vsakega vzgojitelja, učitelja, učitelja praktičnega pouka, strokovnega učitelja, predmetnega učitelja in profesorja je predpisan strokovni Izpit. Pravico delati strokovni Izpit pa pridobijo usluž- če. In že smo hiteli proti Kobaridu in Bovcu. Vsi ti kraji so nas prevzeli radi prelepih turističnih razgledov in prirodnih lepot. Sedaj smo treba tem močem pedagoškega svoje domove preko Vršiča in znanja. Omenil je tudi pomemben vpliv okolja na šolo in obratno. Treba bo večje boordina- Kranjske gore. Čeprav nas je dež pral prav do Domžal; smo bili vsi dobre volje. Za lepo uspeli zares občutili, kako prav je imel nimi organizacijami. Tudi kra- cije dela med šolo in množlč- izlet imata vse zasluge predsed- Gregorčič, ko je tako prisrčno opeval v svojih pesmih svoj rod- jevni šolski odbori bi morali po- nik Sveta za šolstvo tov. France Flajs in tov. Lojze Trček; za kar stati aktivnejši. Nujno je, da za- se jima prav vsi lepo zahvalju- Bi kraj. Pozno v mraku smo šele čno svoje delo tudi naši sindi- jemo. Vodnik Nace Prosvetni delavec Izdajatelj: Republiški odbor Sindikate prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS — List izhaja štirinajstdnevno — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 39-181 do 185, tnt. 366 — Naslov uprave: Ljublja- na, Nazorjeva 1 — Telefon uprave: 22-284 — Letna naročnina 300 din — Štev. ček. rač.: 600-70/3-140 — Tiska CZP »Ljudska pravica« — Poštnina plačana v gotovini bencl po dveh letih službe, v kateri vltelja je po našem mnenju nepr®j opravljajo delo svojega naziva. Tako vltno, ker Imajo učitelji, ki delajo 3 /3 yv1 n A — 9t£E£ Ž* 1 — 4 «—»4 V« mr vr n — j ilačn®^. o javnih šolah vaseh, po Zakonu o jaVOii uslužbencih pravico do brezplačn®*, stanovanja. Ce torej morate starš®;!. določa 255. člen Zakona uslužbencih. V času. ko še niste Imeli stro kovnega izpita, niste mogli napre- svoje žene plačevati stanarino, dovati v višji plačilni razred, ker čl. 258. ZJU deleča, da uslužbenci šele po opravljenem izpitu napredujejo v naslednji plačilni razred. V nazivu »učitelj« pa boste odslej redno napredovali v višji plačilni razred po vsakih treh letih službe. m. jo mora nadoknaditi občina. Ce ffS. noče storiti, pa vam naj PresaIoi brezplačno stanovanje v državne^ poslopju. Kolikor bo ostalo v d®*T, danjem stanju, lahko neplačano narino s strani občine proti njej 1 tožite. Prof. Z. B. . VPRAŠANJE: Diplomirali ste IJ? prirodoslovni fakulteti — kemljs*; oddelek ln Imate enoletno speci ah zacljo. Redno predavate na im““, strijski šoli kemijo, težišče Vaših pr® davanj pa je na tehnologijah, s K? terega področja imate tudi speciaJV zacljo. Ali imate pravico do pose® nega dodatka zaradi specializacij®' po katerem predpisu In od kdaj? ODGOVOR: V Uradnem lis*!! FLRJ, št. 5/1959 Je objavljen odi®J Zveznega Izvršnega sveta o okvir'« za uvedbo posebnega dodatka učno osebje določene specialnosti strokovnih šolah. Pb L odst. nav® denega odloka lahko republiški IzvG ni sveti uvedejo poseben dodatek učno osebje določene specialnosti strokovnih šolah v okvirih, ki jih odlok predpisuje. Poseben dodat®* lahko znaša za Vas — ker Imate kultetno izobrazbo — do 6000 din B1, sečno, o dodelitvi tega posebnež? dodatka odloča organ, ki je pristoj®® za imenovanje. ,, Kolikor nam je znano, pa Izvf* ni svet LRS do danes tega pose® nega dodatka po uvodoma naved® nem odloku Zveznega Izvršnega sv® ta še nt uvedel. VPRAŠANJE: Upravitelj šolo od tedaj, ko ste se poročili s kd®-glco, katere starši so vama dali. lastni hiši v najem sobo, za katej« plačujete najemnino, ne prizna^ upravičenosti dio prejemanja stafl3 rtne ln trdi, da tudi zaradi tega Zj. mata pravico do stanarine, ker z vita v skupnem gospodinjstvu. ODGOVOR: Stališče vašega upr?.