PRIMORSKI dnevnik J® začel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-Pra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na Plklostil. Od 5. do 17. sep-tembra 1944 se je tiskal ^ tiskarni »Doberdob« v Cevcu pri Gorenji Trebuši- od 18. septembra 1944 d° 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Nor je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani par-Pzanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 51 (13.584)
Trst, nedelja, 4. marca 1990
Kakšna bo Evropa bodočnosti?
MARKO VVALTRITSCH
V zadnjih mesecih prejšnjega leta, *° je prišlo do prvih političnih pretre-®ov v Sovjetski zvezi in v državah vzvodnega bloka, ki so se zaključili z zločini v Romuniji v času božičnih Praznikov, smo na tem mestu napisa-i da smo zelo zadovoljni, da demokracija in svoboda prihajata v dežele, “ier sta vso povojno dobo kraljevala nasilje in diktatura, da pa se je treba nati nečesa: nevarnosti morebitne nemške združitve in nevarnosti razsu-a Sovjetske zveze.
Vse to se danes, po komaj nekaj nnesecih, zelo jasno kaže kot nekaj, Zal zelo hitro uresničljivega. Poglej-to, kar se dogaja na Nemškem. V Nemški demokratični republiki so s°dniki odkrili veliko grdega in umazanega perila v prejšnjem upravljanju države. Pustimo ob strani delo tajne policije, enostransko politično usmerjenost v šolstvu, kulturi, znanosti, nar je privedlo do občutnega zaosta-lanja v primerjavi z Zahodno Nemčijo do številnih pobegov na Zahod. .0‘9oletni šef komunistične partije in atiave Honecker si je dal na svoj °sebni račun, tako poročajo v teh dneh vzhodnonemški sodniki, nad 15 mpRonov zahodnonemških mark (nad milijard italijanskih lir), ki jih je ?°bil kot protivrednost zato, da je y hodnim Nemcem dovolil odhod na {ahod. Honecker je tako okradel vzhodnonemško državo (prav tako se je aašal romunski diktator Ceasuses-hu)- Podobne privilegije so imeli vsi arugj veliki ali mali funkcionarji tega r®ži'na Mafija se ima pri teh ljudeh nQisikaj naučiti.
< faradi tega ne bo nič čudnega če l?do čez nekaj tednov volilci pokaza-t hrbet stranki, ki je na čelu imela ke ljudi, pa čeprav je ta stranka za-liinia^a svole ime. Zaradi tega je ve-nevarnost v tem, da bodo tudi v , hodni Nemčiji dobili glasove re-Sa h kanci, tj. neonacisti in rasisti, ki čjjj e lani uveljavili v Zahodni Nem-
„ edko večja nevarnost pa je v tem, zadnjem času veliko govori o mejah. Nemci se nikakor ne sprijaznili z dejstvom, da so
dQ:_ y ^ hiški k
veiJeta 1945 Poljaki in Rusi odvzeli Pta 0 ozemlja, od Prusije do Šlezije. hiti ta^° se Nemci ne morejo sprijaz-miuf dejstvom, da so Poljaki in Cehi 9na ?ne nemških ljudi po vojni iz-Nemr-1?, sv°jlh držav. Zaradi tega retin n ,anes spet dvigajo glavo in ig-Sorin,°J*ai čudno igro. K sreči ne vsi. zahtp demokratski prvak Willy Brandt bitnr.Va[ da se Nemčija še pred more-la združitvijo izreče, da bo prizna-hiokri a^e meje s Poljsko, vtem ko de-Sovoj-7 an K°hl pravi, da se bo o tem vhh ■ ° r50 vzhodnonemških volit-ocjr,' in °d Poljske celo zahteva, da se holjsre še neplačani vojni škodi, ki jo zlo, .zahteva od Nemčije za vse hoij^o10 ^ ta med v°jno prizadela
Nadaljevanje na 2. strani
Kancler ZRN zahteva od Poljskey naj klone pred zahtevami bodoče združene Nemčije
Nesprejemljiva Kohlova stališča o vprašanju meje na Odri in Nisi
Poljska naj bi se dokončno odrekla tudi zahtevam po povračilu vojne škode - Ogorčena reakcija premiera Mazowieckega - Ševardnadze trdi, da ni mogoče zagovarjati zahodnonemških načrtov
Zaradi Kohlovih izjav so se dejansko že stresli temelji zahodnonemške vladne stabilnosti, saj se v vseh strankah razpravlja o tem kočljivem vprašanju. Zunanji minister in liberalec Genscher je dejal, da se bo v prihodnjem tednu sestal na štiri oči s Kohlom, njegovo stališče glede zahodno-nemško-poljske afere pa je že strnil v izjavi: »Vsi morajo biti seznanjeni z dejstvom, da kdor drži odprto vprašanje meje zapira možnost zedinjenja obeh Nemčij.« Genscherja podpira celotna stranka, ki bi bila pripravljena izstopiti iz vlade, če bi Kohl vztrajal na svojih dosedanjih stališčih.
Zaskrbljenost so izrazili tudi na mednarodni ravni. Sovjetski zunanji minister Ševardnadze je dejal, da so stališča ZRN trenutno »nebranljiva« in prejudicialna za bodoče zedinjenje ZRN in NDR. O tem pa se je razpravljalo tudi v Bruslju, na sedežu NATO. Generalni tajnik NATO Manfred Wbr-ner je dejal, da se strinja s sklicanjem izredne seje zunanjih ministrov 16 držav zaveznic, kot sta zaprosili Italija in Nizozemska ob zaključku sestanka med generalnim tajnikom in češkoslovaškim zunanjim ministrom Jirijem Dienstbierjem.
Češkoslovaški zunanji minister Dienstbier s tajnikom NATO Wftrnerjem
VARŠAVA, BONN — Kam plove nemška barka? Vprašanje ima lahko grenak priokus, če si ga zastavimo ob naj novejših izjavah zahodnonemškega kanclerja Kohla, ki zagovarja stališče, da je vprašanje meje s Poljsko stvar bodočega dogovora med poljsko vlado in vlado združene Nemčije, ko bo do tega prišlo. Zahodnonemška vlada je tako ponovno zavrnila predlog poljskega ministrskega predsednika Ta-deusza Mazowieckega, ki se je zavzemal za ureditev meje na Odri in Nisi z obema nemškima parlamentoma po marčnih volitvah.
V luči novih razpletov je marsikoga zazeblo, ko se je zamislil ob izjavah kanclerja Kohla, ki je Poljski postavil tudi pogoj, da bodo o meji razpravljali šele potem, ko se bo Poljska dokončno odrekla vsem zahtevam po povračilu vojne škode.
Na kanclerja Kohla so padle upravičene kritike s strani poljske vlade. Premier Mazowiecki je izrazil svoje »začudenje« nad izjavami zahodnonemškega kolege, poljski tisk pa je brez dlak na jeziku pisal o Kohlu, kot o »neiskreni« osebi s političnimi načrti, ki bi lahko imeli »usodne posledice« za Evropo.
V Firencah se širi gonja proti črncem
FIRENCE — Zibelka italijanske kulture, Firence, se je spremenila v kovnico najbolj podlega rasizma. Že ob pustu je skupina mladeničev grobo napadla temnopolte priseljence, do podobnega napada pa je prišlo tudi prejšnjo noč. Tokrat so ljudje reagirali in poklicali policijo, vendar so se tako napadalci kot žrtve razbežali še pred njenim prihodom.
Neredi so se nadaljevali tudi čez dan. V nekem hotelu v središču Firenc so namreč imeli misovci svoj prvi predvolilni shod, v socialnem centru nedaleč od hotela, pa je bila protestna manifestacija proti fašistom. Med manifestanti so bili tudi parlamentarci Da-cia Valent, predstavniki PSDI in drugi. Zaradi hrupa, ki so ga povzročali, je florentinski kvestor Fiorello poslal nad manifestante policijo, ki jih je razgnala s pendreki in puškinimi kopiti. Kaže, da je bilo neko dekle tudi lažje ranjeno. Dogodek ni ostal brez odmeva. Parlamentarci so podpisali dokument, s katerim zahtevajo odstop florentinskega prefekta Vitiella, ki s svojim zadržanjem daje potuho rasistični gonji. Samozvana desničarska organizacija »Fronte per la ri-nascita dJtalia« pa je v javnost poslala letak, v katerem poveličuje mladoletnega Simona B., »ki je na pustni torek heroično začel vojno proti črni golazni, ki onesnažuje italijanska mesta.«
Neposrednemu prenosu »Sanrema« sledila poldruga milijarda gledalcev
V noči slovo od festivala ki se je že zdavnaj izpel
Sinoči v Trstu v 23. kolu košarkarskega prvenstva B-2 lige
Tesen poraz jadranovcev
t TrST
esho	Jadranovi košarkarji so
^ieju j Subili (83:85) tudi na sinoč-JJtiju 2*atem srečanju proti Malaga-v	Lazzara in so tako po 23.
ker i ° nevarnih vodah še poseb-a Zdrf-e^en nePosrednih tekmecev LQtha urJ2®116 ekipe Castel San Pietro Štiri »ei?,a9al Vicenzo in tako ima P0 « točke več.
Lrecivser!em je bilo za jadranovce .fnlagan; Usodnih nekaj zgrešenih
obramb slab napad Proti a9re‘
v cer p ambi po vsem igrišču gostov. actstva ’ resnici na ljubo, naši razen h!S° ha £etih ‘očk (14:9) v 4. minuti igr	nikoli dali vtisa, da
.gostom
3.,y08stvSi la.kko priigrali zaneslji-
vsilili svoj tempo
> ' h% v:Vo- Ko pa so nasprotnika v tJporetfj.nnhiteli so zgrešili kar štiri tn»U' vQdn ?olaganja, Malaguti je v 36. ‘atl in L1. ze za 10 točk (79:69) in za-reakcija Vatovčevih fan-
tov, ki so goste dohiteli minuto in devet sekund pred koncem srečanja (83:83). Izkušeni košarkarji iz San Lazzara so po dveh uspešnih Bergonzoni-jevih prostih metih in zgrešenem metu naših v napadu zadrževali žogo do konca tekme in si priborili pomembni točki v boju za končnico prvenstva.
Tekma se je še kar uspešno začela za naše košarkarje, ki so v 3. minuti vodili za 10:9, minuto pozneje pa že za 14:9. Gostje pa z odličnim Canejem niso popustili. Nasprotno: v petih minutah so celo povedli za deset točk, naši pa kar pet minut (od 8. do 12. min.) niso dali koša. Bile so to minute, ko so jadranovci brezglavo igrali: v napadu so nerddno izgubljali žoge, v obrambi pa niso zapirali prostora. Valter Sosič je že v prvem delu imel tri osebne napake, Mauro čuk, ki je bil dotlej s 13 točkami naš najnevarnejši
strelec, pa si je že v 17. minuti prislužil četrto osebno napako. Kljub temu pa so jadranovci lepo reagirali in končali polčas le s štirimi točkami zaostanka.
Tudi začetek drugega polčasa ni kazal najbolje. Po nekaj minutah pa so naši vendarle reagira!i jn v 26. min. je bil izid 55:53 za goste. Žal pa se je tudi v drugem delu tekme ponovila ista slika iz prvega polčasa, ko so naši povsem odpovedali v napadu (štiri minute niso dosegli točke). Gostje so povedli že za deset točk, naši so značajno reagirali. V zadnjih in odločilnih potezah pa so bili gostje prisebnejši in tudi zmagali. Sodnik jo je štiri sekunde pred koncem »zakuhal«, ko ni videl očitne napake gostujočega igralca, ki je bil z žogo zunaj z igrišča in zaman so bili protesti naših igralcev in gledalcev.
NADALJEVANJE NA 14. STRANI
Na moškem veleslalomu
Nyberg presenetil Furusethu globus
□ □ □
Atletsko dvoransko EP
V 1. dnevu »azzurri« in »modri« skromni
□ □ □
Danes popoldne v Lonjerju
Kolesarska dirka za trofejo ZSŠDI
NA 15. STRANI
SANREMO — Italijani, ki jih tokrat ni prav nihče spodbujal s fatamorgano bajnih dobičkov in konjskih dirk, so kljub temu vestno opravili svoj delež za uspeh 40. festivala italijanske popevke.
Svoje priznanje so izrekli vsem tistim pevcem in skupinam, ki so bili favoriti že pred začetkom tekmovanja, sicer pa se je med zaključnim in maratonskim večerom v mon-doviziji izkazalo, da so nagrade in nagrajenci nekaj, kar je izgubilo na pomenu.
Važnejše od tega, kdo je napisal besedilo, uglasbil in izvajal popevko, je bilo število gledalcev (milijarda in pol, je navdušeno ponavljal Dorelli), predvsem pa izkoriščanje vseh razpoložljivih trenutkov za reklamiranje bodočih programskih načrtov RAL
V tem duhu smo se torej poslovili od zmagovalcev, poražencev, »plastične« Jacksonove sestre in živahne Tine Turner. Predvsem pa smo se poslovili od festivala, ki mu na koži piše, da se je izpel, a mu nihče noče privoščiti zasluženega počitka.
Na sliki (AP): zmagovalca sekcije mladih pevcev
• Kakšna bo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Druga nevarnost prihaja iz do sedaj vsaj na videz in navzven monolitske Sovjetske zveze. Dogajanja na Kavkazu in v Zakavkazju, v azijskih republikah in v pribaltskih republikah, pa tudi v Moskvi, v Ukrajini in v Moldaviji, nam povedo, da je bil sedemdeset let boljševiški režim v tej državi na dokaj trhlih nogah, da se je opiral le na tajno policijo in na njen teror. Pa so nas pitali z ljudstvom, ki je na oblasti. Pa so nam pravili, da imajo vse narodnostne in jezikovne skupnosti v tej veliki državi vse pravice in nam ta model dajali za vzgled.
Sedanji dogodki kažejo, da so vse to bile le navadne laži. Drugače bi si ne predstavljali krvavih spopadov v južnih predelih Sovjetske zveze, o katerih beremo vsak dan. Tanki Rdeče armade na ulicah azerskih ter armenskih mest niso nič drugačni od tankov Pinochetovega režima v Čilu, policisti s pendreki v Samarkand! niso nič drugačni od policistov rasističnega režima v Južni Afriki. Le značke na čepicah so različne.
Vsakokrat ko poslušam to, kar se dogaja v pribalstkih državah, mi pride v spomin tisti estonski zbor, ki je pred leti prepeval estonske pesmi na tekmovanju Seghizzi v Gorici. Ko je publika med ploskanjem na ves glas zahtevala Kalinko in še kako drugo rusko pesem je vodja zbora po mikrofonu povedal, da oni niso Rusi in da ruskih pesmi ne bodo prepevali. Tak je, žal, položaj v teh deželah. Kako mislijo tam živeči ljudje so nam pokazale volitve pred tednom dni, ko so na celi črti zmagali tisti, ki so proti vsaki obliki komunizma in ki so za popolno odcepitev teh držav od Sovjetske zveze in za njihovo osamosvojitev.
'Gorbačov, ki je s svojo reformistično akcijo sprožil ta veliki plaz sprememb, ne le v Sovjetski zvezi, marveč tudi v vseh še do pred nekaj meseci komunističnih državah, nima lahkega dela. Nova predsedniška funkcija, ki jo bo prevzel čez nekaj dni, mu bo dala nove pristojnosti. Reforme in spremembe pa se bodo nujno morale nadaljevati, kajti ni več mogoče vladati z dosedanjim sistemom trde policijske roke.
V vseh vzhodnoevropskih državah prihaja do hitrih sprememb. Povsod bodo na pomlad volitve, tako da bomo lahko videli koliko uspeha imajo med volilci stare komunistične partije, pa čeprav so vse, sramežljivo in iz oportunizma, »pozabile« na svoje prvotno ime, in si nadele nova imena, najpogosteje taka, ki spominjajo na dotlej (najbrž na tihem tudi sedaj) osovraženi imeni »socialistična« in »socialdemokratska«. Brez dvoma spremembe, do katerih prihaja v teh državah, bodo prinesle veliko sprememb tudi v gospodarskem ustroju teh držav, v mednarodnih povezavah na politični in vojaški ravni.
Vse to pa seveda prinaša vrsto novih pogledov in težav tudi v Zahodni Evropi. O evropski gospodarski in finančni sproščenosti v letu 1993 bomo najbrž v bodoče le malo govorili, kajti bogata Zahodna Evropa bo morala po sili razmer priskočiti na pomoč obubožanim in gospodarsko že nerazvitim državam Vzhodne Evrope. Zaradi tega bo marsikateri načrt sedanje Evropske skupnosti moral počakati na boljše čase. Tudi v Zahodni Evropi se bodo morali spoprijeti z nemškim vprašanjem. Že v kratkem enotna Nemčija bo marsikoga prestrašila, tako kot ga je v dobi cesarstva in v dobi nacizma. Danes se pri nas vojne bojujejo z bančnimi čeki in s finančnimi kapitali, ne pa s puškami.
Zaradi tega je čisto razumljivo, da bomo že v tem letu videli v kakšni Evropi bomo živeli v letih tja do konca našega tisočletja.
KD svari pred nevarnostjo KPI
RIM — Na zasedanju demokris-tjanskih upraviteljev so posegli vsi najvidnejši strankini voditelji. Zabeležiti je treba posege tajnika stranke Forlanija, predsednika vlade Andreottija in notranjega ministra Gave. Forlani je zagovarjal sedanje izbire glede vladne koalicije ter dejal, da so bile nujne in da KD lojalno podpira vlado.
Andreotti je govoril o spremembah, ki so v teku v komunistični partiji ter dejal, da ni pomembno, da KPI spremeni ime, bolj pomembno je, da spremeni svojo politiko. Konec koncev, Gorbačov je tajnik KP SZ, vendar se je odločil za revolucionarno politiko, ki je spremenila podobo Sovjetske zveze. Z istim problemom se je ukvarjal Gava, ki je opozoril, da je KPI vse prej kot premagana stranka in da bo z njo treba računati tudi na skorajšnjih upravnih volitvah.
Parlamentarne volitve za več kot 130 milijonov prebivalcev
Danes na volišča v Ruski Ukrajinski in Beloruski SSR
MOSKVA — Danes bo več kot 130 milijonov prebivalcev treh pomembnih sovjetskih republik šlo na volišča, da bi izvolili nova krajevna vodstva in republiške parlamente. Pravda je o današnjih volitvah pisala, da so to »najbolj demokratične volitve, kar jih je kdaj bilo v Sovjetski zvezi«.
V duhu perestrojke je sklicevanje na demokracijo postal že običaj, današnje volitve pa so vsekakor izredno pomembne, saj bodo odraz ljudske volje Ruske republike, Belorusije in Ukrajine, poleg tega pa bo na vrsti tudi druga runda volitev v Litvi, ker so v prvi rundi izvolili le del kandidatov.
Volitve bodo najbolj komplicirane prav v Rusiji, ki je po svojem geografskem obsegu največja sovjetska republika, in obenem tudi tista, ki je politično najbolj razdrobljena, saj jo sestavlja šestnajst avtonomnih republik, pet avtonomnih pokrajin, deset nacionalnih okrožij in šest pokrajin. Poleg tega pa je glavno mesto Ruske republike tudi glavno meste SZ in je bila prav Moskva v teh dneh prizorišče zanimivega političnega laboratorija, ki je privedel Pravdo do tega, da je prvič v svoji zgodovini uradnega glasila KPSZ ob-
javila v celoti tekst »demokratične platforme« Borisa Jelcina.
»Kamikaze perestrojke« ter njegova sodelavca, zgodovinar Jurij Afanazijev in gospodarstvenik Gari Popov, so namreč sestavili politični program, ki ga je mogoče delno navezati na platformo centralnega komiteja KPSZ. V obeh primerih se podpisniki zavzemajo za odpravo šestega člena sovjetske ustave, v katerem je govor o monopolistični vlogi komunistične partije v državi.
Jelcin kajpak zagovarja stališče, da je treba odpraviti monopol KPSZ, ločuje pa se od Gorbačova, ko pravi, da mora komunistična partija kljub vsemu ohraniti vodilno vlogo v državi. Jelcin ne odobrava niti predsedniške republike, in je to prav tako omenil v svoji platformi, ki jo objavlja Pravda.
Politična predvolilna debata je bila živa tudi v Ukrajinski socialistični republiki, ki je po obsegu in številu prebivalcev druga v Sovjetski zvezi, vendar vzbujajo veliko zanimanja izidi današnjih volitev v Beloruski SSR, kjer se bodo morali kandidati prav tako soočati z neznankami demokratičnih volitev v republiki, v kateri je šest oblasti.
Družba Montedison bi lahko postala svetovni koncem
Pomoč tujine Jugoslaviji pogojena s spoštovanjem človekovih pravic
LJUBLJANA — Včerajšnje Delo objavlja na zadnji strani pod sramežljivim naslovom "Pojasnilo ameriškega veleposlaništva" zelo kratko, strnjeno in jasno poročilo o obisku namestnika državnega sekretarja za zunanje zadeve ZDA Lawrencea Eagleburgerja v Jugoslaviji. Najprej podrobno navajajo, s kom vse se je srečal: s predsednikom Srbije Slobodanom Miloševičem in predsednikom Slovenije Janezom Stanovnikom, za voditelje alternativnih političnih strank iz vseh krajev Jugoslavije pa je bil sprejem v rezidenci veleposlanika Združenih držav Amerike.
Nato pa sledi naslednji vsebinsko pomemben odstavek:
»Med obiskom je potrdil podporo Združenih držav Amerike enotnosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Jugoslavije. Pozdravil je napredek, ki ga je Jugoslavija dosegla na področju uvajanja političnega pluralizma in izrazil upanje, da bodo imele vse stranke, katerih programi izražajo demokratična načela možnost za polno sodelovanje v političnem procesu. Izrazil je zaskrbljenost ameriške vlade zaradi kršenja človekovih pravic na Kosovu, pa tudi upanje, da bodo prizadevanja jugoslovanske vlade za začetek dialoga podprle vse strani in da bo pripeljalo do demokratičnih rešitev, ki bodo zajamčile pravice vseh državljanov v pokrajini.« Sledi odstavek o »polni podpori dalekosežnemu programu gospodarske reforme, ki ga je začela izvajati vlada premiera Markoviča«.
V petek je bil v Beogradu italijanski zunanji minister Gianni De Michelis. Scenarij in politični poudarki obiska so bili skoraj identični. Razgovor s predsednikom slovenske vlade Dušanom Šinigojem, s predsednikom Srbije Slobodanom Miloševičem in velika podpora Markoviču. Vsebinsko je torej izpopolnjevanje načelnih stališč in njena konkretizacija: stvarni napredek na področju dežel Alpe-Adria, ponudba da se podobno regionalno sodelovanje ustvari tudi za Srbijo, novi krediti in gospodarsko pomoč, toda tudi jasna in odločna zahteva po spoštovanju človekovih pravic, demokratičnem razgovoru in kot kronski dokaz oprostitev Vllasija in ostalih zapornikov.
Scenarij je na dlani: tujina podpira Jugoslavijo, toda enotno, na osnovi njenih gospodarskih in demokratičnih reform, za kar pa so preizkus in mejni kamen človekove pravice na Kosovu.
Žal pa se ta scenarij ne izvaja in kaže vedno resnejše razpoke.
Začnimo pri gospodarskih reformah. Srbija je januarja pod pritiskom svojih delavcev povečala plače za 44 odstotkov, ko tega ne bi smela narediti. Rezultat je popolna bančna nelikvidnost in sedaj prve dni marca v bankah že ni več denarja za izplačilo februarskih prejemkov. Pod stečajem, ali pod udarcem nelikvidnosti je ogromna večina srbskih podjetij. Beograjski prijatelji poročajo, da se v podjetjih že pripravljajo stavke, mitingi in protesti. Toda tokrat niso uperjeni proti zvezni, Markovičevi vladi, temveč predvsem proti lastnim vodstvom. Ta pa so še najmanj kriva, nimajo denarja, razdelila in delala so ono, kar jim je ukazala srbska politika. Srbska politika pa se ukvarja predvsem sama s seboj.
Vsak dan mora Srbija odvojiti ogromne vsote za vzdrževanje svoje milice na Kosovu, ogromne vsote za vzdrževanje Kosova, ki so postale še večje, ko je Slovenija odtegnila svoj delež, resno jo je prizadela gospodarska blokada, ki jo je proglasila v odnosu do Slovenije. Predvsem pa je njeno gospodarstvo povsem nesposobno nastopiti na tujih trgih in obupni klici
po tujem kapitalu ne najdejo nobenega odziva. Politični rizik je prevelik.
Sedaj se bliža odločilna kritična točka Markovičeve vlade in izvajanja njenega programa. Bo ponovno podlegla srbskemu pritisku? Bodo banke dale sredstva, da rešijo podjetja iz nelikvidnosti, ki je rezultat slabega gospodarjenja in lahkomiselnega dviganja plač brez gospodarskega kritja?
Markovičeva vlada je molčala, ko so si dvigali plače, ni naredila nič učinkovitega proti blokadi, bila je očitno pod srbskim pritiskom in s tem je že stopila na rizično pot pokopavanja reforme. Mnenja so deljena, vendar je najbrž točno, da jo končna in odločilna gospodarska preizkušnja čaka v naslednjih dneh. Ta vprašanja ni mogoče reševati z novo centralizacijo in unitarizmom, saj bi to pomenilo samo ponovno prelivanje sredstev s Severa na Jug, s tem pa bi bilo resnično konec reforme in narejen nov korak k socializmu vedno večje bede.
Druga plat iste medalje sta demokracija in Kosovo. Govori se o alternativi, ki je vedno močnejša, o razgovoru z njo in o koncu političnih procesov. Toda srbski prijatelji nam pravijo, da se bo v ponedeljek nadaljeval proces proti Vllasiju in to v vedno bolj zaostreni obliki. Član predsedstva SR Srbije Kertes v intervjuju za revijo "Duga" potrjuje, da je treba naseliti na Kosovu sto tisoč Srbov in izgnati s Kosova v Albanijo dvesto tisoč Albancev. Ponavlja stališče, da ni razgovora z alternativo in da je edina pot v zaostrovanju represije.
Srbsko vodstvo skratka vidi edino politično oporo v zaostrovanju kosovskega spopada, v novi represiji, zavrača razgovor in s tem ustvarja nove napetosti.
V tem procesu ji je Markovičeva vlada do sedaj pritrdila. Zvezni sekretar za notranje zadeve je poslal zvezni odred milice, ki je sicer sestavljen predvsem iz srbskih specialcev, toda nosi zvezno oznako. Predsedstvo in vlada sta angažirali JLA in tako dali represiji nov vsebinski pomen.
Ali je v takih pogojih možen razgovor? Bo uspela misija dobre volje, ki jo je sprožil s svojima odposlancema predsednik Janez Drnovšek? To je druga dramatična dilema jugoslovanskega političnega življenja.
Vse to pa se dogaja v ozračju zaostrene volilne kampanje v Sloveniji. Sedaj ni več dvomov, da slovenska politika misli resno in da bodo aprila resnično demokratične in poštene volitve. Vsa Jugoslavija budno spremlja slovenski politični razvoj, ki je dobil vlogo izrednega demokratičnega naboja. Sloveniji bo takoj sledila Hrvaška, za jesen pa napovedujejo, da bodo v Srbiji morale biti ponovljene volitve, ki pa bodo že demokratične, svobodne, resnične volitve z več strankami.
Demokratični pritisk je v vseh republikah izreden. Do preokreta je prišlo v Makedoniji, javen razkol je že uradno izveden v Črni gori, vse vre v Bosni in Hercegovini. Nove demokratične stranke nastajajo v Srbiji, kjer imajo dnevno vedno več pristašev, večjo politično moč in boljšo organiziranost.
V takem ozračju pa predstavlja prav kosovsko represivno zaostrovanje edini adut in izhod za ohranjevanje sedanje birokratske, populistično nacionalistične vodilne strukture. Zato niso izključeni razni poskusi in predvsem novo razdobje resnih socialnih nemirov z vsemi tveganji, ki jih prinašajo.
Včerajšnja "Politika" objavlja na prvi strani na uvodnem mestu Tanjugovo poročilo o razgovoru predsednika Miloševiča z ministrom De Miche-lisom. V naslovu in v poročilu je poudarjeno, da je Miloševič izrazil pripravljenost Srbije, da gospodarsko sodeluje z Italijo. O vseh spornih stvareh pa se samo sramežljivo ugotavlja, da sta oba državnika "izmenjala informacije". O tem, da se je De Michelis raz-govarjal s Šinigojem, o ponudbi južne cone sodelovanja, o razgovoru z Markovičem, predvsem pa o jasnih besedah izrečenih na tiskovni konferenci o človekovih pravicah pa niti besedice.
BOGO SAMSA
MILAN — O zadevi Enimont bo ponovno govor šele 28. marca na redni seji delničarjev, na kateri bodo delegati odločali o imenovanju dveh novih upravnih svetovalcev.
Medtem pa je predsednik Montedi-sona Raul Gardini (na sliki AP) predstavil načrt, po katerem bi se morala glavnica koncerna povečati za 10 tisoč milijard. Načrt je ambiciozen, to je priznal tudi sam Gardini, njegov cilj pa je postaviti italijansko kemično industrijo na svetovno raven, tako glede proizvodnje kot raziskovalnega dela. Montedison je pripravljena oddati Enimontu vse svoje kemično-industrij-ske dejavnosti doma in v svetu, razen farmacevtike in dejavnosti na področju energetike. Prehod naj bi Montedi-sonu prinesel 5 tisoč milijard svežega denarja, ki bi jih Gardini investiral na novih področjih. Kaže namreč, da bi s primernimi naložbami že v teku tega leta ustvaril poslovni delokrog, katerega vrednost bi presegla 20 tisoč milijard lir.
V sredo se začne izredni kongres KPI
RIM — V sredo, 7. marca, se začne izredni kongres KPI in mnogi se že sedaj sprašujejo, ali bo to zadnji kongres komunistične partije. Kaže pa, da ne bo tako, saj bi moral naslednji, 20. kongres, potrditi izbire ustanovne skupščine in nakazati smernice za nadaljnje delo.
Leta 1991 pa bo KPI, ki je vsekakor druga številčno najmočnejša stranka v državi, praznovala 70-letnico ustanovitve, kar bi pač lahko ponudilo priložnost tudi za jubilejni kongres, nemara pa bo prvi kongres stranke z novim imenom in simbolom. To so seveda le ugibanja, ki se bodo v dneh do izrednega kongresa še stopnjevale. Dejstvo je, da Occhettovi »zavezniki« že govorijo o zaključku zgodovinskega cikla, o novi levičarski sili, ki bo »uresničila Berlinguerjevo ugotovitev ob 60. obletnici sovjetske revolucije, da ni socializma brez demokracije«.
Craxi zahteva več avtonomije za dežele
MILAN — Tajnik PSI Craxi je včeraj v lombardijskem kraju Ponti-di ponovil znano zahtevo socialistične stranke po ustavnih spremembah v Italiji. Gre predvsem za spremembo v smislu predsedniške republike, nekako po vzorcu ZDA ali Francije, poleg tega je zahteval večjo avtonomijo za dežele, kar je razčlenil v 10 točk, od katerih sta najpomembnejši tista, ki zadeva razširitev kompetenc, kar bi dosegli s spremenitvijo člena 117 italijanske ustave in pa zagotovitev večje finančne avtonomije dežel. Občani bi tako imeli več nadzora nad dohodki posameznih dežel, kar bi pripomoglo k financiranju raznih storitev.
Za časa Craxijevega izvajanja je Lombardska liga imela protestni zbor, ki mu tajnik PSI ni posvetil preveč pozornosti in ga je označil kot neumnost, resneje pa je obravnaval sedanje vzdušje med strankami vladne koalicije, vzdušje, ki je dokaj zapleteno. Zato je treba čim prej razčistiti odnose znotraj koalicije. Če do razčiščenja ne bo prišlo, bodo socialisti sprejeli ustrezajoče ukrepe.
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
UPRAVA:
Ul. Marconi 6 ■
Tel. 775483-4
Ul. sv. Frančiška 38 TRST - Tel. 768667 - 772002

mm-
KOLESA
DE PALMA
GIULIANO Dl DONATO
-PRODAJA KOLES in DODATNE OPREME
- POPRAVILA
TRST - Ul. U. Foscolo 8/A - Tel. 761020
h resolucije z 8. zasedanja sindikatov skupnosti Alpe-Jadran
Alternative tesnemu sodelovanju v gradnji »evropskega doma« ni!
PORTOROŽ — Delegati sindikata enajstih dežel oziroma republik skupnosti Alpe-Jadran so včeraj v Portorožu zaključili svoje osmo zasedanje. Prišli so iz avstrijske Koroške in Štajerske, Furlanije-Julijske krajine, Veneta, Lombardije, Tridentinskega-Južne Tirolske, Železne Županije, Zale, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in seveda Slovenije, njihovemu delu pa je prisostvoval tudi član sekretariata Evropske konfederacije sindikatov Paolo Azzurno. Delegati so ocenili zasedanje, ki se je odvijalo pod geslom "Evropa 92: socialna varnost in solidarnost", kot zares uspešno, saj so v treh dneh izmenjali Številne izkušnje, ki so v štirih državah, iz katerih so prišli, različne. Skupne naloge in zahteve pa so zapisali v resolucijo, ki so jo sprejeli ob koncu zasedanja.
V osemindvajset zaključkov resolucije so predstavniki sindikatov zaobjeli vsa pomembnejša poglavja, do katerih bodo sindikati pozorni v prehajanju na enotni trg in v novo Evropo, ki naj bi po njihovem mnenju vključita vse dežele in vse prebivalce te celine. Gospodarsko sodelovanje po letu 1992 bo moralo biti takšno, da bo omogočalo neoviran pretok blaga, storitev in kapitala med deželami članicami skupnosti Alpe-Jadran, obenem pa opozarjajo na nevarnost negativnih posledic za delavce manj razvitih dežel. Podprli so ustanovitev in angažiranje Evropske banke za obnovo in razvoj v manj razvitih deželah območja Alpe-Jadran, sicer s tem, da se niso opredelili do predloga, po katerem naj bi bil sedež te banke v Ljubljani. V sklepe so zapisali potrebo po ustanovitvi posebne komisije za socialna vprašanja, ki bo vez med delovno skupnostjo in sindikata območja Alpe-Jadran, potrebo po oblikovanju skupne listine o socialni politiki na osnovi primerjave varstva in pravic delavk in delavcev, ki so v veljavi na tem območju, podprli pa so tudi predlog Italijanskega sveta za gospodarstvo in delo (CNEL) glede oblikovanja telesa ES za tehnično in finančno pomoč nastanku in razvoju tujih in mešanih krajevnih podjetij v deželah članicah Delovne skupnosti Alpe-Jadran, v Jugoslaviji in na Madžarskem.
Vstopamo v obdobje oblikovanja nove evropske civilizacije z lastno identiteto in vlogo v svetu - piše med drugim v resoluciji - alternative najširšemu sodelovanju v graditvi skupnega evropskega doma ni: nihče svojih problemov, zlasti pa razvojnih težav ne bo mogel reševati sam znotraj nacionalnih ali državnih meja; kdor tega ne razume, in to velja tudi za sindikate, bo izgubil moč in vpliv. Interes sindikatov je, da se pospešijo integracijski procesi v Evropi na vseh ravneh in da v njih tudi sindikati aktivno sodelujejo, »kajti smo za demokratično Evropo ljudstev, za poglabljanje ekonomske in politične demokracije, ki naj zagotavlja tudi neposreden vpliv ljudi in zaposlenih na odločitve, kar pa ni mogoče brez regionalne politike oz. regionalnih posebnosti«. Sindikati naglašajo, da je treba zaradi izgradnje enotnega evropskega trga poenotiti socialne standarde na ravni najbolj razvitih članic ES, širiti industrijsko demokracijo in Oblikovati pravne okvire za varovanje socialnih pravic najmanj na ravni Listine pravic Evropske skupnosti.
Do naslednjega zasedanja bo predsedovala sindikatom Alpe-Jadran članica Furlanija-Julijska krajina.
Industrijci o sprejetju »obmejnega zakona«
VIDEM — Predsednik deželne vlade FJK Biasutti se je sestal včeraj z vodstvom združenja videmskih industrijcev. Predsednik združenja Carlo Melzi je dejal, da vseh 800 podjetij, kolikor jih je v njem včlanjenih, zasleduje po eni strani dokončno utrditev industrijskega aparata v deželi, po drugi strani pa stvarne pogoje konkurenčnosti nasproti Evropi oziroma vzhodnoevropskim tržiščem. V tem pogledu -je poudaril - lahko zaigra izredno pomembno vlogo zakon o obmejnem gospodarskem sodelovanju, ki ga proučuje zdaj senat, a le, če bo naglo odobren. Prav tako naglo pa je treba izkoristiti vse instrumente, ki jih je dala na voljo EGS za ustanavljanje mešanih družb s partnerji vzhodne Evrope in neindustrializiranih držav v logiki sodelovanja sever-jug. Biasutti je spomnil na težave zaradi oklestenja državnih sredstev deželni upravi (toda čez eno leto naj bi se stanje zboljšalo) in sporočil, da bo Dežela v teh dneh pritisnila na oblasti EGS v obrambo sklada FRIE in zakona 25 ter se obvezala za večjo pomoč raziskavam in storitvam. O zakonu za obmejna območja ni povedal nič novega, poudaril pa je važnost novega deželnega organizma za zunanjo trgovino, ki naj bi pospešil poslovanje z vzhodno Evropo.
Solimbergo je sprejel vrstnika iz Salzburga
VIDEM — Predsednik deželnega sveta FJK Paolo Solimbergo je sprejel včeraj podpredsednika avstrijske dežele Salzburg Bertla Embergerja in Walterja Vogla. Soglašali so, da gre pomnožiti in poglobiti stike med deželama, ki imata veliko skupnega še zlasti na turističnem torišču. Solimbergo je dejal, da bi kazalo odnose opreti na tako podlago na kakršni slonijo odnosi med FJK in avstrijsko Štajersko. Em-berger, ki bo v najkrajšem nasledil podpredsednika salzburške dežele Vogla, je predlagal izmenjavo turistično-promocijskih prireditev, ki naj bi se odvijale torej na Sal-zbuškem v prid FJK in v Vidmu ter Lignanu v korist Salzburga. Opozoril je še na možnost sodelovanja v naravovarstvenem sektorju (na Salzburškem je na primer v hudi nevarnosti kar 30.000 hektarov gozdov) pa tudi na promet-no-prevozniškem področju. Solimbergo je naglasil potrebo po ovrednotenju prelazov Monte Croce Carnico in Pramol-lo, ki povezujeta deželi, in predlagal tudi skupne kulturne pobude v prid mladim, in to zlasti na jezikovnem področju. Gosta sta si nato v spremstvu predsednika Deželne ustanove za razvijanje kmetijstva (ERSA) Emilia Del Gobba ogledala veliko kmetijo v vzhodnih furlanskih brdih.
gospodarski dopis iz Slovenije
PREDVOLILNA NEUK VIDNOST
Slovensko gospodarstvo, za njim pa tudi ostalo jugoslovansko, čedalje bolj polzi v hudo plačilno nesposobnost. Markovič je namreč svojo denarno in posojilno politiko zaostril, potegnil iz obtoka precejšnje količine denarja in bankam naročil, da naj se iz nastalega položaja rešujejo tako, kot se rešujejo prava finančna podjetja, kar v jugoslovanskih razmerah pomeni, da ne morejo več hoditi po denar na-posodo v državno blagajno oziroma državno tiskarno denarja. Banke so zato skorajda pri priči ukrepale: od svojih dolžnikov zahtevajo plačilo dolgov, novih posojil pa ne dajejo. Podjetja, navajena prejšnjih časov, ko v bankah nikoli ni bilo težko priti do denarja (ki je bil poleg tega še zelo poceni), so se čez noč znašla v strašanskih težavah: finančna kontrolna služba (SDK) jim je blokirala njihove račune. Ker so imeli nekateri blokirane račune že od prej (upali pa so, da se bo le našel socialističen način za zagotovitev denarja), so se kar naenkrat znašli v stečajnem postopku. Teh je zlasti veliko v Sloveniji, predvsem pa v mariborskem koncu. (Podpredsednik slovenske vlade trdi celo, da bo moralo v stečajni postopek 230 slovenskih podjetij.)
Na drugem koncu so se v podobnem težkem položaju znašla beograjska podjetja. Razumljivo je, da je prav v Srbiji denarna suša zelo huda, ker so tam v zadnjem času močno dvignili plače. Zanje seveda niso imeli zasluženega denarja, ampak so si ga nabrali s posojili. (Če bo Markovič uspel obdržati restriktivnost v vnaprej določenih okvirih, bi se prav izplačevanje visokih plač moralo hudo maščevati.)
Vsekakor pa so izredno zanimive reakcije gospodarstvenikov na nastali položaj. V Sloveniji se krepijo opozorila, da je nelikvidnost v slovenskem gospodarskem prostoru povzročena umetno in da je posledica dogovora med Miloševičem in Markovičem, po katerem, da je treba slovensko gospodarstvo oslabiti, saj samo na ta način lahko oslabijo tudi slovenski politični vpliv, ki gre srbski politiki tako strašansko na živce. Zato opozarjajo na opreznost, na glas zagovarjajo ukrepe proti srbski gospodarski blokadi in zahtevajo hitro
postavitev slovenske gospodarske suverenosti.
Natančnejša proučitev, kateri gospodarstveniki govorijo tako, kaže, da gre v glavnem za direktorje, ki so pred časom na svoje direktorsko mesto zašli po zaslugi »vodilne komunistične partije«. Zlasti ti politično »prekaljeni« direktorji zdaj dokaj pogumno udrihajo po stabilizacijskem programu. Zanimivo pa je, da se v Sloveniji takšnim ocenam upirajo zlasti banke in pa nekateri ekonomisti, ki opozarjajo, da se prav iz zahtev po spremembi nekaterih temeljnih okvirov protiinflacijskega programa (manj restriktivnosti, ugodnejši tečaj, protiblokadni ukrepi) zelo razločno otiplje stara gospodarska logika, po kateri bi radi zelo hitro spet zavili v obdobje hiperinflacije, ker je pod njenim okriljem življenje v podjetjih lagodnejše.
Podobni očitki prihajajo tudi iz drugih republik, vendar so tam nekoliko drugače obarvani: ne nasprotujejo gospodarskemu programu v celoti, ampak zahtevajo prilagoditve, torej izjeme.
Zaznati pa je še nekaj drugega in zdi se, da je »to drugo« že dokaj močno. Mnogi proizvajalci se skušajo iz težav vendarle izviti na nov način: znižujejo cene svojim izdelkom in si na ta način pridobiti tržno (in finančno) vrednost. Zgodilo se je, da se je v to igro vključila celo monopolistična trgovina oziroma nekaj njenih posameznih delov (blagovnica Beograd je na primer za 12 tisoč izdelkov zmanjšala marže za 5 do 10 odstotkov, ker misli, da bo na ta način lažje prišla do kupcev).
Od vlad (zvezne in republiških) seveda vsi vprek zahtevajo pomoč za obvladanje nelikvidnosti. Iščejo denar v nekakšnih skladih, si ga sposoditi v tujini... Le v Sloveniji počasi prodira misel o uporabi pravega zdravila: denar za delo podjetij je treba dobiti tam, kjer je. Denar pa imajo prebivalci. Njim je torej treba ponuditi solastništvo podjetja (z delnicami ali obveznicami). Treba je najti pravega lastnika podjetja, ki ga zdaj ni! Ta si predvolilnih kritiziranj vsevprek ne bo privoščil, ker bo skušal predvsem poskrbeti za - svoje podjetje.
JOŽE PETROVČIČ
Skupnost staršev na Dunaju
Dvojezične šole ne bo!
CELOVEC — Skupnost staršev za |avno dvojezično ljudsko šolo v Ce-l°Vcu, ki zahteva ureditev dvojezič-ae šole na vadnici pedagoške akademije v Celovcu, je razložila svoja ^iedanja tudi zvezni ministrici za Peuk dr. Hildi Havvlicek in pristoj-hn uradnikom ministrstva. Izid po-y°vora, na katerem je bila ministri-^a le p0i urej so strnili uradniki v že ®ano izpoved: »Na vadnici pedagoš-, e akademije dvojezične šole ne bo, er ne bi ustrezala sklepu ustavnega °dišča. Že jeseni 1990 pa bo prišlo ,° Ureditve javne dvojezične ljudske na eni od obstoječih šol v Ce-niXfu- Ni pa izključeno, da v nasled-Ho . ne pride do dodatne usta-, vitve take šole tudi na vadnici.« . stopriiki s tem rezultatom seveda Sg,?*80 zadovoljni, saj bi hoteli do-r 1 tudi možnost za šolski poskus, |je erega pa bi raje videli pod okri-jj 1,1 vadnice na pedagoški akademi-v'„Za katero je pristojna zveza, ne pa st Pavadni" ljudski šoli, ki je v pri-star40St* deželnih oblasti. Skupnost tjs, šev pričakuje nadaljevanje pri-* s strani uradne Koroške, zato iu J1 še močneje informirati javnost Jarše šoloobveznih otrok.
ANDREJ MOHAR
Danes deželna konferenca v Celovcu
ZAL: nov začetek nove oblike sožitja
CELOVEC — Kakor je razvidno iz vabila zelene alternativne liste za koroško deželno konferenco, ki bo ravno danes v Celovcu, si prizadeva ZAL za "nov začetek" in za "novo kulturo sožitja". Dejansko pa se odpira tu vprašanje, ali bo v tem uspela, saj se ji postavlja v pot marsikatero še nerazjasnjeno vprašanje.
Kljub temu pa je zelenim očitno treba pripisati določeno voljo do prečiščenja v lastnih vrstah, saj napovedani "novi začetek" pomeni, da zelena alternativna lista na Koroškem dejansko hoče prebroditi razdor, ki je nastal v njeni notranjosti nenazadnje tudi zaradi Smollejevega zadržanja v parlamentu, ko je glasoval za ločitveni zakon.
Kakor navaja ZAL v svojem vabilu sama, hoče »razviti široki dialog z demokratično mislečimi sodeželeni in pridobiti nazaj širino, zaupanje v ustvarjalno in odporno moč demokratičnega gibanja občanov«. Prav s tega vidika je namreč napovedana za deželno konferenco tudi temeljita razprava o vsebinskih smernicah ZAL, ki bo seveda vključevala tudi programske zasnove zelenih v manjšinskem vprašanju.
Prav pod tem vidikom je pričakovati tudi tehten doprinos Terezije Stoisits, ki bo na deželni konferenci spregovorila kot voditeljica zveznega delovnega krožka "manjšine". Zelena alternativna lista pa vabi k sodelovanju v tej razpravi tudi vse sodeželane, ki so pripravljeni razpravljati z zelenimi o vseh novih zasnovah kulturnega sožitja obeh narodnosti.
Poleg omenjene razprave so danes na dnevnem redu še poročila zveznih predstavnikov zelene alternativne liste in koroških poslancev, kakor tudi volitve koroške liste za državnozborske volitve 1990.
ANDREJ MOHAR
Deželni odbornik Saro na videmskem sejmu ALIMENTA '90
V FJK tudi šolanje podjetnikov iz držav vzhodnega dela Evrope
VIDEM — Na videmskem sejmišču so včeraj odprli sejem prehrambenih izdelkov Alimenta, na katerem sodeluje nekaj sto domačih in tujih razstavIjalcev. V prvi vrsti gre za prikaz zmogljivosti tukajšnje prehrambene industrije, zatem pa so v okusno prirejenih paviljonih razstavljeni še izdelki proizvajalcev in trgovcev iz drugih italijanskih dežel, kot tudi iz tujine. Še zlasti so tu prisotni Avstrijci s svojimi pivi. Jugoslovane tokrat zastopa prehrambena tovarna iz Banjaluke, ki ponuja sadne sokove. NS sejmu najdemo tudi opremo, ki bo lahko služila gostincem in trgovcem. Prehrambeni izdelki so seveda na voljo vsem, zlasti pa trgovcem in gostincem. Svoja paviljona imata tudi Deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA in Deželna ustanova za razvoj obrti ESA. Prisotna so tudi še kreditna podjetja.
Na predstavitvi sejma, na kateri so govorili krajevni in deželni zastopniki, predsednik sejmišča Sante Biasutti, pokrajinski odbornik Peliz-zo in deželni odbornik za industrijo Saro, so povedali, da ima prehrambena industrija v naši deželi veliko vlogo. Odbornik Saro je navedel, da je pri nas 370 industrijskih podjetij s 6.600 zaposlenimi. Največ tovarn, nad 200, je v videmski pokrajini. Predlanskim je ta industrija fakturirala nad 800 milijard lir in s tem ustvarila 7% celotnega industrijskega prihodka v deželi.
Prehrambena industrija ni imela težav, le redkokdaj so zaposleni bili v dopolnilni blagajni. Med najbolj znanimi in kvalitetnimi podjetji so pridelovalci pršutov v San Danielu, tovarne slaščic in piškotov, predelovalnice mlečnih izdelkov,
sem sodijo tovarne žganih pijač, manjša in večja podjetja za pridelavo vina (vina so na sejmu so razstavljena v posebnem paviljonu: razstavljajo tudi vinogradniško podjetje Pintar iz Števerjana, grof Formentini iz Števerjana, Tržaški vinski konzorcij, ki med drugim ponuja, poleg vin, obiskovalcem tudi dvojezične zgibanke o gostilnah na Tržaškem Krasu), in tovarne piva.
Saro je tudi povedal, da so se v zadnjem času, še zlasti lani, nekatera domača podjetja združila z mednarodnimi oziroma prišla v njihov sklop. To je pozitivno, saj bodo tukajšnje izdelke z večjo lahkoto prodajali v Italiji in tudi v drugih državah. Saro je poudaril, da so se kmetijstvo, obrt in industrija pri nas uspešno razvili tudi zaradi tega, ker je Dežela dala veliko denarja za šolanje podjetnikov. FJK lahko postane šola za šolanje podjetnikov vzhodnoevropskih držav, še zlasti na področju agroživilstva. To si od naše dežele želiji Poljaki, Čehi, Madžari in tudi Jugoslovani. O tem se že vodijo pogovori med predstavniki naše dežele in gori omenjenih držav. V vzhodnih državah nimajo pojma o vlogi tržnega gospodarstva; to pa bodo z lahkoto premostili, saj imajo veliko kvalitetnih surovin. Deželni odbornik je zaradi tega dejal, da bodo morale Deželna uprava, ERSA in ESA poskrbeti za takšno pomoč evropskemu Vzhodu.
Videmski sejem Alimenta bo odprt danes in še nadaljnje tri dni.
MARKO WALTRITSCH
KI N DATELJ E ZSKD
EAST WEST FILM INSTITUTE
< FILM VIDEO '“'•MONITOR
SLOVENSKI FILM IN TV VIDEO 89 KULTURNI DOM GORICA-GORIZIA od 2. do 6. marca 1990
CASSA
dirisparmio 30 digorizia \J
Banka Agricola Kmečka banka M Gorica
V turizmu na Koprskem bo kar nekaj' novosti
PORTOROŽ — Predsednica republiškega komiteja za turizem in gostinstvo Bogomila Mitič je tukajšnje turistične delavce in odgovorne iz občinskih upravnih organov seznanila z vrsto novosti, ki jih pripravljajo na področju turizma. Osnutek predloga za reorganizacijo republiške uprave predvideva ukinitev komiteja za turizem in namesto njega ustanovitev sekretariata za trgovino in turizem. Tudi Center za ekonomsko propagando v turizmu naj bi doživel spremembo in postal Center za promocijo Slovenije. Po občinah naj bi ustanovili neodvisne (nevtralne) Turistične biroje, ki bi bili povezani s Centrom za promocijo Slovenije. Financiranje pa naj bi bilo urejeno iz republiškega in občinskega proračuna. Ustanovili naj bi center za pospeševanje kmečkega turizma, ki naj bi pomagal razvijati to panogo predvsem v hribovitih predelih. V kratkem nameravajo sprejeti republiški zakon o turistični taksi, tako da občinski odloki ne bodo več veljavni. Ta naj bi predpisal zlasti to, da bo turistična taksa postala del izvirnega dohodka občinskih in delno republiškega proračuna.
Čimprej naj bi sprejeli spremenjeni zakon o igrah na srečo. Igralnice naj bi organizirali v skladu z novim pojmovanjem lastnine, dosegli pa naj bi večji družbeni nadzor nad prerazporejanjem dohodka. Več pozornosti bodo posvetili zavarovanju Škocjanskih jam, z zakonorrf o samostojnem osebnem delu pa sprostili turistično ponudbo na področju najrazličnejših storitev. Izdelali naj bi nov pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih v gostinski in turistični dejavnosti po standardih, ki veljajo v Evropski skupnosti. Z davčno politikp naj bi spodbujali izdelavo izdelkov, ki pomagajo čuvati okolje, vztrajali bodo, da bo neosvinčeni bencin cenejši, prav tako tudi pralni praški brez fosfatov. Bogomila Mitič je tudi opozorila, da v Turistični organizaciji Portorož (podobno pa tudi v HTP Bled) posvečajo preveč časa in energije urejanju medsebojnih odnosov in organiziranosti, zato trpijo priprave na sezono.
BORIS ŠULIGOJ
Letos ga prireja krožek Virgil Šček ob sodelovanju MS SSk
Sredi aprila v Trstu in Gorici enotedenski mladinski seminar zahodnoevropskih manjšin
KPI o dogodkih okrog zamenjave predsednika EAPT
Zaskrbljujoč položaj v tržaškem pristanišču
Od 7. do 13. aprila bo v Trstu in Gorici vsakoletni seminar Mladine evropskih narodnostnih skupnosti (s kratico MENS), ki ga letos ob sodelovanju Mladinske sekcije Slovenske skupnosti organizira Kulturni klub Virgil Šček.
Seminar so orisali na včerajšnji tiskovni konferenci na tržaškem sedežu SSk, ki so se je udeležili predsednik MENS, Južni Tirolec Julius Miichldg-ger, podpredsednika Peter Rustja (pripadnik slovenske manjšine v Italiji) in Duri Denoth (Retoroman iz Švice) ter tajnik Steen Roar Hillebrecht, pripadnik danske manjšine v ZR Nemčiji. MENS, ki je nastala leta 1963, združuje danes 13 manjšinskih organizacij iz zahodne Evrope (med njimi tudi gradiščanske Hrvate in koroške Slovence), po burnih spremembah v vzhodni Evropi pa računa na razširitev organizacije še na manjšine v vzhodnoevropskih državah, s katerimi so imeli doslej le občasne in neformalne stike. Delovanje MENS temelji - kot so pojasnili na tiskovni konferenci - na osnovi ohranjanja jezika in kulture ter spoštovanja pravic evropskih narodnostnih skupnosti. Zato MENS podpira delovanje Združenih narodov in Evropskega sveta v njihovih prizadevanjih za novo, federalistično Evropo, ki bi temeljila na spoštovanju osnovnih človeških in osebnih pravic, v kateri bi tudi manjšine - ki v Evropi niso izjema, ampak konstanta - našle svoj prostor.
Poleg že omenjenih manjšin so v MENS zastopani še belgijski Nemci, severni Frizijci, sudetski Nemci, Nemci na Danskem, Alzačani, Bretonci in zahodni Frizijci. Naj tudi omenimo, da izdaja MENS trijezični mesečni bilten
z naslovom »Friihling - Printemps -Springtime« (Pomlad).
Letošnjega seminarja MENS, ki bo posvečen vprašanju samostojnega političnega organiziranja narodnostnih manjšin, se bo po predvidevanjih organizatorjev udeležilo od 50 do 80 mladincev iz raznih držav zahodne Evrope, navzoči pa bodo tudi predstavniki italijanske narodnosti v Jugoslaviji. Otvoritvena svečanost bo v soboto, 7. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici, kjer bodo v večernih urah prikazali film o slovenski manjšini v Furlaniji-Julijski krajini, ki ga je pripravil Kinoatelje. Poleg raznih predavanj, okroglih miz in dela po komisijah predvideva program seminarja tudi dva izleta, in sicer po etnič-
nem prostoru Slovencev v Italiji in v Slovenijo, kjer bodo na sporedu tudi srečanja z mladinskimi predstavniki tamkajšnjih strank. Vsak večer bodo na vrsti tudi kulturno-zabavne prireditve. Zaključna slovesnost s plesom bo v četrtek, 12. aprila, v večernih urah, prav tako v goriškem Kulturnem domu, naslednjega dne zjutraj pa bo tiskovna konferenca, na kateri bodo organizatorji in udeleženci orisali predstavnikom sredstev javnega obveščanja delo in zaključke enotedenskega seminarja.
Na sliki (foto Križmančič) včerajšnja predstavitvena tiskovna konferenca na tržaškem sedežu Slovenske skupnosti.
Kaj se dogaja v pristaniški ustanovi? Vprašanje zaskrbljeno postavlja pristaniška sekcija KPI v tiskovni noti, ki zelo kritično obravnava zadnje dogodke v tržaškem pristanišču, bolj ali manj vezane na napovedano zamenjavo predsednika EAPT Zanettija z rektorjem tržaške univerze Fusarolijem.
Sicer je tudi na vsedržavni ravni položaj pristanišč zelo negotov. Zakonski odlok o predčasnih upokojitvah je sicer tik pred odobritvijo, pač pa beležijo veliko zamudo ukrepi za preureditev pristaniškega sistema, kot so reforma pristaniških ustanov ter določitev njihovih načrtovalnih pristojnosti in finančni posegi za spremembo pristaniških kompanij v podjetja.
V tem sila negotovem položaju se je v tržaškem pristanišču že pred meseci začelo soočenje med ekonomskimi subjekti, ki v njem delujejo: pristaniško ustanovo, pristaniško kompanij o in uporabniki. Cilj soočenja je določitev novega organizacijskega, proizvodnega in ekonomskega ustroja, ki naj zajamči nov zagon tržaškega pristanišča. Ta faza, ki se je začela že takoj po objavi znanih odlokov ministra Pran-dinija, je terjala izreden napor vseh zainteresiranih subjektov. Pristaniška kompanija je kljub težavam zaradi odvečnega osebja in zamud vladnih finančnih ukrepov že opravila svoje delo in se pretvorila v podjetje. Uporabniki so nasprotno skušali izkoristiti ugodni politični trenutek in si zagotoviti nove pristojnosti znotraj pristanišča, ki bi jih lahko sami upravljali, medtem ko so prezrli osnovno nalogo, in sicer, da priskrbijo pristanišču nov promet in nove naložbe.
Najbolj zaskrbljujoče in naravnost neverjetno pa je - po mnenju KPI - kar
se dogaja v vodstvu pristaniške ustanove. Prav v trenutku, ko so potrebni hitri in odločni sklepi, preti nevarnost likvidiranja vodstvene strukture EAPT in torej nastanka praznine, ki bi lahko povzročila globoko krizo celotnega sistema.
V ta okvir spada seveda zamenjava, predsednika. Namesto da bi izbrali kvalificiranega menažerja, je spet prevladala logika politične lotizacije. Pristaniška sekcija KPI v svoji noti pravi, da ceni sposobnosti zdravnika Fusarolija, a dvomi, da ima menažer-ske sposobnosti, ki jih pristanišče v tem trenutku potrebuje. Pa tudi celotna vodstvena struktura je danes onesposobljena zaradi notranjih razdorov in zaradi odsotnosti globalnega načrta za prihodnost. Po oceni KPI gre za boj znotraj Krščanske demokracije za sestavo nove vodstvene strukture, ki naj upravlja pristanišče na še bolj kliente-listični in še manj menažerski osnovi kot doslej.
Komunisti seveda zavračajo tako logiko upravljanja oblasti, češ da posledic nesposobnosti upravljanja pristanišča ne morejo nositi delavci, ki se že leta žrtvujejo za to, da bi pristanišče sanirali in relansirali. Logiko, s katero je bilo pristanišče v vseh teh letih vodeno, je treba torej spremeniti, spremembe pa morajo zaobjeti vse subjekte, tako politične kot ekonomske. V ta namen je seveda potrebno odločno angažiranje, v prvi vrsti delavcev, pa tudi vseh gospodarskih kategorij, ki morajo preprečiti, da postane pristaniška ustanova zgolj parazitska javna ustanova, katere edina naloga bi bila deliti »usluge« raznim zasebnim operaterjem, se zaključuje nota KPI.
Jutri v Trstu vsedržavna premiera
Po uradnem odprtju je praznik trajal do pozne noči
»Skozi žice« dramatičen film o političnih zapornicah v ZDA
Gledališče Miela od včeraj na voljo kulture lačnemu tržaškemu občinstvu
Leta 1986 so v Lexingtonu (država Kentucky, ZDA) v podzemnih prostorih federalnega zapora ustanovili posebno enoto, v katero so pod pogoji »največje varnosti« zaprli tri politične jetnice. To so Italijanka Silvia Baraldi-ni, Susan Rosenberg in Alejandrina Torres. Vse so bile obsojene na izjemno dolge kazni: Baraldinijeva na 43 let, Rosenbergova na 58 in Torresova na 35 let zapora. V ZDA so to izjemne kazni, še posebno za ženske, ki niso storile nasilnih dejanj. Dovolj zgovorno je že dejstvo, da so voditelja Ku Klux Klana, ki je oborožen do zob nameraval zasesti neki srednjeameriški otok, obsodili na tri leta zapora in ga po 23 mesecih izpustili. Toda tudi mimo tega se je mednarodna javnost pod pritiski številnih gibanj za spoštovanje človekovih pravic in tudi Am-nesty International že pred nekaj leti začela razburjati zaradi nehumanih in uničevalnih pogojev, v katerih so jetnice bile prisiljene živeti. Potem ko je Amnesty International že večkrat opozorila na to kršenje pravic, je sedaj na ogled tudi šokanten dokumentarni film, ki ga je o jetniških razmerah omenjene trojice pripravila Američanka Nina Rosenblum.
Film »Through the wire« (Skozi žice) bodo prvič v Italiji predvajali jutri v gledališču Miela Reina v Trstu. Za pobudo so se zavzele italijanska sekcija Amnesty International, zadruga Bonawentura in Cappella Under-gournd, ki je poskrbela za italijanske podnapise, podprle pa so jo skoraj vse ženske in feministične skupine v Trstu. Tudi zato, ker bo pobuda na svojstven način obeležila osmi marec, mednarodni dan žensk. Film sta predstavili včeraj na tiskovni konferenci režiserka Nina Rosenblum in kopro-ducentka Alexandra White, obe iz New Yorka, o posegih Al pa je spregovoril predsednik italijanske sekcije Amnesty International Amedeo Flachi.
Baraldinijeva, Rosenbergova in Torresova so v podzemskih celicah v Le-
xingtonu preživele dve leti. Celice je razsvetljevala umetna luč, ki je bila prižgana podnevi in ponoči in je boleče odsevala od belo popleskanih sten. Jetnice niso imele niti trenutka zasebnosti, saj so bile v dosegu televizijskih kamer tudi takrat, ko so šle v stranišče ali pod tuš. Ostro omejeno je bilo število in trajanje obiskov (dvakrat na teden po petnajst minut), dopisovanje in branje. Večkrat na dan in vsakič, ko so zapustile celico, so se pred stražarji morale sleči do golega in se podvreči seksualno ter človeško ponižujoči telesni preiskavi. Kot dokumentirajo fotografije, zdravniški dokumenti in pričevanja odvetnikov ter sorodnikov, se je v enem letu njihovo psihološko in zdravstveno stanje izredno poslabšalo. Vse so hudo shujšale, izgubljale vid, imele so halucinacije, srčne napade, paničen strah, Baraldinijeva je celo zbolela za rakom na jajčnikih. Čeprav je bila hudo bolna, so jo operirali šele leto dni po odkritju bolezni.
Kljub pritiskom javnosti in humanitarnih organizacij, med katerimi tudi Amnesty International, je enota »posebne varnosti« v Lenxingtonu šh vedno odprta, uprava federalnih zaporov pa načrtuje kar 16 novih podobnih objektov.
Kot rečeno, si film lahko ogledamo jutri v novem gledališču Miela Reina. Prva predstava bo ob 16.30, druga pa ob 20.30. Med pavzo bosta režiserka in koproducentka na razpolago za debato in podrobnejša vprašanja občistva.
■ Občinske svetovalke Anamarija Kalc, Ester Pacor in Toni Zanin bodo jutri ob 11. uri v dvorani v 1. nadstr. občinske palače predstavile »Belo knjigo o tržaški občinski upravi«. Predstavitev naj bi bila tudi priložnost, da bi zbrali predloge in zamisli, ki bi jih želela razna združenja, gibanja in posamezne ženske sugerirati svetovalkam ob pripravi občinskega predračuna za tekoče leto.
Množica na otvoritveni slovesnosti
Zgodovina dolgo pričakovanega gledališča Miela, ki ga je »spočela« zadruga Bonawentura, se je začela v pristnem - mogoče nekoliko pretiranem, zato pa še bolj ironičnem - felli-nijevskem ozračju. Včeraj opoldne so namreč odprli novo dvorano, ki naj bi po načrtih zadruge končno zapolnila številne institucionalne vrzeli našega mesta in nudila zavetišče vsem kulturnim in umetniškim ustvarjalcem, za katere je Trst, zlasti uradni Trst kazal doslej zelo malo oziroma nič posluha.
Delničarje zadruge in radovedneže je pred gledališčem, ki je našlo sedež v Domu pristaniških delavcev, namreč »sprejel« tovornjak TIR, ki so ga organizatorji spremenili v govorniški oder. Nanj se je povzpel ducat delničarjev zadruge Bonawentura, a tudi predstavniki oblasti (ki pa se ne morejo ponašati, da so pripomogli k ustanovitvi gledališča). Scenografijo sta dopolnjevala oder, na katerem je bil razstavljen najnovejši proizvod največje-
ga zasebnega sponsorja (Fiatova tem-pra), medtem ko je majhno letalo obletavalo množico. Sicer pa je ogromen rdeč trak »čuval« vhodna vrata.
Z neobičajnega govorniškega odra je najprej oglasila predsednica zadruge Elena Zelco, ki je orisala nastanek zadruge, od zasilnega zaprtja Cappelle Underground do zavezništva z Enotno družbo pristaniških delavcev, ki ji je ponudila dvorano. Zadruga, ki zaenkrat šteje 210 delničarjev in sto »prijateljev« (le-ti so prispevali manjše vsote), je že prejela številne ponudbe za sodelovanje, pričakuje pa, da bo delničarjev in novih sodelavcev v prihodnje še več. Zelcova je nato razložila, zakaj so gledališče poimenovali po tržaški pokojni slikarki Mieli Reini, ki je bila v 60. letih med najbolj vnetimi kulturnimi animatorji. Spomin na Mlelo je obudila tudi njena sestra Ida, ki je dejala, da je slikarka kljub svojemu zaprtemu značaju trdovratno uveljavljala avantgardno kulturo.
Po pozdravu konzula Enotne družbe pristaniščnikov Vincenza Marinellija pa sta bila na vrsti tržaški občinski odbornik za kulturo Pacor in župan Richetti (ki nista delničarja zadruge). Prvi je poudaril, da mora biti odprtje gledališča Miela za vzor mestu, v katerem je civilna solidarnost zelo pomanjkljiva. Drugi pa je priznal, da ima mešane občutke: delno naj bi se počutil srečnega, delno pa krivega, ker občinska uprava ni uspela narediti tega, kar je uspelo skupini občanov. Tudi po njegovem mnenju pa je to dober primer razvejanega mecenstva, ki je v Trstu zelo redek. Nato je župan z ogromnimi škarjami prerezal prav tako ogromen rdeč trak, občinstvo pa je stopilo v dvorano, v kateri je zadonela slavnostna koračnica Aide.
Praznik ob odprtju gledališča se je nato nadaljeval popoldne z vsakovrstnimi glasbenimi, plesnimi, filmskimi in gledališkimi točkami do pozne noči (nastopili so Judy Moss, Angelo Bai-guera, Fabio Mini, sopranistka Marion Vernet Moore, Centisova jazz skupina in Ocho Rios, a tudi skupina jugoslovanskih dijakov devinskega Zavoda združenega sveta). Prva redna predstava pa bo že jutri s projekcijo filma »Through the wire« (Skozi žico), o kateri poročamo posebej, (bg)
Nov naslov službe za profilakso
Tržaška krajevna zdravstvena enota obvešča, da se bo služba za profilakso pri Oddelku za javno higieno, ki ima sedaj sedež v Ulici Marenzi 6, preselila v nove prostore. Od četrtka, 8. marca, bo služba delovala v Ulici Farneto 3,
2. nadstropje, soba št. 226. Pri tem bo zamenjala tudi telefonsko številko, ki bo od 8. marca naprej 350308 oziroma 7765184.
Tridnevni simpozij katoliških tednikov
Več kot sto novinarjev, ki delajo pri 135 italijanskih katoliških tednikih, se bo udeležilo tridnevnega simpozija z naslovom »Znanost, tehnologija, človek in informacija«, ki se bo - kot smo že poročali - začel v četrtek, 8. marca, ob 17. uri na tržaški Pomorski postaji. Srečanje prireja Italijanska federacija katoliških tednikov (FISC) pod pokroviteljstvom Dežele FJK in Občine Trst ter ob sodelovanju Centra za znanstvene in tehnološke raziskave in Pristaniške ustanove.
Po uvodnih pozdravih predstavnikov oblasti bo v četrtek na sporedu prvo predavanje prof. Salombemija, ki bo govoril o vlogi katoliškega tiska v Evropi, ki se spreminja. Med udeleženci srečanja naj omenimo generalnega sekretarja italijanske škofovske konference msgr. Ruina, škofa iz Coma msgr. Maggiolinija, tržaškega škofa Bellomija, predsednika raziskovalnega centra prof. Romea, ravnatelja Mednarodnega centra za biotehnologijo prof. Falaschija in prof. Colomba s Katoliške univerze v Rimu.
Pokrajinski predstavnik na srečanju v Nabrežini
Pokrajinski odbornik za socialno varnost Martini se je te dni sestal z devinsko-nabrežinskima občinskima odbornikoma za skrbstvo Baicijem in za šolstvo Terčonovo, srečanja pa so se udeležili tudi nekateri predstavniki šolskega skrbništva in tržaške KZE ter delegacija socialnih delavcev,, učiteljev in vzgojiteljev.
Kot beremo v tiskovnem sporočilu, je odbornik Martini pojasnil namene in motivacije, ki so navedli pokrajinsko upravo k refinansiranju projekta za pomoč mladoletnim v šolski dobi, ki se nahajajo v posebno neugodnih socialnih pogojih in bivajo na ozemlju devinsko-nabrežinske občine. Refinansiranje za letošnje leto bo Pokrajino stalo 70 milijonov lir. Martini je ob tej priložnosti govoril tudi o novih pristojnostih, ki jih bodo prejele občine na osnovi izvajanja deželnega zakona št. 33/88. Ob zaključku koristne izmenjave mnenj je pokrajinski predstavnik izrazil željo, da bi se sodelovanje med obema krajevnima upravama nadaljevalo.
JtTRIESTE USATO DIRETTOWŽ&&
NEPOSREDNA PRODAJA RABLJENIH AVTOMOBILOV - TRST
Nov način prodaje ali nakupa rabljenega avtomobila, kamperja ali motocikla brez posrednikov direktno privatnik - privatniku
•	parkirišče za vozilo, neposredno dogovarjanje med teboj in kupcem
•	takojšen servis ACI pri prepisu lastništva, možnost takojšnjega finansiranja (c.r.t) in'zavarovanja (MEIE Ass.)
•	nasveti in pomoč na mestu samem pri mehaničnem in električnem preverjanju vozila.
TRŽAŠKI VELESEJEM
DATUMI RAZSTAV: 17.-18. marec,7.-8. april, 5.-6. maj URNIK: od 10. do 19. ure.
Namestitev vozila na sejmišče od 8. ure dalje.
Za obiskovalce vstop prost.	INFORMACIJE tel. 040/441
Velika gneča v mestu in na meji
Jugoslovanski kupci spet preplavili Trst
Kljub sončnemu in skoraj spomladanskemu vremenu, ki je marsikaterega Tržačana zvabilo na Kras ali na daljši izlet, je bil promet v mestu včeraj skoraj nevzdržen. Trst so namreč spet »kolonizirale« množice jugoslovanskih kupcev, ki so pripotovali v Trst v tako velikem številu, da so dobesedno preplavili mestno središče. Nabrežja in vse ulice so bile prenatrpane z avtomobili in avtobusi z jugoslovansko registracijo, tako da je bilo še težje kot običajno najti prosto parkirno mesto. Večina jih je bila res iz bližnjih obmejnih krajev in iz Istre -največ z Reke, iz Opatije in Pulja - mnogi pa so se pripeljali tudi iz oddaljenih jugoslovanskih republik.
Poleg težav v mestnem prometu pa je naval sosednih državljanov (gneča je na cesti, zlasti okrog Rusega mosta, ovirala celo normalno vožnjo avtomobilov) Povzročil tudi zastoje v obmejnem prometu. Tako v jutranjih in dopoldanskih kot tudi v večernih urah so se na vseh glavnih mejnih prehodih v pokrajini Ustvarile dolge vrste avtomobilov.
Najbolj srečni so bili seveda trgovci, ki so tudi včeraj iztržili dragoceno tujo valuto (dinarjev je namreč krožilo bolj malo), zlasti pa prodajalci v Terezijanski četrti, katerim so kupci iz sosednje države pokupili polne torbe raznega blaga.
Na sliki (foto Križmančič); na Rusem mostu je bila gneča tolikšna, da je avtomobilom onemogočila normalno vožnjo.
Pismo upraviteljev županu
Teatro stabile preživlja hudo finančno krizo
Tudi Stalno gledališče FJK -Teatro stabile preživlja hudo finančno krizo, ki grozi povsem ohromiti njegovo delovanje. Niti toliko denarja nima, da bi izplačalo februarske plače uslužbencem in sodelavcem, kaj šele, da bi plačalo igralce in tehnike za že uprizorjene predstave.
Da bi opozoril na nevzdržno stanje, je upravni odbor teatra pisal županu Richettiju, ki je obenem predsednik gledališča, ter v vednost predsednikoma Dežele in Pokrajine ter pristojnim odbornikom. Predsednik upravnega odbora Zennari in podpredsednik Botteri ter vsi člani odbora grozijo z odstopom, če se do 30. marca položaj ne bo spremenil. Z odstopom je zagrozil tudi ravnatelj Teatra stabile Furio Bordon.
Upravitelji postavljajo v pismu nekatere zahteve kot pogoj, da lahko teater nadaljuje z delom. Tržaška občina bi morala na primer končno izplačati 800 milijonov lir zaostalih prispevkov ter sprejeti točne obveze glede novih, prav tako bi morali končno skleniti pogodbo za najem gledališča Rossetti, saj je zadnja pogodba zapadla že 1. julija 1987. Prav tako bi morala Občina razčistiti vprašanje svoje prisotnosti v upravnem svetu teatra. Deželna uprava pa bi morala točno določiti delež same Dežele in štirih pokrajin pri upravljanju gledališča.
Upravitelji v pismu tudi poudarjajo, da je Teatro stabile edino italijansko gledališče, ki mora kar 50 odst. vseh stroškov kriti z izkupičkom abonmajev in vstopnic.
Sd Grmada Hobks je dobilo sedež v Mavhinjah
Športno društvo Grmada Hobles zdaj razpolaga z udobnim sedežem, in sicer v prostorih osnovne šole v Mavhinjah, ki že nekaj časa ne služijo svojemu prvotnemu namenu. Društvo je uradno prevzelo svoj novi sedež v petek zvečer na slovesnosti, na kateri je tudi predstavilo svoj novoustanovljeni jamarski odsek.
Udeležence večera je najprej nagovoril predsednik ŠD Grmada Hobles Pavel Ferluga. Obnovil je sicer še kratko zgodovino društva, ki je doslej delovalo v glavnem na področju rolkanja, in izrazil prepričanje, da bo pridobitev pri-rnernih prostorov društvu omogočila kakovostni skok. Novoustanovljeni jamarski odsek, Ki združuje kakih 15 mladih ^vinsko-nabrežinske občine, sta nato predstavila Franc
Fabec in Igor Gabrovec, Tomaž Fabec pa je njuna izvajanja dopolnil z diapozitivi. Na slovesnosti sta športnemu društvu Grmada Hobles čestitala Jurij Kufersin v imenu Združenja slovenskih športnih društev ter Ennio Bogateč v imenu športnega društva Mladina iz Križa. Navzoče je nagovoril tudi devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar. Spomnil je, da je ŠD Grmada Hobles že peto slovensko društvo, kateremu je občina v zadnjih letih priskrbela primeren sedež, sicer pa je izrazil zadovoljstvo, da se bo ŠD Grmada Hobles odslej ukvarjalo tudi z jamarstvom, saj je prav, da se z raziskovanjem in vrednotenjem Krasa ukvarjajo tudi in predvsem sami Kraševci.
V črnem dnevu za voznike v Trstu vrsta nesreč z mnogimi ranjenci
Natečaj za nagrado »Dr. Frane Tončič«
Slovenski visokošolski sklad sergij Tončič v Trstu obnavlja razpis za letno nagrado »Dr. Fra-ne Tončič«, ki ima namen spodbujati slovenske visokošolce v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu.
Letošnja nagrada je namenjena disertaciji, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali Zl}anosti in ki je oziroma bo sklenila kandidatov visokošolski študij v obdobju med 1. junijem 1988 ln 30. aprilom 1990. Interesenti nai dostavijo izvod svoje študije najkasneje do 30. aprila letos Na-rodni in študijski knjižnici v Tr-stu, Ul. sv. Frančiška 20.
, Grejeta dela bo obravnavala arnisija, ki jo bo imenoval up-avni odbor Sklada, svoje delo pa a končala najkasneje do 30. ju-‘la letos. Dobitnik nagrade, ki jdaša za leto 1990 dva milijona nf' bo razglašen na prihodnjem Še.em zboru Sklada. Če študija ni bila objavljena, jo bo odbor tporočil kaki slovenski založbi.
Na Tržaškem se je včeraj pripetila zaskrbljujoča vrsta prometnih nesreč, v katerih je bilo ranjenih veliko oseb. Pregled resnejših pričenjamo z nesrečo, v kateri se je hudo poškodovala voznica avtomobila A 112 LX TS 263454 Marina Villi, ki se je rodila v Trstu leta 1964, stanuje pa v Pierisu. Približno ob 15.20 je vozila po Mira-marskem drevoredu proti Trstu, ko je v višini hišne številke 81 zavozila na drugo stran.cestišča in se najprej zaletela v bmw TS 340505, nato pa čelno še v caravan mercedes TS 277253.
Zaradi zloma leve ključnice, udarca v desno nogo in številnih ran po obrazu se bo morala na ortopedskem oddelku Glavne bolnišnice zdraviti 90 dni. Lažje se je poškodoval voznik ca-ravana Gianfranco Sfiligoi, njegovo ženo, ki je noseča, pa so iz previdnosti zadržali v bolnišnici Burlo Garofolo.
Skoraj ob isti uri se je pripetila prometna nesreča tudi na cesti, ki od Domja vodi proti Dolini. Alfa romeo 164 z registrsko tablico TS 348997, ki ga je v smeri proti Dolini upravljal Aurelio Cossutta, je skušal prehiteti avtomobil A 112. Vendar pa je manjši
avtomobil zavijal v levo proti tovarni Grandi motori, tako da ga je skoraj nov alfa romeo 164 zadel v levo stran.
Udarec v A 112 ni bil izredno sunkovit, saj se voznik tega avta, Luca Fermi, ni poškodoval, vendar pa dovolj močen, da se je alfa romeo najprej zaletel v guard rail, nato pa se zvrnil v jarek pod cesto. Na srečo je imel avto trdno ogrodje, pristal je namreč na strehi, da se šest oseb ni še huje poškodovalo. Najhuje se je poškodovala voznikova žena Claudia Polizzi, ki so jo prepeljali v Glavno bolnišnico. Zaradi številnih ran po obrazu in drugih poškodb se bo morala na stomatološkem oddelku zdraviti 50 dni. Aurelia Cossutto in njegova dva otroka, dveletnega Andreo in sedemletno Cristi-no, so prepeljali v otroško bolnišnico Burlo Garofolo, kjer se bodo morali zdraviti od 7 do 15 dni.
V	avtomobilu sta se peljala še Albina Mattioli, rojena leta '24, in Fabio Cossutta, rojen leta '49, ki stanujeta pri Domju 75. Zaradi manjših poškodb so ju prepeljali v bolnišnico na Kati-naro, vendar ju niso zadržali.
V	nesreči, ki se je pripetila okrog 14.30 pod predorom med Senenim trgom in Ulico Baiamonti, se je ranilo šest oseb, od katerih pa so le dve sprejeli na zdravljenje. Po poročilu karabinjerjev jo je povzročil 56-letni Nicolo Destradi iz Milj, ki je kakih dvesto metrov pred koncem predora zaradi vinjenega stanja izgubil nadzorstvo nad svojim fordom fiesta in zapeljal na drugo stran ceste, kjer je najprej trčil v citroen axel 82-letnega Luigija Manuellija, nato pa še v mini 90, ki ga je upravljala 30-letna Loriana Naegla-in, ob kateri sta sedela njen 11-letni sin Manuel in 24-letna prijateljica Ta-tiana Pomasan.
Trčenje je bilo silovito, saj so vsi trije avtomobili močno poškodovani. Najhuje sta se ranila Manuelli in njegova 81-letna žena Aliče, ki je sedela ob njem. Zaradi udarca v prsni koš so ju sprejeli na oddelek za torakalno kirurgijo s prognozo okrevanja v 30 dneh. Vsem drugim ranjencem, vključno z Destradijem, so nudili le prvo pomoč in bodo okrevali v nekaj dneh. Predor je bil pol ure zaprt za promet.
^retor o begunskem taborišču
^Skrrf^ka občinska uprava je sinoči s tiskovno noto sporočila, da je pretor ske uj'1 zadržek, ki ga je pred časom zavzel glede skupne pravde tržaške občin-tabori«/,aVe *n državne finančne uprave v zvezi s posestjo bivšega begunskega
1	PčtdriČžlh. Prfitor jG izcl?l orilnlr c b-atorim io OK/Mn! Tret
z nepremičnino oziroma
fa2po]5'~a na Padričah. Pretor je izdal odlok, s katerim je Občini Trst dovolil Hprirj ®9ati z nepremičnino oziroma s tistim njenim delom, ki ga ne zaseda de !4bko n eZ°V muzei- biot nam je povedal Karlo Grgič, to praktično pomeni, da kih VaP° tein odloku Občina stopi v prostore Koordinacijskega združenja kraš-
0beh^prza izvršni akt - dodaja nota Občine - ki mu bodo sledili nadaljnji koraki
ve nad irav za dokončno razsodbo. Pravda se bo namreč brez nadaljnje preiska-mjevala z avdienco, ki bo 12. junija letos.
Huda nesreča v Barkovljah
Nlo^^a 'z vrste včerajšnjih prometnih nesreč se je pripetila zgodaj zjutr, ^'viann°Q^ uri v Miramarskem drevoredu. Opel, ki ga je upravljal 20-leti tt*°biip Stefani, je v višini okrasnega vodometa silovito trčil v parkirane avte vai p, ' voznik se je samo lažje ranil, medtem ko se je mnogo resneje poškodc ngjTtev 28-letni prijatelj Alberto Calcagno, ki stanuje v Ul. Franca 24 in ki j »hc(rž te« sedel poleg njega. Zaradi pretresa možganov so namreč Calcagna ano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek na Katinari.
Osnutek Maccanico v predelavi SSk
Slovenska skupnost je včeraj v Nabrežini na skupnem zasedanju deželnega tajništva in pravne komisije odobrila vrsto popravkov in dopolnil k vladnemu osnutku o zakonski zaščiti Slovencev v Italiji.
S svojimi temeljnimi ocenami vladnega osnutka je SSk že pred dnevi ponovno seznanila jugoslovanskega zunanjega ministra Lončarja s prošnjo, naj v razgovorih z italijanskim kolegom De Michelisom v Beogradu poudari zahteve slovenske manjšine.
t
Nenadoma nas je zapustila naša draga
Ada Sferzi
(ŠUERC)
Pogreb bo jutri, 5. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo mama Gela, hči Nadja, sin Igor, brat Nino, svakinja Laura, nečaki Sonja, Marko in Roberta ter ostalo sorodstvo.
Opčine, 4. marca 1990
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega in nenadomestljivega
Svetka Gojče
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, prispevke in nam izrazili besede tolažbe.
Posebna zahvala g. župniku Živcu za opravljeni pogrebni obred.
Gropada, 4. marca 1990
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega
Alojza Žerjala
(GIGIJA)
SVOJCI
Boljunec, 4. marca 1990
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Marije Parovel por. Furlan
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali v teh težkih trenutkih in jo pospremili na njeni zadnji poti.
SVOJCI
Boršt, Katinara, 4. marca 1990
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Antona Batiča
se iskreno zahvaljujemo sorodstvu, sosedom in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
Žalujoča žena in sin
Lonjer, 4. marca 1990
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo za izraze sožalja ob izgubi naše drage
Štefanije Grgič
Posebna zahvala naj gre g. župniku Marjanu Živcu in g. Dušanu Jakominu.
Hvala vsem darovalcem cvetja, nosilcem krste, prijateljem ter vsem vaščanom.
SVOJCI
Gropada, 4. marca 1990
Tragično je včeraj preminila
Marija Škabar vd. Križman
Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalostno vest sporočata sinova Edi ter Bruno z Lučko in Dimitrijem.
Opčine, 4. marca 1990
Učno in neučno osebje osnovnih šol openskega didaktičnega ravnateljstva izrekajo globoko sožalje gospe ravnateljici Lučki Barej -Križman in družini ob smrti tašče Marije Škabar.
Ob boleči izgubi drage mame izrekata Ediju Križmanu in svojcem globoko sožalje Edi in Andrej Daneu z družino.
Prijatelju Ediju izrekajo iskreno sožalje ob težki izgubi mame Andrej, Silvano, Boris in Livio,
Ob nenadni smrti drage mame izreka iskreno sožalje svojemu sodelavcu Brunu Križmanu kolektiv Primorskega dnevnika.
3. 3. 1980	3. 3. 1990
Ob 10. obletnici smrti našega dragega očeta in moža
Ludvika Žužka
se qa spominja
DRUŽINA
Mavhinje, 4. marca 1990
5. 3. 1983	5. 3. 1990
Ob 7. obletnici smrti
Virgila Tula
(ŽILKA)
se ga z ljubeznijo spominjajo
SVOJCI
Mačkolje, 4. marca 1990
4. 3. 1988	4. 3. 1990
Ob 2. obletnici smrti
Albine-Zorke Ferluge
(COPIČEVE)
Mrtvi niso mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo drugič umrli z nami in v nas.
Z ljubeznijo se te vedno spominjajo tvoj
Romano in svojci
Ferlugi, 4. marca 1990
4. 3. 1987	4. 3. 1990
Kristjan
Z ljubeznijo se te vedno spominjajo
mama, tata in brat David
Prosek, 4. marca 1990
KD Valentin Vodnik iz Doline
vabi na mladinsko glasbeno revijo
Veselo zapojmo
V nedeljo, 11. t. m., ob 16.30 v občinskem gledališču France Prešeren v
Boljuncu.
TK
TRŽAŠKA KNJIGARNA
DO 31. MARCA
IZREDNI POPUSTI
Obiščite nas, ne bo vam žal!
TRŽAŠKA KNJIGARNA	Trst - Ul. sv. Frančiška 20
SKLAD MITJA ČUK
vabi na odprtje razstave
MILKO BAMBIČ OTROKOM V TEŽAVAH
jutri, 5. marca, ob 20. uri v Peterlinovo dvorano v Ul. Do-nizetti 3, Trst.
Izšla je
Mladika št. 1
GLASBENA
MATICA
TRST
Koncertna abonmajska sezona 1989/90
V sredo, 7. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
VOLODJA BALŽALORSKV -violina
JURIJ JENKO - klarinet ANDREJ PETRAČ - violončelo BOJAN GORIŠEK - klavir
Na sporedu: O. MESSIAEN -IKvartet za konec časov) Quar-iur pour la fin du temps.
Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat.
z bogato aktualno vsebino
Ketty Malalan
se zahvaljuje vsem, ki so se udeležili otvoritve trgovine
Ob lepem uspehu pustnega sprevoda se KD Rovte-Kolonko-vec iskreno zahvaljuje prebivalcem celega okraja, skupini godcev kulturnega društva od Dom-ja, harmonikašema Andreju in Aleksu ter veliki skupini našemljenih veseljakov.
Nasvidenje drugo leto! Odbor
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - Jutri, 5. marca, ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila Giorgio ZAGNON1 in Alessandro SPECCH1.
__________gledališča______________
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L.
Simfonična sezone 1989/90 - V gledališču Verdi je v pripravi L. van Beethoven opera FIDELIO. Dirigent Spiros Ar-giris, režija Frank Bernd Gottschalk.
ROSSETTI
Danes, 4. marca, ob 16. uri (red prost) bo DUETTO 2000 predstavil skupino Compagnia Philippe Genty z delom DE-SIRS PARADE Philippa Gentyja. V abonmaju odrezek št. 8B. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA - GRISTALLO
Danes ob 16.30 bo na sporedu za-dnjapredstava: MA NON ANDARE IN GIRO TUTTA NUDA Georgesa Fey-deaua. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostuje danes, 4. t. m., ob 19.30 v Kranju s predstavo Ivana Cankarja LEPA VIDA.
___________razstave_______________
SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom -V okviru praznovanja dneva žena bo v torek, 6. marca, ob 20. uri odprtje razstave ČIPKE IN ŠE KAJ. Razstavljata klek-Ijarska šola Žiri in domači krožek Ob pletenju še kaj. Samo na dan otvoritve bodo razstavljene tudi čipke iz prejšnjega stoletja, klekljarice pa bodo prikazale svoja dela. Vabljeni!
Sklad Mitja Čuk vabi na odprtje razstave MILKO BAMBIČ - OTROKOM V TEŽAVAH jutri, 5. marca, ob 20. uri v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3, Trst.
KETTY
(Prosek, Ul. S. Nazario 100/2)
in se priporoča za obisk!
izleti
Združenje aktivistov In invalidov NOV, KRUT in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabijo v mesecu aprilu na enotedensko bivanje v Makar-ski. Prijave in informacije na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8/b, tel. 360324, od jutri, 5. marca dalje.
Srenja Boršt priredi v soboto, 17. t. m., izlet v Verono ob priliki mednarodnega kmetijskega sejma. Prijave na tel. na št. 228481 do srede, 13. t. m.
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 Crimini e mis-fatti, r.-i. Woody Allen, i. Mia Farrow.
EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Legami, r. Pedro Almodovar, i. Victoria Abril, Antonio Banderas, □ □
EXCELSIOR AZZURRA - 17.15, 21.45 La vita e niente altro, r. Bertrand Taver-nier, i. Philippe Noiret, Sabine Azema.
NAZIONALE I - 15.30, 22.15 Perche pro-prio a me, i. Christopher Lambert.
NAZIONALE II - 15.30, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan.
NAZIONALE III - 15.30, 22.15 Ne parlia-mo lunedi, i. Andrea Roncato, Elena Sofia Ricci, □
NAZIONALE IV - 16.30, 21.00 Camille Claudel, i. Isabelle Adjani, Gerard De-pardieu.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Dad, papž, r. Goldberg, i. Jack Lemon.
MIGNON - 16.00, 22.15 Flori d'acciaio, i. Sally Field, Shirley McLaine.
EDEN - 15.30, 22.00 Donne profonda-mente erotiche, □ □
CAPITOL - 16.30, 22.10 Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi, i. Rick Mora-nis.
LUMIERE - 16.00, 22.15 II ritorno al fu-turo II, r. R. Zemeckis, i. Michael J. Fox, Christopher Lloyd.
ALCIONE - 16.00, 22.00 L'amico ritrova-to, r. J. Shatzberg, i. Jason Robards.
RADIO - 15.30, 21.30 Verena, la furia del sesso, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □
- 18. letom □ □
/O ČASA S DELCICLO
r^IFHi^KSILIL®-

M marin
MBK
TRST - Ul. Valdirivo 21 - Tel. 68009
SLOVENSKO STALNO _ GLEDALIŠČE
HERMANN BROCH
Povest
služkinje Zerline
Izvaja Bogdana Bratuž
V četrtek, 8. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v SA-LEŽU
v nedeljo, 11. t. m., ob 18. uri v društvenih prostorih v BARKOVLJAH (Ul. Cerreto)
DRUŠTVO zamejskih mmljmiilmm likovnikov
sklicuje
SESTANEK ČLANOV
jutri, 5. marca, ob 20. uri v prostorih društva I. Cankar v Ul. Giulia-ni 48.
Godbeno društvo Nabrežina se prisrčno zahvaljuje vsem občanom, posebno pa družinama Pol-dino Gruden in Mario Gruden, g. Zdravku Cahariji iz Nabrežine, g. Ivotu Kralju iz Slivnega, g. Jožefu Periču iz Cerovelj za lep sprejem ob priliki pusta.
razne prireditve
Otroški pevski zbor »Slovenski šopek«
iz Mačkolj priredi ob 20-letnici delovanja KONCERT, ki bo v Srenjski hiši danes, 4. marca, ob 17. uri. Sodeloval bo dekliški pevski zbor. Vabljeni!
MePZ Sveti Jernej prireja ob Prešernovem dnevu, prazniku slovenske kulture, VEČER SLOVENSKE PESMI, posvečen 85-letnici skladatelja Ubalda Vrabca danes, 4. marca, ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. Sodelujejo: zbori Vesela pomlad - vodi Franc Pohajač, Saša Martelanc s priložnostnim govorom, zbor So-vodenjska dekleta - vodi Sonja Pelicon, mladinska skupina Tamara Petaros iz Finžgarje vega doma z odlomki iz zbirke novel Ob kresu življenja Zore Tavčar - Rebula, pripravila Lučka Susič, MePZ Sveti Jernej - vodi Janko Ban, povezava Nataša Sosič - Fabjan. Vabljeni!
Zveza sindikata SPI-CGIL za Zahodni Kras in občine Zgonik vabi vse upokojence NA PRAZNIK VČLANJEVANJA 1990, ki bo v Domu A. Sirka v Križu jutri, 5. marca, ob 17.30.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo jutri, 5. marca, večer z naslovom SREČANJE S KONVERTITOM. Govoril bo prof. Ivan Mešiček iz Maribora. Začetek ob 20.30.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi na predavanje Lojzeta Abrama O OBISKU MEHIKE, ki ga bo dopolnil z diapozitivi. Predavanje bo v sredo, 7. marca, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Na koncu se bomo zadržali ob kozarcu domače kapljice.
Restavracija Križman - Repen priredi v četrtek, 8. t. m. PLES Z ANSAMBLOM HAPPV DAV. Rezervacije na tel. 327115 -327468.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom -
V četrtek, 8. marca, ob 20. uri DAN ŽENA. Sodelujejo: folklorna skupina O. Š. F. Bevk, skupina izraznega plesa Tabor, har-monikaš David Danieli, MPZ in ŽPZ Tabor ter Kraški trio. Vabljeni!
KD Primorsko - Mačkolje
vabi
v soboto, 10. t. m., ob 20. uri v Srenjsko hišo v Mačkolje
NA SREČANJE OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE IN DNEVU ŽENA
Sodelujeta pesnik DANILO JAPELJ in ŽPZ STU LEDI.
Toplo vabljeni!
Pustni odbor Boršt-Zabrežec
se zahvaljuje vsem, ki so prispevali in pripomogli k uspehu letoš-nega pusta.
mali oglasi
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška, Zagradec 1. Toči belo vino in teran.
ZAJČJA FARMA v Repniču - osmica je odprta.
OSMICO lahko obiščete še danes pri Pipanu v Mavhinjah.
PRIDNO in vestno prodajalko išče trgovina oblačil. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Prodajalka'.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. 229234.
PRODAM renault super 5 TSE, bele barve, letnik avgust '85, z dodatnimi deli. Cena po ceniku revije Ouattromote. Tel. na št. 299622 v večernih urah.
PRODAM opel kadett 1.2 S sive metali-zirane barve, prevoženih 50.000 km. Cena po dogovoru. Tel. 280813 ob urah obedov.
PRODAM renault supercingue GTL, petero vrat, bele barve, prevoženih 30.000 km. Cena po dogovoru. Tel. 280813 -ob urah obedov.
PRODAM ford fiesta, letnik '79, po ugodni ceni. Tel. 299537.
UVOZNO/IZVOZNA firma zaposli knjigovodjo z znanjem zunanjetrgovinskega poslovanja in knjigovodstva. Plača bo primerna sposobnostim. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Knjigovodja".
ITALIJANSKA FIRMA s sedežem v Trstu zaposli osebje za razširitev svoje komercialne dejavnosti v Jugoslaviji. Zahteva se lastno prevozno sredstvo in znanje italijanščine. Tel. na št. (040) 362655 od 9. do 12.30 od ponedeljka do petka.
DRAGULJARNA A. B. - Ul. Foschiatti 9 - TRST - Tel. 774090 nudi široko izbiro zlatih in srebrnih izdelkov po konkurenčnih cenah, ter daril za vse priložnosti. Velike kupčije v mali trgovini.
INŠTRUIRAM angleščino in nemščino, sprejmem nekajurno delo na šoli ali firmi. Tel. (003865) 24452.
SLOVENSKA ZADRUGA zaposli štiri osebe za delo pri urejanju parkov, zelenic, gozda in vrtov. Pismene prošnje izročiti v najkrajšem času pri upravi zadruge Gradis, Ul. Machiavelli 14, Trst, tel. 364505.
čestitke
V Lokvi praznuje jutri rojstni dan OLGA MEVLJA. Mnogo zdravja JI želimo letniki iz Bazovice.
Včeraj je praznovala 70 let DANICA SIMONETA. Vse najboljše ji želijo vsi, ki jo imajo radi.
Godba na pihala iz Ricmanj se iskreno zahvaljuje breškim gostilnam, posebno pa vaški gostilni "Pri Zdenki" za gostoljubnost in vsem vaščanom iz Loga in Ricmanj za prijaznost in darove ob pustnem sprevodu.
PIZZERIA - RESTAVRACIJA
”VETO“
Opčine - Proseška ul. 37
SPREJEMA REZERVACIJE
organiziranih skupin za 8. MAREC Tel. (040)211629
razna obvestila
Mladina iz Piščancev se zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način sodelovali ob pripravi Kraškega pusta.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
-	Ul. Revoltella
-	Nabrežje O. Augusta
-	Istrska ulica (nasproti pokopališča)
-	Ul. Carducci 4
-	Ul. Molino a Vento 158
-	Ul. A. Valerio 1 (univerza)
TOTAL
-	Ul. Giulia 2
-	Drevored Čampi Elisi 1/1
-	D' Annunzijev drevored 73
-	Miramarski drevored 37
-	Miramarski drevored 273
-	Nabrežje T. Gulli 8
-	Sesljan (drž. cesta 202)
ESSO
-	Trg Liberta 10/1
-	Ul. Battisti 6 (Milje)
IP
-	Ul. F. Severo 2
-	D' Annunzijev drevored 38/A
-	Ul. Baiamonti 2
-	Miramarski drevored 213
CHEVRON
-	Nabrežje N. Sauro 14
API
-	Ul. F. Severo 2/5
NOČNE ČRPALKE - seli Service:
FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202)
ČRPALKE NA AVTOCESTAH
(odprte neprekinjeno 24 ur)
AGIP
-	Devin (sever)
-	Devin (jug)
POPRAVILA TV SPREJEMNIKOV MONTAŽA • TV ANTEN
Gabrovec 87 - Zgonik (Ts) - Tel. 229492
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 4. marca 1990
KAZIMIR
Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 17.55 - Dolžina dneva 11.17 - Luna vzide ob 10.14 in zatone ob 2.05.
Jutri, PONEDELJEK, 5. marca 1990
EVZEBIJ
PLIMOVANJE DANES: ob 1.15 najvišja 28 cm, ob 9.48 najnižja -26 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 3.04 najvišja 19 cm, ob 11.48 najnižja -33 cm, ob 19.34 najvišja 19 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj, zračni tlak 1036,1 mb narašča, veter 22 km na uro severozahodnik, vlaga 32-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giovanna Caramuta, Sara Privato, Alessandro Nuzzo, Andrea Covaz, Renato Mantovan, Lauracarmen D'Agata.
UMRLI SO: 88-letna Amelia Ferrarese, 69-letna Miroslava Gabrielu, 47-letna Ada Sferzi, 88-letni Mario Mauro, 80-let-na Fede Susmel, 85-letna lolanda Mar-con, 78-letni Ugo Abrami, 79-letna Anna Denich, 75-letni Emmanuele Stornello, 94-letna Marzia Maran, 82-letna Annan-gela Bennardi, 96-letni Antonio Finozzi, 71-letni Eucardio Riccobon, 34-letna Linda Milanese, 86-letna Giuseppina De Lorenzi, 61-letna Antonietta Dilecce, 68-let-ni Bruno Hrovatin, 70-letni Francesco Husel, 67-letni Albano Mayer, 54-letni Mario Ceschia, 79-letni Aurelio Drocker, 91-letna Gisella Reganzin, 49-letni Giorgio Richardson, 75-letni Bruno Marcon.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 4. marca 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 UL. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 5., do sobote, 10. marca 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Etrta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 772996
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
	LOTERIJA		
BARI	55	14	45
CAGLIARI	7	21	40
FIRENCE	57	50	64
GENOVA	20	72	16
MILAN	10	12	39
NEAPELJ	35	11	36
PALERMO	33	68	34
RIM	44	5	28
TURIN	75	72	40
BENETKE	89	17	53
ENALOTTO	j
XIX 1 1 X X X 2	2 1
KVOTE:
12	48.793.000	lir
11	1.543.000	lir
10	137.000	lir




		
mlBilill!	I	
.


:
'i::;

■lil
■I




nt rai i____________________
7.00	Nadaljevanka: Tempo di guerra e di guerriglia (r. Mario Camus, i. Sancho Garcia, 1. del)
7.55	Pravljična nanizanka: I tre porcellini
8.40	Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet
9.55	SP v smučanju: moški slalom (1. tek)
10.25	Zelena linija
11.00	Maša in nabožna oddaja
13.00	Nedeljski tednik
13.30	Dnevnik
13.55	Igra: Toto-TV
14.00	Variete: Domenica in...
14.20	Športne vesti
15.50	Športne vesti
16.50	Športne vesti
18.15	90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Tv film: Pronto soccorso (dram., It. 1989. r. Frances-co Massaro, i. Ferruccio Amendola, Barbara de Rossi, 1. del)
22.05	Športna nedelja
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.10 Film: A sangue freddo
(dram., ZDA 1947, r. Robert Rossen, i. Dick Povrnil, Ellen Drew)
C RAI2____________________
7.00	Otroški variete: Patatrac in risanke
7.55	Aktualno: Mattina due
10.05	Variete: Spremenljivo jasno (urednika Osvaldo Be-vilacgua in Ermanno Cor-bella)
12.00	Variete: Ricomincio da Due (vodi Raffaella Carra)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Šport in vreme
13.30	Rubrika: Nonsolonero
13.45	Variete (2. del)
15.00	Nad.: Ouando si ama
17.00	Recital Francesca Gucci-nija (posnetki iz Bologne)
17.55	Šport: evropsko prvenstvo v atletiki indoor (prenos iz Glasgovva)
18.50	Italijanski nogomet A lige
19.45	Dnevnik
20.00	Šport: Domenica sprint
20.30	Variete: Dudu Dudu (vodita Pino Caruso in Clau-dia Mori)
23.00	Dnevnik - nocoj
23.15	Oddaja o protestantizmu
23.45	Tednik o kulturi: L'aqui-lone
0.45 Glasbena oddaja: Umbria Jazz '89 - Art Blakey Jazz Messengers
~^ RAI 3_____________________
9.00	Nanizanka: Professione pericolo - L ultima occa-sione
9.50	Nedeljski dnevnik
11.30	Film: Era lei che lo vole-va (kom., It. 1953, r. Giro-lami-Simonelli, i. Walter Chiari, Lucia Bose)
12.55	SP v smučanju: moški slalom (2. tek)
14.00	Deželni dnevniki
14.10	Blob Cartoon
14.30	Drobci - Prove tecniche di trasmissione
14.45	Variete: Prove tecniche di trasmissione (vodi Piero Chiambretti, sodeluje Nanni Loy)
17.00	Italijansko prvenstvo v kartingu
17.30	Dokumentarec: Neskončno popotovanje - Življenjski kodeks
18.35	Šport: Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti in deželni šport
20.00	Italijanski nogomet B lige
20.30	Aktualno: Chi l'ha visto
23.00	Filmske novosti
23.10	Nočni dnevnik
23.25	Deželni nogomet
TV Ljubljana 1
8.25	Otroška matineja: Živ žav
9.25	SP v smučanju: moški slalom (1. tek, iz Veysonna-za)
10.15	Nad.: Primeri inšpektorja Potice (pon. 3. dela)
10.55	Nad.: Lepi upi (5. del)
11.50	Ljudje in zemlja
12.25	Kvartet DO in harmonikar .Jože Kampič
12.55	Moški slalom (2. tek)
13.40	Nanizanka: Alb, alb (pon.)
14.10	Nadaljevanka: Dediščina Guldemburgovih (9. del)
14.50	Križkraž (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Film: Sinovi Katie Elder (vestern, ZDA 1965, r. Henry Hathaway, i. John Wayne)
18.45	Risanka, Mernik, Okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.20	Nad.: Brata po materi (J.
Radulovič, r. Zdravko Šot-ra, 1. del)
21.15	Kolo sreče
22.45	Dnevnik in vreme
23.10	Nanizanka: Sova Mag-num (ZDA, i. Tom Sel-leck, 1. epizoda)
HjjP) TV Koper_______________
10.00	Rubrika: Calciomania
11.00	Tenis: turnir v Rotterdamu (povzetki in finale)
16.00	Športna oddaja: Noi la domenica, vmes (17.45) avtomobilizem - Formula Indy - Michigan, (18.45) TVD Novice
20.30	Rubrika: A tutto campo
22.15	TVD Novice
22.25	Tenis: turnir v Rotterdamu (povzetki)
0.25 Rubrika: A tutto campo
TV Ljubljana 2
10.00	Oddaja za JLA
13.00	Satelitski prenosi
14.55	Evropsko prvenstvo v atletiki (iz Glasgowa)
17.50	Športno popoldne
18.30	DP v vaterpolu: Triglav-Mladost
19.30	Dnevnik in TV okno
20.00	Dok.: Kartoteka zemlje
20.30	Dokumentarna oddaja: Materada in pisatelj Ful-vio Tomizza
21.30	DP v nogometu: Željezni-čar-Dinamo
22.05	Športni pregled
22.35	Satelitski prenosi
8.30	Nabožna oddaja
9.15	Dok.: L'arca di Nob
10.00	Rubrike: Block-Notes, II mondo del bebb, 10.15 Pre-vention, 10.30 II girasole,
11.00	Pollice verde, 11.30 Piacere Italia, 12.00 Ante-prima
12.30	Variete: Rivediamoli
13.00	Superclassifica Show
14.00	Variete: Domenica al cine-ma
14.15	Film: II diavolo (kom., It. 1963, r. Gian Luigi Polido-ro, i. Alberto Sordi)
16.30	Nanizanka: A piedi nudi nel parco
16.55	Variete: Nonsolomoda
17.25	Nanizanka: Ovidio
18.00	Kviza: O.K. II prezzo b gi-usto, 19.45 La mota della fortuna
20.30	Film: Don Camillo e Ton. Peppone (kom., It. 1955, r. Carmine Gallone, i. Fer-nandel, Gino Cervi)
22.30	Nanizanka: A piedi nudi nel parco
23.00	Variete: Nonsolomoda
23.30	Italija sprašuje
0.30 Nanizanki: Top Secret -No grazie, 1.30 Lou Grant
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Rubrika: Veliki golf
9.30	Nadaljevanka: Topazio
11.00	Rubrika: Ciak
11.50	Rubrika: Regione 4
12.00	Iz parlamenta
12.45	Nanizanka: Fox
13.45	Variete: Carnevale sul ghi-accio (pon.)
15.35	Nanizanka: Sceriffo a New York
17.20	Film: Idolo da copertina (kom., ZDA 1983, r. Irving Moore, i. Joan Collins, Ro-xie Roker)
19.00	Film: La vita oltre la vita (dram., ZDA 1956, r. Noel Langley, i. Teresa Wright)
20.30	Aktualno: Ceravamo tanti amati
22.00	Nadaljevanka: Topazio
22.45	Dokumentarec.: Big Bang
23.30	Koncert v Scali: Riccardo Muti dirigira VVolfganga Amadeusa Mozarta
0.05 Film: Daisy Miller (dram., ZDA 1974, r. Peter Bogdanovič, i. Cybill Sheppherd, Barry Brown)
1.55	Nanizanki: Dragnet - Re-clutamento difficile, 2.25 Adam 12
7.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.30	Mednarodni nogomet
12.00	Rubrika: Viva il mondiale
12.30	Ob nog. prvenstvu
13.00	Tednik: Grand Prix
14.00	Film: II massacro della fo-resta nera (pust., It. 1966, r. Ferdinande Baldi, i. Came-ron Mitchell, Beba Lončar)
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nan.:TenenteO'Hara
19.00	Risanke
20.30	Variete: Emilio
22.15	Variete: Tutti Salvi a San Remo
22.45	Film: Gelosissimamente... tuo (kom.,. ZDA 1981, r. Ken Shapiro, i. Chewi Chase)
0.30 Nanizanki: Star Trek, 1.35 Kronos
7.00 Risanke
9.30 Nan.:Quattro in amore 13.00 Rubrika o zdravju 13.30 Astrološka rubrika: Branko in zvezde
14.00	Film: Eliminato (kom., Shelley Winters)
15.30	Obnova nad.: Senora, Pasi-ones, Mariana
17.30	Risanke
18.00	TV film: Speranze di vetro (dram., Avsttal. 1985, i. Ro-wena Wallace, 4. del)
19.00	Filmske novosti
19.30	Variete: Sportacus
20.00	Rubrika: Branko in zvezde
20.30	Film: Ricomincio da tre (kom., It. 1981, r. Massimo Troisi, i. Lello Arena, Lino Troisi)
22.30	Variete: Cena in časa Ode-on
23.30	Dokumentarec: Elvis, ranima del rock
	TMC		liiiiiii! 11		
8.30	Risanke: Snack
9.55	SP v smučanju: moški slalom (1. tek)
11.00	Aktualno: Formula Uno
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Variete: Domenica Monte Carlo, vmes EP v atletiki indoor, 12.55 moški slalom (2. tek)
17.30	Odbojka: Maxicono-Pet-rarca
19.00	Nanizanka: I misteri di Nancy Drew
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Karneval v Riu de Janeiru - šole sambe
23.30	Golf Club
24.00	Film: Un uomo senza speranze (dram., ZDA 1977, r. John Newland, i. Angie Dickinson)
TELBFRIUU
10.20	Rubrika o obrtništvu
11.00	Zelena dežela
12.00	Nan.: Boys & Girls
12.30	Velike razstave
13.00	Rubrika z županom
14.30	Variete: Buinesere Friul
16.30	Musič box
18.00	Nanizanka: Lancer
19.00	Dnevnik - šport
20.30	Film: Horror Express (dram., VB-ŠP. 1972, r. Gene Martin, i. Christop-her Lee)
22.30	Nanizanka: II brivido e 1'-avventura
23.00	Športne vesti 0.40 Vesti: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska;
10.00	Mladinski oder: Drevo v oblakih;
10.30	Country glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Ko zgodovina zazveni; 12.30 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Yesterday ali Od jutri ne kadim več, Verčev in Kobalov kabaret; 14.30 V studiu z vami: Sergej Verč; 16.00 Šport in glasba z izidi in komentarji; 17.45 V studiu z vami (2. del); 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Koledar;
7.00	Kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke: Dinarček; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Lojtrca domačih; 17.05 Zbori; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.30 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
14.30,	17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil;
12.00	Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 12.45 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper -Vročih deset; 18.00 Pesem desetletja;
18.30	Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.00 Vseradio; 8.25 Pesem tedna; 10.00 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepših sedem; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna;
15.00	Glasba in šport; 16.45 Made in Yu;
18.00	Glasba; 18.30 Najnovejše LP plošče; 19.40 Šport; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.00 Nočna glasba.
d:
RAI 1
	{ RAI 2	|	RAI 3		TV Ljubljana 1	
TV Koper
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: II mago - La talpa
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamo U.55 Vreme in kratke vesti
12.05	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Gran premio -pausa caffe
14.10	Variete: Occhio al bigliet-to
14.20	Nanizanka: Časa, dolce časa!
15.00	Sedem dni v Parlamentu
15.30	Ponedeljkov šport
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.30	Nabožna oddaja in vesti ‘8.05 Aktualnosti: Italia ore 6
18.40	Kviz: Lascia o raddoppia?
19.40	Almanah, vreme in dnev-
,	nik
ZO.30 Film: 007 - Bersaglio mo-bile (krim., VB 1985, r. John Glen, i. Roger Moo-•>	re, Grace Jones)
2.40	Dnevnik
2.50	Rubrika: Cinema!
8.50	Filmske novosti 4-00 Dnevnik in vreme
U'l5 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
7.00	Otroški variete: Patatrac in risanke
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Božanska komedija
10.00	Oddaja o židovski kulturi
10.30	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno d...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	TV igri: L'amore e una cosa meravigliosa, 15.45 Tutti per uno
16.05	Nanizanka: Cuore e batti-cuore
17.00	Kratke vesti
17.25	Rubrika: Tutto sul due - II ■ paese delle meraviglie
18.20	Šport nocoj
18.35	Nanizanka: Faber
19.25	Aktualno: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Nanizanka: LTspettore Derrick
21.40	Aktualno: Mixer
23.00	Dnevnik - nocoj
23.10	Film: Colpo grosso alla napoletana (kom., ZDA 1968, r. Ken Annakin, i. Raguel Welch, Robert Wagner), vmes dnevnik
0.30 Vreme in horoskop
12.00	Dokumentarec: Meridiana - Lo Zibaldone del lunedi (vodi Pietro Formentini)
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: II trionfo dellOccidente
15.30	Videosport: ženska odbojka
16.10	Dokumentarec: Popotovanje po Italiji - Rilke v Benetkah
17.00	Nanizanka: Valerie - II beneficio del dubbio
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo (vodi Gianclaudio Lopez)
18.30	BlobCartoon
18.45	Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Ponedeljkov deželni šport
20.00	Variete: Blob - Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Dan na preturi (ured. Nini Perno, Roberta Petrelluzzi)
22.25	Dnevnik - nocoj
22.30	Ponedeljkov šport
24.00	Nočni dnevnik
9.00	Mozaik. Spored za otroke in mlade: Tisoč idej za naravoslovce, 9.20 Da ne bi bolelo, 9.45 Ljudski plesi vzhodne Štajerske,
10.10	Utrip, 10.25 Zrcalo tedna, 10.40 Mernik
10.55	Video strani
14.35	Žrebanje Podarim-dobim
14.55	Nan.: Sova Magnum
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.45	Mozaik. Novoletni video-meh (ponovitev)
18.35	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Petelin, 18.50 Islamski mit - Mohamedova smrt
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Roman o Londonu (M. Crnjanski-M. Trailovič, r. Mira Trailo-vič, i. Miodrag Krivokapič, Vera Čukič, 1. del)
21.15	Osmi dan
21.55	Dnevnik in vreme
22.15	Dokumentarna oddaja: Mlakar
22.35	Nanizanka: Sova Magnum (ZDA, i. Tom Sel-leck, 2. del)
13.45	Rubrika o nogometu: A tutto campo (pon.)
15.30	Tenis: turnir v Rotterdamu (pon.)
18.15	Wrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Žarišče
20.30	Golden Juke Box
22.00	TVD Novice
22.10	Rubrika: Nočni boks
22.55	Košarka NBA: Chicago Bulls-Los Angeles Lakers 0.25 Nogomet - argentinsko prvenstvo
|	TV Ljubljana 2
17.25	SP v rokometu (iz Bratislave)
18.55	Izobraževalna oddaja: Pustolovščina slikarstvo (6. del)
19.30	Dnevnik in TV okno
20.00	Žarišče
20.30	Dok.: Po sledeh napredka
21.00	Oddaja o športu: Sedma steza
21.15	Večer s skupino Pepel in kri
22.05	Satelitski prenosi

Žlo
CANALE5
80.3O
Nanizanke: La grande val-lata, 8.00 Una famiglia americana, 9.00 Love Boat -Attenti al cuore, 10.001 Jefferson
Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis,
12.40	II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori, 14.15 l5n Gioco delle coppie
u Aktualni oddaji: Agenzia niatrimoniale, 15.30 Cerco l6nn e°ffro
Ifi -S Zdravniški pregled iftO CanaleSzavas
u Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo č giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra mog-lie e marito
Variete: Striscia la notizia Film: Roba da ricchi (kom., It. 1987, r. Sergio Corbucci, i- Renato Pozzetto, Paolo
vSe”’ Maurizio C o-g.. stanzo Show ' 8 Variete: Striscia la notizia
0'SO Nanizanki: Lou Grant - Un avventura romantica, 1.50 Bonanza - Una ragazza di nome Giorgio

8.00	Nan.: II Virginiano
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Topazio, 15.20 La val-le dei pini, 15.50 Veronica il volto dellamore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre damore
18.30	Variete: Star 90
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Maidire si
20.30	Variete: Benvenuta Tele-cinco (pon.)
22.30	Film: Batte il tamburo len-tamente (dram., ZDA 1973, r. John Hancock, i. Robert De Niro, Michael Moriar-
ty)
0.40 Film: La nostra pelle (dram., It.-Fr. 1951, r. Ray-mond Bernard, i. Edwige Feuillere, Paolo Stoppa)
2.25	Nanizanka: Dragnet - Il fu-nerale di Luther King Jr.
7.00	Otroška oddaja: Caffelatte
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips,
13.30	Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.20	Italijanske smešnice
15.30	Nanizanka: Batman
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Arnold, 18.35 L incredibile Hulk, 19.30 Genitori in blue jeans
20.00	Risanke: Denver
20.30	Aktualno: W Sanremo
22.30	Nanizanka: I-Taliani
23.00	Dok.: Sorrisi e filmini
23.10	Nanizanka: Stazione di po-
lizia - Il gorilla brillante 0.10 Rock opolnoči: Roxette
1.20	Nanizanki: Star Trek, 2.20 Ai confini della relta
ODEON
12.30	Nan.:Quattro in amore
13.00	Otroški variete: Sugar
15.00	Nadaljevanke: Šenora,
16.00	Pasiones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere
18.00	Branko in zvezde
18.30	Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo
18.30	Dok.: Človek in zemlja
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.15	Branko in zvezde (pon.)
20.30	Film: II... belpaese (kom., It. 1977, r. Luciano Salce, i. Paolo Villaggio, Silvia Dioni-sio)
22.45	Dok.: Diariodi Soldati
23.15	Film: I vivi e i morti (srh., ZDA 1960, r. Roger Cor-man, i. Vincent Priče)
11.30	Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja
13.30	Dnevnik in šport
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Risanke
16.00	Film: SOS - il triangolo delle Bermude (dram., ZDA 1975, r. Willyam Dra-ham, i. Fred McMurray)
17.45	Aktualno: Ženska TV
18.45	Igra: Il paroliere
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Adele H. una storia d'amore (dram., Fr. 1975, r.
Francois Trufaud, i. Isabel-le Adjani)
22.20	Variete: Ladies & Gentle-men
22.50	Vesti in šport
23.05	Šport: SP v boksu
TELEFRIULI_____________
11.30	Nanizanki: Boys & Girls,
12.00	Detective in pantofo-le
12.30	Potovanje po Italiji
13.00	Nanizanki: La grande bar-riera, 13.30 James
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o nogometu
21.00	Šport: košarka Fantoni-Marr
23.00	Rugby: CRUP-Feltre
23.30	Nočne vesti 0.10 Vesti: News
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in Koledar; 7.4J3 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Četrtkova srečanja (pon.); 8.40 Country-club; 9.05 Ne vše, toda o vsem; 9.10 Glasba; 9.40 Simboli in še kaj; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Opere; 11.30 Kantavtorji; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.20 Melodije; 12.40 Naša pesem; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Igrajmo se skupaj!; 15.10 Ta dom je naš; 15.25 Jazzovski utrip;
16.00	Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (45. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Rin-garaja; 8.40 Pesmica; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00;
14.05	Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska in kulturni servis;
13.00	Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik in Aktualna tema;
18.00	Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 8.00 Pred Mundialom; 8.10 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Glasba in telefon; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družina; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Gal-letti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bub-bling; 18.00 Mixage; 18.40 Glasba in telefon v živo; 19.00 Souvenir d ltaly.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba;
10.00	Dobro jutro in horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.);
20.30	Loža v operi; 22.00 Glasba.
Na Film video monitorju živahna okrogla miza na aktualno temo
novim izzivi
Za uvod v izredno zanimivo, če že ne zgodovinsko okroglo mizo v našem mestu ob meji, smo včeraj dopok dne lahko videli selekcijo gradiva iz TV nadaljevanke Pripovedke iz medenega cvetličnjaka, ki jo je režiral za RTV Ljubljana Božo Sprajc. Nadaljevanka spremlja občutljiva družbenopolitična dogajanja od vročega študentskega 1968. leta pa do današnjih dni, v časovno prostorski paraboli 20 let. V njej je zabeleženo zgodovinsko obdobje, ki nas je popeljalo v sedanje izredno heterogeno dogajanje na politični sceni slovenske republike.
Tako je bil dan pravšnji uvod k okrogli mizi, ki jo je vodil dr. Darko Bratina in ki je s prisotnostjo predstavnikov šestih slovenskih političnih strank vzbudila pozorno spremljanje in poseganje v razpravo. Naslov se je glasil: Slovenija 90, izzivi političnega pluralizma v medijskih kulturah. Vprašanje, ki je v kapitalističnem svetu že dolgo v ospredju javnosti se v vzhodnih deželah z razvojem demokracije šele odpira in terja od novih protagonistov na politični sceni izrednega angažiranja. Z načenjanjem monolitnosti ene same stranke, komunistične, kot je bil to primer v Sloveniji, ki je imela popoln nadzor nad sredstvi množičnega obveščanja, se novorojene stranke soočajo z velikimi problemi, ki jim v tako kratkem času, ki jih loči od aprilskih volitev, ne bodo mogle biti kos.
To so povedali slovenski gostje in žal je bilo toliko "materiala", s kate-
rim so razpolagali, obenem pa so bili s strani publike tako spraševani počez in podolgem, da se je osrednja tema okrogle mize prehitro "izpela". Dr. Dimitrij Rupel, ki je osnoval Slovensko demokratično zvezo, se je ob gledanju Šprajčevega filma o letu 68, ko ljubljanska TV ni poročala o vročih dogajanjih za stenami ljubljanske univerze, vprašal, če danes lahko govorimo o spremembah v tem mediju. Menil je, da še ne moremo, ker so bili njeni vodilni imenovani in želijo na TV tudi ostati kot predstavniki javnega mnenja. Zato prevladuje v javnosti še vedno vpliv tistih strank, ki imajo tudi sicer vpliv na dnevno časopisje,
obenem pa razpolagajo za svojo volilno kampanjo z visoko državno podporo.
Beseda je stekla tudi o monopolnem položaju Vibe filma, ki sama razpolaga tako s kadri kot s finančnimi sredstvi in katere predstavnik sedi tudi v državnem aparatu. V skrbi za slovensko kulturo po spremembah, ki jih bodo prinesle volitve, je bilo slišati več mnenj o potrebi nadstrankarskega pristopa pri urejanju odnosov v javnih medijih. Le-ti naj bi spadali v sklop kulture, bili naj bi torej nad politično sfero. Socialdemokratsko stranko je zastopal Ivo Hvalica iz Nove Gorice, ki je opozoril na vlogo
medijev in alternativne politične scene v lokalnem okviru. Nič kaj se ni . mogel pohvaliti nad posluhom Primorskih novic in Primorskega dnevnika za nova politična dogajanja na Primorskem. Povedal je tudi, da namerava goriški Demos po volitvah povsem drugače prisluhniti slovenski manjšini v Italiji. Dosedanja manjšinska politika, ki je slonela na monopolizaciji le enih, zahteva temeljito prenovo.
Sploh je bila beseda monopol večkrat izrečena. Franco Juri iz Kopra je med drugim opozoril, da tudi demokratična družba ni zagotovilo za pošteno informacijo, saj obstajajo poleg . ideoloških tudi ekonomski monopoli in zato bi po njegovem bila v Sloveniji nujna popolna laizacija sredstev javnega obveščanja.
Dorica Makuc
■ V sekciji Zamejci bodo danes ob 15. uri na 5. FVM predvajali posnetke Majenca 2. del, Travnik (Zdenko Vogrič), Blumarji (Sergio Ferrari).
Jutri bodo predvajali oddaji RAI MI smo tu in Kraška pesem, Slovenci v FJK (Vojmir Tavčar), Nediški pobi (Zveza izseljencev) in 4. FVM (Kinoa-telje). Sledilo bo ob 16. uri predvajanje dokumentarcev Zamejci (Andrej"Mlakar) in Od križa do Štivana (Mija Janžekovič, Dorica Makuc) in nato okrogla miza o filmvideo. ustvarjanju v našem prostoru s sodelovanjem predstavnikov RAI, RTV Lj, Kinoateljeja in drugih gostov.
Na včerajšnjem posvetu, ki ga je pripravilo vodstvo PSI
Zdravstvo pod drobnogledom
Da je vprašanje zdravstva na Goriškem v tem času v središču pozornosti javnega mnenja, kakor tudi političnih in družbenih sil in to verjetno tudi v optiki bližnjih upravnih volitev, smo se prepričali na včerajšnji javni debati, ki jo je pokrajinsko vodstvo Socialistične stranke pripravilo v sejni dvorani goriške Pokrajine. Do zadnjega kotička zasedena dvorana in predvsem dokaj vroča in mestoma polemična razprava, med katero so posegli številni od prisotnih, predvsem predstavniki političnih sil, je pokazala, da je to vprašanje, v zadnjem času, pod drobnogledom javnosti.
Čeravno je tema »Sanita nelllsontino — guale futuro?« ponujala širok spekter posegov, je beseda tekla predvsem kar zadeva izbire lokacije za gradnjo nove goriške bolnišnice oziroma debate okoli koristnosti enega ali dveh bolnišnic na Goriškem (Gorica, Tržič).
O tem je uvodoma spregovoril pokrajinski tajnik PSI Luciano Pini, ki je dejal, da niso več pripravljeni na še dodatno krčenje kar zadeva zdravstvo na Goriškem. S tem v zvezi pa je Pini podčrtal, da se v PSI zavzemajo za dve bolnišnici in da goriško naj zgradijo v Ul. Tuscolano, to je v bližini sedanje.
Gianpaolo Robustelli, predsednik Goriške zdravstvene enote št. 2, pa je ugotovil, da so na Goriškem, kar zadeva osebje, že dosegli predlagana krčenja, saj se je število zaposlenih v zdravstvu v zadnjih dveh letih od 2.600 znižalo za 400 enot. Sicer na temo debate se je zavzel, da bi v
bodočem prišlo do večje modernizacije bolniških struktur in da bi se večjo skrb posvečalo preventivi.
Po razpravi, ki je trajala dobre dve uri in v katero so posegli tudi predstavniki združenja zdravnikov ter nekateri člani odbora, ki so ga v Gradežu ustanovili v obrambo tamkajšnje bolnišnice, je najprej posegel deželni svetovalec PSI Luigi Blasig. V zvezi s to problematiko je izrazil zaskrbljenost, da je v deželi Furlanija-julijska krajina, ki šteje nekaj nad 1.200.000 prebivalcev, toliko bolnišnic in to predvsem na področju videmske in pordenonske. Blasig je glede dveh bolnišnic na Goriškem dejal, da je izbira izrazito politična, saj bi vsaka druga rešitev (denimo predlog, da bi zgradili eno samo bolnišnico) verjetno prispevala k razbitju pokrajinske enotnosti.
Zaključke na včerajšnjem posvetu pa je izrekel poslanec Gabriele Renzulli, ki je v vsedržavnem vodstvu PSI odgovoren za zdravstvo, istočasno pa je tajnik komisije za zdravstvo v poslanski zbornici. Svoja izvajanja je govornik začel z ugotovitvijo, da se danes za zdravstvo potrosi kakih 100 tisoč milijard lir letno, kar predstavlja preveliko breme. To je tudi razlog, da je ta pomemben sektor potreben korenite prenove, predvsem pa je treba na zdravstvo gledati v luči sodobnega časa in nuditi osebju v tem sektorju vse pogoje za čimboljše delo. In prav v tej luči, je zaključil Renzulli, je treba gledati na zdravstveno stvarnost tudi v Furlaniji-julij-ski krajini.
razna obvestila
Ženski odsek KD Danica prireja 10. marca srečanje ob dnevu žena v kultur-no-športnem središču na Vrhu. Vpisujejo (do 8. marca) Boža, Bojana in Irena.
Sovodenjske žene vabijo ob prazniku 8. marca na družabni večer z večerjo, ki bo 10. marca ob 20. uri v gostilni pri Francetu. Vpisujeta Ivanka Cotič (Klanc) in Blanka Kuzmin (tel. 882415).
Sovodenjski odbor proti upepeljeval-niku sporoča, da bo v torek, 6. t. m., v deželnem svetu razprava o peticiji za zaprtje upepeljevalnika. Odbor vabi občane, naj se udeležijo zasedanja. Zbor za odhod v Trst ob 9. uri pred Kulturnim domom v Sovodnjah.
SKRD Jadro vabi na predavanje, ki bo v sredo, 7. t. m., ob 20. uri na sedežu društva v Romjanu. Prof. Aldo Rupel bo predaval na temo 'Govorica telesa".
KD Briški grič prireja v četrtek, 8. t. m., ob 20.30 družabni večer ob dnevu žena v domu na Bukovju. Prijave po telefonu na št. 884178, 884182, 390247 ali 884127.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev sporoča, da bosta avtobusa za izlet 8. marca v Opatijo odpeljala ob 8. uri: prvi avtobus izpred gostilne Primožič v Drev. XX. septembra, nato skozi Oslavje, Števerjan, Podgoro in Štandrež; drugi avtobus iz Štandreža skozi Sovodnje.
Požar uničil 180 stotov sena pri Ločniku
Preplah zaradi požara na letalu Miinchen-Ronke
čestitke
Včeraj je praznoval 60-letnico življenja Jožef Gergolet - Pepe Hitrotov iz Doberdoba. Še na mnoga leta mu nazdravljajo člani zbora Jezero.
Goriški gasilci so imeli včeraj nemalo dela, da so pri Ločniku pogasili večji požar. V petek pozno zvečer se je namreč v Ulici alla Stesa, ki pelje iz Ločnika proti Fari, na zemljišču Alda Bressana pri hišni številki 51 vnel kup sena v balah. Ognjeni zublji so zajeli kar 180 stotov sena. Gasilcem je uspelo požar pogasiti v nekaj urah, vendar so zaradi nevarnosti, da bi se ogenj ponovno razvil, bili zaposleni do včerajšnjih popoldanskih ur.
Vzroki požara še niso znani, vendar zdi se, da je bil namerno podtaknjen. Po pričevanju nekaterih vojakov, ki so bili na straži v bližnji smodnišnici, naj bi se približala kupu sena oseba na belem fiatu ritmo in podtaknila ogenj. Gmotna škoda je precejšnja. Preiskavo, da bi izsledili morebitnega požigalca, vodijo karabinjerji.
Prejšnji večer je le malo manjkalo, da ni prišlo do letalske tragedije v naši deželi. Na letalu Embrair 120 Brasilia, ki je vzletelo iz Miinchna proti Ronkam ob 21.15, se je vnel požar, ki je zajel enega od dveh motorjev. Gorel je motor na levem krilu. Požar se je vnel, ko je letalo s trinastimi potniki na krovu (skupno razpolaga z 28 mesti) letelo čez Alpe. Med potniki je seveda je seveda prišlo do precejšnjega preplaha če že ne panike. Pilot je takoj izključil poškodovani motor in nadaljeval s poletom po emergenčnem postopku, ki je predviden za take primere.
Tačas so se v Ronkah gasilci in reševalci že pripravljali na poseg v primeru težav ob pristanku. Na srečo se je vse izteklo na najboljši način, tudi po zaslugi spretnosti pilota. Letalo je samo s tremi minutami zamude nekaj po 22. uri pristalo v Ronkah. Potnike so takoj pospremili na varno, letalo pa so takoj obkolili gasilci in tehniki. Po prvem pregledu so ga umaknili s pristajalne steze nekaj po 23. uri.
Poškodovano letalo je last družbe DLT iz Miinchna, ki sodeluje z družbo Lufthansa, ki upravlja polete na relaciji Ronke-Miinchen. Tehniki Lufthanse so predvčerajšnjim prišli v Ronke, da bi zamenjali poškodovani motor in začeli z ugotavljanjem vzrokov okvare.
Zaradi četrtkovega incidenta so bili še včeraj prekinjeni poleti med Ronkami in Miinchnom z izjemo sinočnjega poleta proti Ronkam. Predvidevajo, da se bo stanje normaliziralo že danes.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 25. 2. do 3. 3. 1990
RODILI SO SE: Giulia Raineri, Antonio Clementin, Ketty Padoan, Davide Ubaldo Presutti, Francesca Giusti, Fabio Fornasiero, Carlo Ouaglia, Samanta Pa-lazzo, Aliče Ouaglia.
UMRLI SO: 86-letna upokojenka Gabriela Makuz, 79-letni Evgen Klavčič, 89-letna upokojenka Pavla Klanjšček, 84-letni Germano Bregant, 89-letna Gisella Colautti, 74-letni upokojenec Vittorio Fonzari, 63-letna upokojenka Lordes Vettach, 68-letna gospodinja lolanda Bosch, 66-letni upokojenec Corrado Sarde, 89-letni Edoardo Mocchiutti, 81-letna gospodinja Lidia Nardin, 75-letni upokojenec Vitale Scuz, 83-letni Severino Da-resi, 66-letni delavec Valentino Tulisso, 77-letna upokojenka Matilde Laurenti.
DANAŠNJI SPORED
HOMMAGE JOŽETU BABIČU: 15.00 (tv) La moscheta
15.00	Zamejci - informativni spored
16.00	(video) Slovenski video (razni avtorji) in Studio Ljubljana (vzporedna) televizija (v malem)
16.30	(tv) Trinajstica, r. Anton Tomašič
HOMMAGE JOŽETU BABIČU
18.00	(film) Poslednja postaja
19.00	(tv) Rudnik je naš
20.30	(kratki film) Nekoč je bilo, r. Aleš Verbič
(film) Nekdo drug, r. Boštjan Vrhovec
HOMMAGE JOŽETU BABIČU 20.30 (tv) Kriza.
22.00	(film) Veselica
22.00	(tv) Kvartopirci
JUTRIŠNJI SPORED
15.00	Zamejci - informativni spored
HOMMAGE JOŽETU BABIČU
16.00	(tv) Balada o temi
16.00	Zamejci - informativni spored: (tv) Zamejci, r. Andrej Mlakar in Od Križa do Štivana, r. Mija Janžekovič, Dorica Makuc
HOMMAGE JOŽETU BABIČU
18.00	(film) Tri četrtine sonca
19.00	(tv) Rižarna
20.30 (film) Coprnica Zofka, r. Matija Milčinski in (tv) Di-vertimento in es, r. Jan Zakonjšek
HOMMAGE JOŽETU BABIČU 20.30 (tv) Jeprški učitelj
22.00	(film) Sudar na paralela-ma/Na vzporednicah
22.00 (tv) Ščuke pa ni, ščuke pa ne
OPOMBA: Z mastnim tiskom so označene predstave v veliki dvorani, ostale so v mali.
kino
Gorica
KULTURNI DOM 5. Film video monitor: Glej spored.
CORSO 15.30-22.00 »Tango e cash«.
VERDI 16.00-22.00 »Crimini e misfatti«.
VITTORIA 16.00-22.00 »Le super scate-nate«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 15.15-22.00 »La voce della luna«.
EKCELSIOR 14.00-22.00 »Seduzione peri-colosa«.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 16.00 »Kakšna zmešnjava«, 18.00-20.30 »Brezno«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
DUdine, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg Republike 26, tel. 410341.
pogrebi
Jutri ob 10.30 Fede Susmel iz Trsta na glavno pokopališče, ob 11. uri Stefania Scurko por. Stanta iz splošne bolnišnice v cerkev na Travniku in na pokopališče v Podgori, ob 12.30 Maria Teja vd. Cap-pello iz splošne bolnišnice na pokopališče v Ločniku, ob 13.15 Giovanni Ulian iz splošne bolnišnice v Doberdob.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
Evgena Klavčiča
se toplo zahvaljujemo g. župniku don Lauru, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Podgora, 4. marca 1990
Mešani pevski zbor O. Župančič izreka svojima članicama Jerici Volčič ob izgubi brata Edija in Marti Zotti ob izgubi očeta Stankota gl°' boko sožalje.
ZASTOPSTVO
0 35mZ
S. p. A.
VAS VADI NA
PREIZKUŠNJO NOVEGA AVTOMOBILA
Tempra
VABI VAS TUDI NA RAZSTAVO RABUENIH AVTOMOBILOV
O GORICA: Korzo Italia 169 —Tel. (0481)520830 — TRŽIČ: Ul. 4. novembra 31 —Tel. (0481)481725-481565
V zadnjem času kar trije članki v tukajšnjih zbornikih
Tolminski punt v italijanskih spisih
Bil je to prvi upor tlačanov proti cesarski oblasti
V zadnjih nekaj mesecih smo v kar treh tu izhajajočih italijanskih publikacijah dobili članke o Tolminskem puntu v letu 1713. Najprej je v zborniku goriške državne knjižnice »Studi gori-ziani« bil objavljen članek priznanega slovenskega zgodovinarja dr. Branka Marušiča, v kate-Tem ta opisuje italijansko zgodovinopisje o tem Puntu. Kmalu zatem je izšel tretji zvezek revije “Annali di storia isontina«, ki jo izdajata Goriška pokrajina uprava in Goriški pokrajinski muzeji; v njem je taisti dr. Branko Marušič objavil članek o tem uporu v letu 1713. Skoro istočasno je bil v reviji »Sot la nape«, ki jo v Vidmu izdaja Furlansko filološko društvo, objavljen članek na isto temo izpod peresa Luciana Spangherja.
Zanimivost je v tem, da so vsi ti članki napisani v italijanskem jeziku ter so s tem namenjeni italijanskim bralcem, najrazličnejšim bralcem, saj so gori omenjene revije namenjene raz-Učni publiki. Prvi dve bosta prišli v roke predvsem zgodovinarjem, šli bosta v državne, krajevne in univerzitetne knjižnice, muzejem, itd. Širši publiki je namenjena furlanska revija, ki izhaja vsake štiri mesece. Tudi ta sicer pride v knjižnice.
Nas seveda vse to pobliže zanima, saj se v omenjenih članki omenja široko ljudsko gibanje slovenskih in tudi furlanskih kmetov, ki ga znan furlanski zgodovinar P. Antonini celo primerja, kot pravilno omenja Marušič 'v svojem prikazu italijanske storiografije o Tolmincih, z uporom Spartacusa in rimskih sužnjev ter z uporom Ma-
saniella. Italijanski pisci so sicer Veliki tolminski punt v letu 1713 ocenjevali z različnih zornih kotov. Za nekatere je to bil pomemben upor, podoben tistim, ki so v tistih časih bili v raznih deželah, še zlasti nemških. Za nekatere druge pa je to bila le navadna razburljivost nepismenih slovenskih kmetrov, ki so s podeželja prišli v Gorico burit duhove nemške ter italijanske gospode. In smo že pri tistih, ki so svojo kulturo povzdigovali nad ubogo rajo. Niso pa upoštevali, da so med ubogo rajo, poleg slovenskih kmetov in tlačanov, spadali tudi furlanski kmetje, in da je bilo gospode bolj malo. Takih ljudi je pri nas bilo veliko v avstrijskih časih, takrat ko so izgubljali pozicijo za pozicijo, na svoje so spet prišli v času fašizma, to vzvišenost ohranjajo še danes.
Seveda je bil za nas Slovence Tolminski punt nekaj čisto drugačnega. Res je šlo za kmečki upor. Bil pa je, kot pravilno in dokumentirano poudarja dr. Branko Marušič v svojem prispevku v reviji Pokrajinske uprave, tudi prvi upor slovenskih kmetov proti državni oblasti, ne pa samo proti kakemu izkoriščevalnemu graščaku. Prav zaradi tega je ta dogodek ostal tako možno zakoreninjen med našimi ljudmi, da so ga poveličevali in ga pravilno ovrednotili tudi med narodnoosvobodilno borbo.
Bil je to upor tlačanov, kmetov in županov ter občin proti' uvedbi novih državnih davkov. Tudi avstrijski vladarji, enako kot vsi drugi, so dan za dnem potrebovali novega denarja za
kritje stroškov svojega dvora, svoje armade, itd. Ker so med njimi in tistimi, ki so morali plačevati davke, bili številni vmesni izkoriščevalci, graščaki, je čisto razumljivo, da so se vse davčne dajatve povečale. Odtod stalni protesti tlačanov. Vendar pa ni nikdar z njihove strani prišlo do upora proti cesarju in državni upravi, ker preprosti ljudje so verjeli v cesarja, ki je živel daleč, in bili prepričani, da so za vse zlo krivi le domači graščaki. Dr. Branko Marušič tudi tokrat, v svojem članku v goriški analih, to zelo podrobno dokumentira. Tokrat pa izrecno omenja, da je bil to upor tudi proti državni upravi, ki je pritisnila z novimi davki. Seveda je isti pisec to že večkrat prej strokovno in dokumentirano utemeljil tudi v slovenskih publikacijah.
Precej različna stališča, če ne celo nasprotna, zagovarja amaterski preučevalec tukajšnjih dogodkov Luciana Spangher. V svojem spisu objavljenem v videmski reviji piše, da je Tolminski punt bil le punt revežev proti revščini, da ni imel političnega prizvoka, da je bil to punt proti domačim graščakom, še zlasti proti nepoštenemu davkarju Bandeuu, v nobenem primeru pa ni bil to punt proti državi. Spangher že na začetku svojega članka dokaj negativno ocenjuje dogodek, ko piše, da je punt v Gorici in v grofiji prinesel mizerijo, nasilstvo in smrti. Prav tako nekam negativno ocenjuje prizadevanja tistih, ki stvar ocenjujejo, gledano z leve, na politični način.
V svojem spisu se Spangher opira na dose-daj objavljeno publicistiko, skoro v celoti italijansko, ter na neke dokumente, ki jih je v zadnjem času odkril v tukajšnjih arhivih. Na straneh v videmski reviji najdemo marši Daj zanimivega, marsikaj novega, marsikaj kar bo poklicni in strokovno izvežbani zgodovinar znal pravilno oceniti. Na preveč mestih pa najdemo opis tega, kar so zares razjarjeni kmetje naredili v Gorici v dneh punta. Kar prevečkrat je napisano in tudi poudarjeno, kako, da so kmetje navalili na posode z vinom.
Seveda ne manjka opisa krvavega dogodka na goriškem Travniku, kjer so graščakovi hlapci poklali voditelje upora.
Vsak spis o tem za Goriško pomembnem dogodku gre pozdraviti, saj nam najbrž vsak pisec obelodani nekaj novega in seveda tudi zanimivega. Slovenci smo s tem puntom seznanjeni, pa čeprav smo to brali predvsem v literarni obliki, še zlasti v Pregljevem romanu. Tu živeči Italijani so s tem bili bolj malo seznanjeni, in še to največkrat na način, ki stvari prikazuje precej pristransko in tudi odmaknjeno. Nekaterim je celo bilo žal, da so razjarjeni tolminski kmetje napadli hišo davčnega izkoriščevalca Bandeua, ker je ta v njihovih očeh pomembna dsebnost, saj je zgradil prvo goriško gledališko hišo za potrebe takratnih goriških bogatašev. Nihče pa ni nikjer omenil, da je bilo to gledališče zgrajeno z denarjem ukradenim revnim slovenskim in furlanskim kmetom.
MARKO VVALTRITSCH

KJJLTIIBNI
GLASBENA DOM MATICA
GORICA
Kvartet za konec časa
Oliver Messiaen
Izvajajo:
Volodja Balžalorsky -	violina
Andrej Petrač	-	violončelo
Jurij Jenko	-	klarinet
Boris Gorišek	-	klavir
Kulturni dom v petek, 9. marca, ob 20.30
PHILIPS NAGLUŠNOST
Novo dimenzija
Miniaturne akustične proteze
Brezplačni preizkusi sluha in demonstracije vsak četrtek zjutraj od 9. do 12.30 v lekarni Provvidenti na Travniku 34 v Gorici INFORMACIJE: Tel. (0461) 46983
kavarna slaščičarna
dtfe/vmak)
Claudio Cozzutti - Elena Devetak
OB NEDELJAH ODPRTO DO 13. URE
GORICA - Tel. 521522 Ul. Garzarolli 195
Upravitelji razpravljajo o lokaciji obrata
Kam z livarno Danieli?
V poštev jemljejo možnost izbire Vileša
Družba Danieli ima še vedno v programu odprtje livarne za proizvodnjo aluminijevih izdelkov v goriški pokrajini. O načrtu je bil prvič govor pred dvema letoma, ko je družba Nordal, ki deluje v okviru industrijske skupine Danieli, zaprosila za dodelitev večjega zemljišča v goriški industrijski coni, da bi na njem odprla nov industrijski obrat. Takrat je načrt povzročil val polemik predvsem zaradi neposredne bližine hiš ter pomanjkanja zadovoljivih zdravstveno-ekoloških zagotovil pobudnikov. Lokacijo pri Štandrežu so opustili, potem ko se je poleg prebivalstva in nekaterih političnih sil izrekla proti njej tudi KZE in goriški občinski svet.
Družba je nato poiskala vrsto drugih možnih lokacij v industrijskih conah na Goriškem (od Krmina in Gradišča, do Tržiča in Ronk). Odgovori so bili večinoma negativni, ponekod zaradi pomanjkanja dovolj velikega zemljišča, drugod zaradi drugačnih pomislekov.
Predsinoči sta predsednik Pokrajine Gian Franco Crisci in deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro priredila predstavitev načrta v velikem slogu. Dr. Cecilia Danieli in njeni sodelavci so tudi s filmom in diapozitivi predstavili podatke o industrijski in finančni solidnosti skupine, nato pa podrobneje predstavili značilnosti nove tovarne, ki naj bi jo odprli na Goriškem. Vse to naj bi odpravilo še zadnje pomisleke in pomagalo najti rešitev za sporno vprašanje lokacije. K razpravi so povabili industrij ce in druge gospodarske sile, predstavnike krajevnih uprav in industrjskih konzorcijev, Trgovinsko zbornico, politične sile, sindikate. Pokrajinski tajniki zvez CGIL, CISL in UIL so sicer odklonili povabilo. V skupnem pismu sicer načelno pozitivno ocenjujejo pobudo, polemizirajo pa z vodstvom Danieli, ki so ga že pred dvema letoma zaprosili za srečanje in razpravo o novi livarni, pa niso doslej bili sploh deležni odgo-
Na srečanju so predstavniki Danieli skušali dati pomirjujoče odgovore na vprašanja ekološke varnosti. Družba namreč proizvaja predvsem stroje. Osnovni namen nove pobude je torej le posredno proizvodnja aluminijevih izdelkov. Predvsem naj bi nova tovarna bila nekaka "izložba", nekaj, kar bi lahko pokazali tujim kupcem, ki bi bili interesenti za gradnjo podobnega objekta. Upoštevajoč to osnovno značilnost bi moral biti objekt v vsakem pogledu na najvišji ravni: tako glede tehnologije, kot glede specializacije osebja in končno tudi glede varstva okolja.
»Zakonski standardi glede onesnaževanja so po svetu različni. Ker imamo kliente po vsem svetu, jim moramo ponuditi take stroje in naprave, da bodo ustrezale tudi najstrožjim standardom«, je pojasnila dr. Danieli. K temu zagotovilu je pristavila še podatke o investiciji (20 milijard lir v začetku in še toliko ob predvidenem naknadnem povečanju obrata) in zaposlovanju (100 kvalificiranih delavcev in tehnikov, po povečanju pa še dodatnih 50).
V razpravi so predstavniki goriških industrijcev, industrijskih konzorcijev, političnih sil soglasno ocenili, da je načrt priložnost, ki je Goriška ne sme zamuditi, če hoče utrditi svoje gospodarstvo. Se brez odgovora pa je ostalo vprašanje lokacije. O Gorici ni več govor, v Krminu in Gradišču so tudi vljudno odvrnili "Ne, hvala", ker bi s tem izčrpali ves razpoložljiv prostor v industrijskih conah. Tudi v Ronkah niso navdušeni nad livarno, saj privilegirajo razvoj letalske industrije. Ostajata Tržič (ki pa ga noče družba Danieli zaradi previsoke cene zemljišča in neprimerne sestave tal, ki bi še povečala potrebno investicijo) in Vileš. Utegnila bi obveljati slednja rešitev. O tem se bodo podrobneje pogovorili na srečanju s krajevnimi upravitelji, ki ga bosta v kratkem sklicala deželni odbornik Saro in predsednik Pokrajine Crisci.
■.	‘	:«r ■	, v • ■
Jožef Češčut iz Sovodenj praznoval 70-letnico
»Če mi bo usoda mila, bi rad še kaj komu koristil in prispeval k naši stvari.« Tako mi je med obiskom povedal Jožef Češčut, ki je pred dnevi praznoval pomemben življenski jubilej: 70-letnico.
Govoriti o Jožefu Češčutu pomeni predvsem govoriti o preprostem a poštenem človeku, ki je vse svoje sile usmeril v dobrobit slovenske stvarnosti, predvsem za razvoj sovodenjske občine, na čelu katere je bil skoraj trideset let.
Že kot mladenič se je Češčut v domačem kraju posvetil kmetijstvu, kasneje pa se je zaposlil v tekstilni tovarni. Med drugo svetovno vojno je odšel v partizane in deloval na vipavskem vojnem področju in bil član komande mesta Renče.
Svoje upravno-politično delovanje je začel pri Demokratični fronti Slovencev, 24. junija leta 1951 pa je bil po prvih občinskih volitvah v obnovljeni občini izvoljen za župana. Na mestu prvega občana je ostal skoraj tri desetletja, ko je v začetku osemdesetih let prepustil »štafetno palico« Vidu Primožiču.
Kot župan Sovodenj je Jožef Češčut bil izredno priljubljen med občani in samimi upravitelji. Sicer drugače tudi ni moglo biti, saj je vedno skrbel za dobrobit celotne skupnosti in bil vedno pripravljen za nasvet in pomoč.
Slavljenec pa ima velike zasluge tudi pri razvoju kulturne in gospodarske stvarnosti v vasi. Od leta 1947 je bil odbornik, poteip pa podpredsednik, nazadnje predsednik Kmečko-de-lavske posojilnice v Sovodnjah. Na kulturnem področju je bil skupaj z Jankom Cotičem med glavnimi pobudniki za gradnjo Kulturnega doma, ki so jo uresničili leta 1972. Ob tem velja povedati, da se je med Češčuto-vo upravo začela tudi gradnja občinske telovadnice.
Za zasluge pri svojem vsestranskem delu je bil deležen priznanja Osvobodilne fronte, občinski svet v Sovod-
njah pa ga je odlikoval z zlato medaljo in priznanjem.
»Bojim se, da naša skupnost počasi izumira«, je pristavil med najinim kramljanjem. »Zaskrblja me predvsem določena relaksacija, ki se je zasidrala nemara povsod znotraj naše skupnosti«. Nazadnje pa sem ga vprašal, kako vidi bodočnost sovodenjske občine, ki jo je za toliko let vodil. Takole mi je odvrnil: »Glede tega nimam večje bojazni, saj dokler bodo občino vodili sposobni in odgovrni ljudje, sem prepričan, da bomo znali premagovati vsakovrstno oviro, ki jih tudi danes, kot sicer v povojnem času, ni malo«.
Pepe, še na mnoga leta! (R. Pavšič)
H V okviru abonmajske koncertne sezone bo v petek, 9. marca gostoval v novogoriškem Kulturnem domu vokalni in inštrumentalni ansambel Hortus Musicus iz Celovca. Skupina se bo predstavila z izborom sakralne in profane glasbe sodobnih in starih renesančnih mojstrov.
Koncert, ki bo v veliki dvorani, se bo pričel ob 20.15.
ph€stuiuw>j
M
3
Banca
■ Do trideset milijonov lir, ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let
m V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s SAI
(0481) 387333
NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO Posebna telefonska številka, na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo
Žfc

mu
Agricola
Kmečka
banka
Gorica
V sredo v Kulturnem domu abonmajski koncert Glasbene matice
Messiaenova dela zanimiva novost za Trst
Program, ki ga bodo na 7. abonmajskem koncertu Glasbene matice v sredo, 7. marca, v Kulturnem domu predstavili mladi glasbeniki Gorišek, Balžalorsky, Petrač in Jenko, bo za ljubitelje glasbe in za ves glasbeni Trst zanimiva novost. V njihovi izvedbi bomo slišali eno izmed pomembnih del francoske glasbene literature, Oliviera Messia-ena Kvartet za konec časa. A najprej nekaj uvodnih besed.
V prvi polovici našega stoletja je Pariz predstavljal svetovno kulturno središče, zato je razumljivo, da je v tem obdobju tudi francoska glasba odigrala vidno vlogo v glasbenem življenju. Že Debussy in Ravel sta vzburkala glasbeno dogajanje, kmalu za njima pa »šesterica«, v kateri so se posebno uveljavili Milhaud, Honegger in Poulenc. Leta 1936 je nastala nova grupacija »Mlada Francija«, ki je skušala v glasbi udejstviti prvobitno moč, jo očistiti akademske navlake in prekomerne uglajenosti ter očuvati svojo umetniško individualnost. Glasba naj bi bila vse bolj človeško iskrena, brez prazne abstraktnosti, pri čemer pa-se ne bi izogibala pridobitev modernih tehničnih izkustev. Najpomembnejša glasbena ustvarjalca »Mlade Francije« sta bila Jolivet in Messiaen.
Olivier Messiaen (1908) izhaja iz francoske cerkvene glasbe, ki ji je tudi kot pripadnik novejših glasbenih struj vdan in jo bogati s svojimi deli. Njegov slog je kombinacija različnih vplivov, med katerimi zasledimo predvsem eksotiko. Mnogo je študiral indijsko in javansko glasbo, še več ptičje petje in rad se je ukvarjal s teoretičnimi razmišljanji. Iz vsega je nastal zelo oseben slog, ki bi ga mogli imenovati tudi poduhovljenega. V svoje skladbe vnaša nove poglede tako v ritem kot v harmonijo, melodijo, kontrapunkt in barvitost. Izredno je znal razviti ornamentiko.
Njegovo najobsežnejše delo je simfonija Turan-galila za solo klavir, ondes Martenot in orkester. Izmed številnih skladb naj omenimo »Et expecto resurrectionem mortuorum« za trobila in tolkala, Eksotične ptiče za klavir in orkester in oratorij »Transfiguracije« za zbor in orkester. Zelo številne so klavirske skladbe, pa še samospevi itd. Med številnimi komornimi deli za najrazličnejše zasedbe je najpomembnejši Kvartet za konec časa za klavir, violino, violončelo in klarinet. To Messiae-novo glasbeno delo je eno izmed najbolj nenavadnih in protislovnih komornih glasbenih del. Sestavlja jo osem stavkov s programskimi naslovi: Kristalna liturgija, Vokaliza za angela, ki naznanja konec časa, Brezno ptic, Medigra, Slavospev Jezusovi večnosti, Ples groze za sedem trobent, Zmešnjava mavric ob angelu, ki naznanja konec ter Slavospev Jezusovi nesmrtnosti. Vsebina se nanaša na svetopisemsko Razodetje cap. X iz Apokalipse: »Nato sem videl mogočnega angela, ki se je spuščal z neba, ogrnjen v oblak. Nad njegovo glavo se je plela mavrica, obličje je imel kakor sonce in noge kakor ognjene stebre. Z desno nogo je stopil na morje, z levo pa na zemljo. In ko je vzravnano stal na morju in na zemlji, je vzdignil roko proti Nebu in prisegel pri Njem, ki živi na veke vekov, rekoč: "Ne bo več Časa!" V dneh, ko se bo oglasil sedmi angel, se bo dopolnila božja skrivnost.«
Bojan Gorišek (1962), ki smo ga že spoznali na našem koncertnem odru, je končal študij glasbe pri prof. Henčku v Koelnu in sedaj deluje kot samostojen umetnik. Na koncertih (Nemčija, Španija, Italija, Avstrija, Francija in Jugoslavija) izvaja skoraj izključno glasbo dvajsetega stoletja. Sodeloval je s skladatelji Beriom, Globokarjem in Man-ningom ter je snemal za radio in TV. L. 1986 je
prejel nagrado »Zlata ptica« za kreativnost na področju glasbe.
Volodja Balžalorsky (1956) se po ocenah strokovne kritike uvršča med vodilne jugoslovanske violiniste. Študiral je v Koelnu in s prof. Ozimom diplomiral 1. 1980, nakar se je izpopolnjeval v Moskvi, na Dunaju, v Zagrebu, pa še pri prof. Gul-liju in Žizlinu, komorno glasbo pa pri Amadeus kvartetu v Koelnu. Z recitali in kot solist z orkestrom nastopa v Italiji, Avstriji, Nemčiji in seveda po vsej Jugoslaviji, snema za radio in nastopa na TV. Vodi mednarodni mojstrski seminar za violino v Grožnjanu in mednarodni poletni seminar za violino v Amalfiju.
Andrej Petrač (1962) je diplomiral iz violončela pri prof. Bajdetu na Akademiji za glasbo v Ljubljani, postdiplomski študij pa je nadaljeval v Stuttgartu pri prof. Janigru in je bil nekaj časa njegov asistent. Nato je bil solo čelist v simfoničnem orkestru RTV Ljubljana, pred kratkim je postal docent na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Koncertno se udejstvuje v Jugoslaviji in v inozemstvu. Prejel je številna priznanja in nagrade, med drugim prvo nagrado na tekmovanju glasbenih umetnikov v Zagrebu 1. 1984, Prešernovo univerzitetno nagrado ter nagrado »Zlata ptica«.
Klarinetist Jurij Jenko (1963) se je po diplomi na Akademiji za glasbo v Ljubljani izpopolnjeval v Parizu pri prof. Volti. Je nagrajenec zveznega tekmovanja glasbenih umetnikov v Zagrebu. Prejel je študentovsko Prešernovo nagrado, najpomembnejša pa je nagrada Premier prix de la ville de Pariš 1. 1988. Je stalni član orkestra SF ter na-stopajavno kot solist in kot član različnih komornih zasedb. Udejstvuje se tudi pedagoško.
GOJMIR DEMŠAR
Deset let Cankarjevega doma
Kongresni in kulturni center Cankarjev dom iz Ljubljane se pripravlja na 10-letnico uspešnega delovanja. Svečanost, s katero bodo proslavili okroglo obletnico, bo maja in sicer v dneh, ko vsako leto počastijo obletnico rojstva največjega slovenskega pisatelja. Na predvečer 10. maja (tj. datuma rojstva Ivana Cankarja) bo svečana akademija, na kateri bodo nastopili Simfonični orkester slovenske filharmonije, zbor mariborske opere in zbor Consortium musicum ter solisti iz številnih krajev Jugoslavije. Predvidoma bo izšla tudi publikacija, v kateri bo zajeta preglednica prireditev v desetih letih delovanja.
Upravni voditelji Cankarjevega doma želijo tudi, da bi ob 10-letnici otvorili prostore domskega kluba. Ta naj bi deloval šestkrat tedensko v večernih urah, in sicer v prostorih bivše Emonine restavracije (vhod z Erjavčeve ulice). V njem naj bi se vsaj po zamislih upravnega vodstva zbirali obiskovalci prireditev Cankarjevega doma, poleg klubskega programa (kabareta, glasbenih točk, itd.) pa bi prirejali likovne razstave in tiskovne konference. Klubske prostore bodo poskusno, za kratek čas, odprli že sredi marca.
V Cankarjevem domu se medtem iztekajo dnevi belgijske plesne scene. Skupni naslov prireditev je Belgijska eksplozija, na sporedu so koreografske predstave, glasbene točke in video projekcije.	j. v.
Nastop angleške skupine »Pro Cantione Antkjua«
5. Film Video Monitor v goriškem Kulturnem domu
Odličen začetek z Vetrom v mreži
V gledališču Rossetti smo v okviru abonmajskih koncertov tržaškega koncertnega društva že tretjič poslušali petje znane angleške vokalne skupina Pro Cantione Antigua, ki jo vodi Mark Brown. Pevski ansambel je sestavljen
Havel na odru PDG
Svetovna slava Vaclava Havla se je začela že v 60. letih, v 70. in 80. pa se je le razširila in poglobila. V teh letih se je Havel profiliral tudi kot »državljan«. Protestiral je proti vsesplošnemu zatiranju, ki je bilo značilno za leta t.i. normalizacije in bil med ustanovitelji in eden prvih treh glasnikov državljanske inciative Listina 77 (Charta 77). Trikrat so ga zaprli, v celoti je v zaporih preživel skoraj pet let. V času najhujših pritiskov pa ni napisal le vrste novih iger, ampak tudi svetovno znano knjigo jetniške korespondence Pisma Olgi in tri knjige esejev. Havlov vztrajni odpor, kot tudi odpor njegovih prijateljev, je slednjič obrodil sad v novem pre-porodnem državljanskem gibanju, kateremu sedaj načeljuje kot predsednik Češkoslovaške republike.
Igro Vaclava Havla Skušnjava bomo imeli priložnost videti v četrtek, 8. t. m., ob 20. uri v Solkanu. Ansambel Primorskega dramskega gledališča bo tokrat vodil režiser Vinko Moderndorfer.
iz petih šolanih moških glasov: dva tenorja, bariton, bas in kontratenor - visok moški glas, ki ga v naših pevskih skupinah ne poznamo, zato nam v začetku poslušanja, dokler se nanj ne privadimo, deluje tuje, skoraj nelepo. Zaradi petja v falsetu se barvno ne lije z ostalimi moškimi glasovi (tak način tenorskega petja slišimo večkrat pri zborih alpincev). V angleški skupini nastopa vsak glas solistično, v nobeni pesmi niso nastopili glasovi v podvojeni zasedbi, vendar vlit v skupno muziciranje. Prav to je največja odlika tega ansambla - zvočna barvna zlitost (izjema je kontratenor), istočasno pa individualnost vsakega glasu v intuitivnem oblikovanju svojega parta (to osnovno pravilo komornega vokalnega in instrumentalnega muziciranja težko razumejo nekateri člani komorne skupine).
Pevska skupina Pro Cantione Antigua je svoj kompozicijsko nezahteven in lahkoten program stare angleške glasbe poimenovala The english in love (zaljubljeni Anglež) in ga razdelila na štiri skupine: Adieu Madame, Conntry Pastimes, City Conceitsi swe-et and low. Pesmi so napisali znani ali pri nas manj znani skladatelji od kralja Henrika VIII. (1491-1547) do Josepha Barnbya (1838-1896).
Skladbe so pevci podajali živo, vsebinsko doživeto, včasih skoraj z nekoliko pretirano dramatičnostjo. Zaradi takega podajanja niso bile tako opazne intonančne preciznosti ali površnosti pri vstopih in zaključkih. Poslušalce so pevci iz Anglije najbolj prevzeli z okvirjenimi, čustveno nežnimi skladbami v pianodinamiki. Pri tihem petju je najbolj prišla do izraza enovita topla žametna barva moških glasov.
Taka skupina bi bila lahko za vzgled številnim moškim oktetom. Slovenski okteti nastopajo le kot mali moški zbori, zato pri poslušalcih ne ustvarjajo občutka govorno izpovedne glasbe. Poiskati bi morali tudi druge oblike vokalno komornega muziciranja, da bi se dvignili iz že skoraj Zdolgočasenega »oktetovsta«.
MIRKO SLOSAR
Veter v mreži - tako je naslovil svoj drugi celovečerni film režiser Filip Robar Dorin. Lahko bi ga imenoval tudi Novo mesto, po istoimenskem romanu Mirana Jarca, saj sta oba iskala podobo mladega rodu, ki se izvija iz malomeščanske sredine in uradniške miselnosti. Tedanji Ru-dolfsv/ert je v bistvu okostenelo provincialno gnezdo, ki pa se je lahko ponašalo z narodnokulturnim prebujenjem. Slovensko zavedno okolje je imelo drugačne korenine, kar je tenkočutno dojel mladi pisatelj Miran Jarc, ki ga v filmu in romanu pooseblja Danijel Bohorič. Pritegujejo ga sodobno življenje in odzivi mladega rodu na življenjske preizkušnje, s čimer je raslo tudi njihovo dozorevanje.
Filip Robar Dorin nas je popeljal v svet neučakane rasti mladostnikov, tolikokrat že opevane, pa vendar spet drugačne. Ustvarjajo jo sredi nežne lepote dolenjske zemlje Jarčevi junaki, ob njih novomeški malomeščani, itd. Ob obisku rojstnega mesta se protagonist sredi vznemirljivega in žlahtnega kulturnega vrveža začetkov znamenite »novomeške pomladi«, ki jo ob Jarcu zasnujejo takrat že priznani slovenski umetniki Anton Podbevšek, Marij Ko-
goj, Jakac, Skalicky, Mušič in Čargo, sreča s podobami iz preteklih dni.
Pred nami so na platnu burna leta rasti mladega Danijela in njegovih gimnazijskih prijateljev. Njihova mlada kri vre in pronica v najglobljo človekovo bit. V vseh, predvsem pa v Bohoriču, je »najgloblja želja prodreti v poslednjo skrivnost vsega človeškega dela in nedela, odsterti venomer spreminjajočo se zaveso, s katero se zagrinja vesolje z zemljo, s soncem, z zvezdami, viharji in nevihtami— to, to mu je bičalo strasti razgaljenega žejnega duha iskanja«. Ta Danijelov svet kozmičnega svetobolja in zaverovanosti v lepo notranje življenje Umetnika-Boga pa je pod stalno pretnjo svetov drugih, ki ga bodo skušali neusmiljeno raztreščiti.
Veter v mreži, ki so ga upodobili na filmskem traku Dorin in odlična skupina njegovih sodelavcev (naj tu opozorimo tudi na sijajno igro igralca Milana Štefeta), bo prav gotovo postal klasično delo slovenske kinematografije. S filmom nam je režiser (bil je tudi scenarist in montažer) poklonil žlahtno podobo Slovenije, ki je že bila Evropa.
DORICA MAKUC
Mladi grafik Fabio Smotlak o sebi in svojem delu
Sredi februarja se je v galeriji Tržaške knjigarne zaključila razstava del tržaškega likovnika Fabia Smotlaka. Ob njeni otvoritvi smo v našem dnevniku zapisali, da je bil to spet kulturni praznik, torej tudi priložnost, da se je naša javnost seznanila s približno 30 slikami in grafikami, ki pričajo, je bilo zapisano, o velikem kvalitetnem preskoku v njegovi ustvarjalnosti.
Kaj pa menite Vi o tej svoji razstavi, ki je bila, če se ne motimo, vaša druga samostojna razstava?
»Odmev, ki ga je imela in že sama predstavitev sta me presenetila. Nisem pričakoval tolikšnega zanimanja in obiska. In ker ste že omenili kvalitetni preskok, torej globlje spremembe v mojem likovnem ustvarjanju, naj sam pridam to: verjetno gre za osebno dozorevanje, za bolje spoznavanje osebnega sveta, za drugačen pristop do realnosti, za uveljavljanje sveta, ki me s svojo belino obdaja: to so naš Kras, Istra in Dalmacija. Čudno se bo morda slišalo - a povedati moram, da me je boljše poznavanje držav, kot so Finska, Norveška, Švedska in druge, privedlo do spoznanja, da sta skala, njena belina, da so Kras, Istra in Dalmacija moj resnični svet, da so to torej tudi moji glavni impulzi pri upodabljanju slik ali grafik.«
Smotlak že tretje leto živi in dela v Milanu. Tu je junija lanskega leta končal šolo »Scuola politecnica di design«, tu že tri leta sodeluje s studiom Leader Labels design.
»Moje delo, moje ustvarjanje se pravzaprav prepleta med Milanom, Trstom in Slovenijo. Se več bi si prav gotovo želel sodelovanja s slednjo, ker je to pač moja matična domovina, ker je to dežela, ki je za umetnika še posebno zanimiva. Toda zaenkrat se morajo tam gospodarske razmere spremeniti, urediti; potem bo tržišče samo zahtevalo poseben odnos do oblikovanja predmetov, ki bodo lahko le na ta način prodrli na razna tržišča. In potem slovenskim obiskovalcem, grafikom, umetnikom dela ne bo manjkalo.«
Fabia Smotlaka, doma iz Doline, smo začeli še pred leti srečevati na raznih skupinskih razstavah, ki jih je v. zamejskem prostoru, tu in onstran meje, organiziralo Društvo zamejskih likovnikov.
»Res je, teh razstav je bilo kar precej. Poleg teh pa sem imel leta 1986 samostojno razstavo na Opčinah, leta 1989 razstavo v Milanu na šoli in sedaj razstavo v galeriji TK. Morda je sedaj v mojem umetniškem, delovnem ustvarjanju prišel važen trenutek, ko se lahko odločam za delo z reklamo, za oblikovanje predmetov bolj z umetniškim občutkom, morda tudi za pripravo novih samostojnih razstav.
Tako imam v načrtu, da bi razstavljal v Ljubljani, Zagrebu, pa še v Oslu, Stokholmu in še kje. Za vsako razstavo se mora človek temeljito pripraviti. Razstava je povezana tudi s stroški. In čeprav se bo morda čudno slišalo, je v današnjem boljšem gospodarskem položaju umetniku težje prodati svoja dela, kot je bilo to pred leti, ko smo še govorili o raznih gospodarskih težavah.«
Smotlak je član Društva zamejskih likovnikov. Je tudi član Društva oblikovalcev Italije ADI, Društva vizualnih oblikovalcev in še drugih podobnih društev.
»Umetniška žilica mi pač ne da miru. Vedno iščem pristnost, vedno se skušam v svojih delih poglobiti, vedno želim doseči bistvo, torej tisti osebni, intimni pristop pri oblikovanju, ustvarjanju.«
V Milanu se je Fabio kar znašel, čeprav ga pogosto vleče domov. »Toda ne vleče me Trst. Mesto je bilo in ostaja zaprto, tudi za umetnika. Lahko bi imelo vlogo povezovalca različnih kultur in narodov, pa se zapira v svoj krog, v katerem seveda ni prostora za umetnika, še najmanj pa za slovenskega umetnika.«
Galerija v Tržaški knjigarni je edino odprto okno za naše ustvarjalce. »Pa še to je bolj majhen prostor. Toda še vsa sreča, da jo imamo.«
Drugo leto bo v Ljubljani svetovni kongres, namenjen oblikovanju predmetov z naslovom »Na križišču - oblikovanje za razvoj. Z designom v višji cenovni razred«.
»To bo za Slovenijo, pa tudi za vse oblikovalce, zelo pomemben dogodek. Lahko bo marsikaj povedal in prikazal s področja oblikovanja na področju industrije.«
Preden je šel v Milan, je Fabio Smotlak poučeval tehnično vzgojo na naših šolah pri Sv. Ivanu, Sv. Jakobu in v Rojanu. »Tu sem skušal uvesti nove tehnike učenja. Prinesel sem v šolo miselne vzorce, to je nove načine zapisovanja sintez. Pa nisem naletel na prava ušesa, kar mi je bilo tedaj tudi zelo žal.«
Opravil je medtem še večmesečni tečaj za reklamo, sledil predavanjem o industrijskem in kulturnem oblikovanju, obiskoval seminarje za univerzitetne študente v Dijaškem domu v Trstu, ki so bili' po njegovem, izredno dobri in zanimivi.
»Pa ne mislite, da nimam še veliko drugih interesov. Tako sem na primer opravil tečaj za otroško telovadbo, za planinskega vodiča, tečaj iz japonske rokoborbe. Veliko sem planinaril, se bavil z odbojko, bil kot animator v otroških poletnih kolonijah, se zanimal za grupno dinamiko, opravil tečaje hitrega branja, knjižničarstva; sem organiziral tečaj fotogra' fije, smučal itd. itd.«
Umetnik mora živeti, ustvarjati v sintoniji s svetom, v katerem živi, v katerem dela, je v pogovoru dejal. »Moja zadnja razstava je odražala sprememb® v meni samem. Bila je nekakšna beležnica moj m notranjih sprememb. Z deli, ki sem jih razstavil, seib prikazal svoje nove pristope do lika, likovnega ustvarjanja. Odkril sem nove dimenzije krajev, kje^ sem rojen, na katere sem čustveno vezan. To je m0) svet. Tega bom skušal upodabljati, seveda z vedn novimi stimulansi, v sintoniji seveda z mojim notra njim svetom.«
Ste po značaju optimist ali pesimist?	j
»Ne vem, kako bi vam odgovoril. Lahko bi r®1^ da prevladuje v meni bolj pesimizem, čeprav se lahko tudi optimist, če je to, kar me obdaja, v skla ^ z mojimi notranjimi občutki. Vzemiva za Prirn:e, naše umetnike. Manjšina umetnike nujno potrebuj Toda umetniki lahko obstajajo, se razvijajo, ustva jo, če jih okolica vzpodbuja. Tu pri nas so zelo re ;0 tisti, ki lahko samo od umetnosti živijo. Torej mof imeti še kak drug poklic. Če je ta v sintoniji z ui1^, vo ustvarjalnostjo, so lahko uspešni, , drugače j Mene je na primer vedno zanimala didaktika. sa^n0
nikjer rečeno, ali zapisano, da mora umetnik
delati slike. Lahko na primer senzibilizira pr0*j- jgr katerem živi, lahko beleži določene pojave, lahk J,; kot oblikovalec povezan z mestom, okolico, v K živi.«	rr£
NEVA LUKEs
V brk trditvam, da je Dalmacija nekoč bila pretežno italijanska
Vsi poslanci v Dalmaciji so 1.1911 bili Hrvati ter Srbi
V italijanski publicistiki vedno zasledimo spise, ki govore o italijanstvu Dalmacije, o vlogi italijanske kulture iri nacionalnosti v Dalmaciji, združenje istrskih in dalmatinskih beguncev ima uradni naslov Associazione nazio-nale Venezia Giulia - Dalmazia, itd. Svoj izvor za take trditve imajo italijanski pisci v dejstvu, da je bila Dalmacija v rimskih časih sestavni del rimskega cesarstva, kasneje pa v mejah Beneške republike. V času med dvema vojnama je bil Zadar sestavni del italijanske kraljevine, tu je bila odprta prosta cona. Med zadnjo vojno so italijanske čete zasedle vso Dalmacijo. Ta je bila priključena italijanski kraljevini.
Če danes potujemo po Dalmaciji bomo res našli sledove rimske in beneške dobe. To ni nič čudnega, saj take sledove dobimo v številnih krajih ob Sredozemlju, rimske stavbe pa tudi drugod v Evropi. Nikomur, nobenemu Italijanu, ne pade danes v glavo, da bi zase zahteval Anglijo, ker so tam rimske utrdbe, Nemčijo, ker je v Trieru Porta Nigra, Francijo, Tunizijo ali Palestino. Take nesmiselne ideje so imeli le Mussolini in njegovi.
Radovedni manjšinski potovalec, ki ve, kako se je dogajalo z nagrobniki pri nas v času fašizmu, ko nisi smel na nagrobnik napisati slovenskih imen umrlega, še manj pa raznih slovenskih napisov, kdaj pa kdaj v Dalmaciji pogleda, kako je na tamkajšnjih pokopališčih. V tistih večjih mest ob morju, v mestih, ki so do francoske revolucije bila v lasti ‘Serenissime, so napisi na največjih grobnicah v mestnih pokopališčih italijanski. To so grobnice plemiških ali veletrgovskih družin. Sodeč po tem, bi si človek mislil, da je ta zemlja nekoč bila naseljena samo z ljudmi naroda, katerih jezik je na nagrobnikih. Ti napisi so ostali nedotaknjeni. Prav tako so nedotaknjeni italijanski napisi na nekaterih mestnih palačah. Tudi arhitektura v teh mestih je beneška. Celo v današnji hrvaški dalmatinski govorici je čutiti veliko besed italijanskega izvora.
Kje smo torej? Imajo torej prav tisti, ki trdijo, da je Dalmacija svojčas bila samo italijanska?
Pred nekaj leti mi je prijazen goriš-ki znanec dal žepno knjižico z naslovom »Das Oesterreichische Abgeor-dnetenhaus - 1911«. Gre za biografsko - statistični uradni priročnik v katerem so podrobni podatki o vseh 512 poslancih v dunajskem parlamentu, ki so bili izvoljeni na splošnih državnih volitvah leta 1911. Splošna volivna pravica je bila v Avstriji že nekaj let. Prejšnje parlamentarne volitve so bile leta 1907.
V omenjeni knjižici najdemo fotografijo vseh poslancev ter njihove osebne podatke. Kar pa je v našem primeru za nas najbolj zanimivo je, da so ob vsakem izvoljenem poslancu navedeni podrobni podatki o volivnih upravičencih ter o glasovih, ki so jih dobile posamezne stranke, oziroma posamezni kandidati. V Avstriji si namreč volil kandidata, ki ga je seveda bila predlagala stranka. Ker je bil v vsakem okrožju izvoljen samo en kandidat je lahko prišlo tudi do lokalne medstrankarske koalicije.
Na tej strani objavljamo podatke o izvoljenih poslancih (vsi so hrvati in Srbi, ni nobenega Italijana) v vseh enajstih volivnih okrožjih v Dalmaciji na parlamentarnih volitvah leta 1911, zadnjih pred prvo svetovno vojno. Kaj nam povedo ti podatki? Volivci, velika večina (volili so samo moški starejši od 25 let) so bili Hrvati, v nekaterih krajih najdemo tudi Srbe. Italijani so bili v neznatni manjšini. Največ jih je bilo v Zadru. Zelo malo jih je bilo v drugih krajih. Italijani so takrat bili povsod v manjšini, kar nam nazorno povedo številke. Ker so bili manjšina se da sklepati, da so vsi šli na volišča, dočim pa tega ne opazimo pri hrvaški in srbski večini. V spodaj navedenih podatkih objavljamo številke volivnih rezultatov leta 1911, v oklepajih pa so številke volivnih rezultatov iz leta 1907.
* * *
Obmorski deželi so ime Dalmatia dali v 1. stoletju Rimljani. Po nekaterih virih to ime izhaja iz ilirskega »djale«, ki je množinska oblika besede »junaki«, po mnenju drugih pa iz besede »delma« - ovca, po mnenju tretjih pa iz romunske besede »deal« - brdo. Rimska provinca Dalmatia je segala precej v notranjost današnje Bosne in Hercegovine, na jugu pa do Makedonije in današnje Albanije. Upravno so Rimljani Dalmacijo razdelili v dve provinci s sedežema v Solinu in Skad-ru. Cesar Dioklecijan si je zgradil veliko palačo, ki je bila pravo utrjeno mesto, kar lahko vidimo v Splitu še danes.
V	začetku 7. stoletja so v Dalmacijo prodrli Avari in Slovani, jo zavzeli skoro v celoti. Bila so tam rimska mesta Jader (Zadar), Tragurium (Trogir), Spalatum (Split), ki se je identifirical z Dioklecijanovo palačo, ter 3 mesta na otokih Arba (Rab), Apsara (Osor) in Curicta (Krk). Na jugu sta se v istem stoletju razvila Rhagusium (Dubrovnik) in Dekatera (Kotor). Mesta so takrat ostala v sklopu bizantinskega cesarstva. Ko so leta 751 Langobardi zavzeli Ravenno, se je bizantinska Dalmacija osamosvojila, uprava je bila v Zadru, tja do 11. stoletja.
Hrvaška kralja Petar Krešimir in Zvonimir sta takrat Dalmacijo priključila Hrvaški. Bizanc se oblasti juridič-no ni odpovedal, priznal pa je dejansko oblast hrvaških kraljev. Ta se je širila na sever in jug obmorske dežele. Tja do 14 stoletja je bil uradni naziv Kraljestvo Hrvaške in Dalmacije.
V	15. stoletju, tja so leta 1420, so Benečani eno za drugim zasedli najprej vse otoke, potem pa še vsa mesta. Potrebovali so oporišča za trgovske ladje, ki so plule v Vzhodno Sredozemlje. Benečani so zavzeli tudi Dubrovnik, morali so ga pustiti leta 1358. Dubrovnik je bil vnaprej samostojna republika, vedno v sporu z Benetkami. V Dalmacijo so vdrli tudi Turki. V času francoske revolucije in njenih
vojaških zmag je Beneška republika propadla. Na miru v Campoformidu je Francija pridobila vse beneške posesti kot tudi nekatere avstrijske. Dalmacija je bila kasneje v Kraljevstvu ilirskih provinc, otoki Cres, Lošinj, Krk in Rab so bili vrnjeni Hrvatski. Po Napoleonovem porazu je v sklopu Avstrije nastala Kraljevina Dalmacija, nekateri otoki so ji bili priključeni, drugi pa združeni z Istro.
Kontinentalna Hrvatska je bila z Reko vred v sklopu madžarske polovice cesarstva, Dalmacija ter Istra sta bili v avstrijski polovici. Na Hrvaškem so se domačini borili za samostojnost Hrvaške oziroma za večjo avtonomijo. S podobnimi vprašanji so se soočali hrvaški in srbski politiki v Dalmaciji. Imeli so stike s kontinentalnimi Hrvati. Bili pa so bolj evropsko razgledani in na začetku stoletja je vsa hrvaška politika prišla v roke Dalmatincev.
Nosilci te politike so bili Josip Smod-laka, Ante Trumbič in Franjo Sunilo. Tudi v Dalmaciji se je okoli leta 1900 izredno razširila Stranka prava, svojo moč je izgubljala Narodna hrvaška stranka. Predanova skupina se je leta 1898 odcepila od Stranke prava in ustanovila Cisto stranko prava. Občasno je prihajalo tudi do sodelovanja med raznimi strankami. Med pravaši je bil najvidnejši Biankini, ob njem je bil Trumbič, med mladimi pa je izstopal Smodlaka, ki se je opiral na Masary-kove ideje. Tudi Srbi so bili ločeni med pravoslavnimi in katoliškimi. V kasnejših letih je politika mladih hrvaških ter srbskih politikov temeljila na povezovanju dveh slovanskih narodnosti. Seveda so tudi v dalmatinski politični prostor prihajale sodobne napredne ideje.
Za nameček še nekaj podatkov o prebivalstvu Dalmacije. Leta 1802 je bilo 206.000 prebivalcev, leta 1880 jih je bilo 372.000, leta 1910 pa že 505.000.
MARKO VVALTRITSCH
Josip Smodlaka
V volivnem okrožju Split je bilo 11.431 volivnih upravičencev. Skupni kandidat Hrvatov, Srbov in drugih manjših skupin je dobil 4.467 glasov (4.170), italijanski kandidat 538, socialdemokratski kandidat 295.
Izvoljen je bil Josip Smodlaka. Bil je odvetnik v Splitu. Študiral je na gimnazijah v Kotom in v Splitu ter na univerzah na Dunaju in v Gradscu. Bil je načelnik srb-sko-hrvaške ljudske stranke v Splitu. Leta 1901 je bil izvoljen v Dalmatinski sabor. S Trumbičem in Supilom je v letih 1903-04 organiziral akcijo pomoči narodnemu gibanju v banski Hrvatski ter napovedal novi kurz hrvatske politi-
ke. V Dalmaciji pa je začel z akcijo proti dunajski vladi. Leta 1905 je ustanovil list Sloboda, napadal je konservativce.
Ivo Prodan
V volivnem okrožju Rab - Pag - Zadar je bilo 17.741 volivnih upravičencev (15.881). Hrvaška čista stranka pra-ya je dobila 5.034 glasov (5.079), Italijanska stranka 3.828 (3.076), Hrvaška stranka pa 2.912 (2.996). Na izbirnih volitvah je Hrvaška čista stranka pra-va dobila 4.590 glasov, Italijanska stranka pa 6.
Izvoljen je bil Ivo Prodan. Bil je duhovnik, politik ter urednik v Zadru. °il je že več časa med vodilnimi v Političnem življenju Dalmacije. Leta 1877 je ustanovil italijanski list La ^almazia cattolica, leta 1893 pa hrvaški list Hrvatska kruna. Bil je pobornik glagolice v liturgiji.
Dušan Baljak
V volivnem okrožju Benkovac -Kistanje - Obrenovac je bilo 15.518 volivnih upravičencev ( 14.566). Srbska stranka je dobila 6.443 glasov (5.250), Samostojna srbska stranka pa 1.023 glasov.
Izvoljen je bil Dušan Baljak, ki se je prišteval k Srbski narodni stranki. Bil je odvetnik v Zadru, kjer je bil tudi podpredsednik tamkjašnje odvetniške zbornice. Študiral je na gimnaziji v Zadru in na univerzah v Gradcu in na Dunaju. Bil je tudi odbornik Deželnega zavoda za kreditiranje kmetijstva in odbornik v več drugih ustanovah ter društvih.
Ante Dulibič
V volivnem okrožju Šibenik je bilo volivnih upravičencev 13.322 (11.609). Hrvaška čista stranka prava je dobila 5.651 glasov (3.270), Hrvaška stranka 3.444 (2.542, Samostojna hrvaška stranka še 1.083), Italijanska stranka 139, Socialdemokratska stranka 34. Na izbirnih volitvah je Hrvaška čista stranka prava dobila 3.825, Hrvaška stranka pa le 18 glasov.
Izvoljen je bil Ante Dulibič, kandidat Hrvaške čiste stranke prava. Bil je sodnik v Zadru. Študiral je na gimnaziji v Zadru in na univerzi na Dunaju. Bil je med vodilnimi člani številnih ustanov in društev v Zadru in v Šibeniku.
Vincenc Ivčevic
V volivnem okrožju Drniš - Trogir
je bilo 13.051 volivnih upravičencev (12.561). Hrvaška stranka je dobila 4.655 glasov (5.730), Hrvaška čista stranka prava 4.394 (282, krščanski demokrati še 415), Italijanska stranka 352. Na izbirnih volitvah je Hrvaška stranka dobila 5.627, Hrvaška čista stranka prava pa 4.903.
Izvoljen je bil Vincenc Ivčevič. Bil je odvetnik, predsednik Dalmatinskega sabora v Splitu. Ukvarjal se je tudi s pomorstvom, bil je nekaj časa tudi kapitan ladje.
Ante Sesardic
V volivnem okrožju Slnj - Vrlika je bilo 13.612 volivnih upravičencev (12.740). Hrvaška čista stranka prava je dobila 4.836 glasov (6.957), hrvaški kompromisni kandidat pa 4.661 glasov (prej neodvisni srbski kandidat 2.077).
Izvoljen je bil Ante Sesardic. Bil je odvetniški kandidat v Sinju. Dotedaj se je ukvarjal s trgovino.
je L.y°hvnem okrožju Imotski - Or Ce,, !l0 hdo 14.367 volivnih upravičt Va .9'3.462). Hrvaška čista stranka p j le dobila 1.749 glasov (4.206), Itč .ska stranka 89 glasov.
{jjjZv°ljen je bil Josip Virgil Per 5|.‘ Je profesor na gimnaziji v Zad rla ie na univerzah v Gradcu V , unaju. S raznimi spisi je sodelo' ženstvenih revijah in časopisih.
Ante Tresic Pavičic
V volivnem okrožju Brač - Hvar -Vis je bilo 10.563 volivnih upravičencev (4.224). Hrvaška čista stranka prava je dobila 1.536 glasov (2.340), Italijanska stranka pa 584 glasov.
Izvoljen je bil Ante Tresič Pavičič. Bil je filozof in pisatelj, bival v Sutiva-nu na Braču. Študiral je na univerzi na Dunaju. Bil je med vodilnimi članih raznih društev in ustanov na Braču.
Metko Cingrija
V volivnem okrožju Makarska -Metkovič je bilo 13.037 volivnih upravičencev (12.028). Hrvaška stranka je dobila 4.501 glas (3.263), Hrvaška čista stranka prava 3.722 (1.473), Krščansko-demokratska stranka 611, Samostojna stranka 187.
Izvoljen je bil Metko Člngrija. Bil je odvetnik v Dubrovniku. Bil je predsednik Hrvaške kreditne banke v Dubrovniku ter član industrijske zbornice.
V volivnem okrožju Dubrovnik je bilo 13.055 volivnih upravičencev (12.837). Hrvaška stranka je dobila 4.768 glasov (4.426), Samostojna hrvaška stranka 322, Hrvaška čista stranka prava 1.310 (1541), Italijanska stranka 395, Socialdemokratska stranka 17.
Izvoljen je bil Jurij Biankini, duhovnik v Zadru. Imel je tudi diplomo pomorskega kapitana. Študiral je na gimnaziji v Splitu, teologijo pa v Zadru. Bil je odgovorni urednik Narodnega lista v Zadru ter odbornik več hrvaških društev.
Božidar Vukotic
V volivnem okrožju Kotor - Budva -Perast je bilo 8.733 volivnih upravičencev (15.878). Srbska stranka je dobila 2.825 glasov (2.558), Samostojna srbska stranka 2.182 (1898), Italijanska stranka 25 glasov.
Izvoljen je bil Božidar Vukotič. Bil je odvetnik Kotoru.
Ulil
Predlogi svetovnih mojstrov že v izložbah in seveda v prodaji
Poletna moda pod občutnim vplivom
v svilo ovite tradicije z Vzhoda
Svet mode ima svojstvene ritme in posebne letne čase, ki se ne pokrivajo v celoti s tistimi, katerim sledijo vsi ostali. V prvi vr^ti je moda vselej vsaj za eno sezono, če že ne za celo leto naprej. V izložbah so po zaključku zimskih razprodaj komaj razstavili modele za naslednjo spomladansko-poletno sezono, ko v Milanu in Parizu že prikazujejo predloge znanih stilistov za jesen-zimo 1990-91.
Če so za modne ustvarjalce in predvsem proizvajalce ločnice med eno in drugo sezono modni defileji, se za trgovce sezona zaključi z razprodajami, ki so obenem uvod v novo. Tokrat je vreme vsekakor na strani trgovcev, saj je za ta letni čas neobičajno toplo in sončno. Zato spomladanska ali poletna oblačila, ki so se že pojavila v izložbah, ne učinkujejo tako neobičajno in nekako vsiljeno kot v prejšnjih letih.
Kot je že dolgoletni ustaljeni običaj je ponudba italijanskih in tujih stilistov izredno pisana. Kljub stilskim posebnostim in razlikam, ki jih je zaslediti v »namenskih kolekcijah« (za mlade, za močnejše itd.), pa imajo predlogi za žensko modo za pomlad in poletje nekaj skupnih značilnosti.
V prvi vrsti so lahko s predlogi zadovoljne zagovornice hlač: odločno so se sicer v modno areno vrnile že v lanskem letu, v letošnjem poletju pa bodo spet zavladale. Številni kreatorji so namreč na to temo ustvarili najrazličnejše variante. K večernim oblekam in tudi za na plažo so določili kratke hlače, ki so lahko zelo tesne in čim-krajše ali pa širše, že nekakšna široka mini-krilca.
Po njihovih zamislih bi morale biti športnejšega tipa oprijete hlače, ki segajo malo čez kolena in so lahko tudi iz mehkega semiš usnja. Največ pa je seveda dolgih hlač, bombažnih in predvsem svilenih. Kroji v bistvu obsegajo vso paleto: od tesno oprijetih preko ravno krojenih do izredno širokih, za katere je še najbolj primerna svila.
Sicer pa je svila, vsaj v predlogih znanih modnih mojstrov, kot vsa za-
dnja leta, kraljica poletja. Poleg hlačnih kompletov, k širokim hlačam, ki še najbolj spominjajo na arabska oblačila, sodijo tudi izredno ohlapne bluze oziroma suknjiči. Tesnejše zahtevajo bolj oprijete suknjiče, medtem ko so hlačnim kompletom za svečanejše priložnosti tokrat stilisti radi dodali kos »zlatega« ali »dragoceno« pošitega oblačila.
Bogati našitki, prozorna svila in široki kroji odločno spominjajo na arabska oblačila, ki so vsa zadnja leta, posebej pa še letos, izredno priljubljena.
Vpliv arabskega načina oblačenja je opazen tudi pri udobnih, širokih in dolgih, v glavnem svilenih haljah, ki jih sicer v originalu uporabljajo moški, slavni stilisti pa so jih »priredili« za ženske.
Kreatorji so po navdih tokrat šli še bolj proti vzhodu in sicer na Kitajsko, kjer so tudi doma svila, hlače in široke bluze. Od evropskih držav so za letošnjo spomladansko-poletno modo prišle v poštev Rusija z dolgimi nabranimi krili, Španija z ženskimi inačicami bi-koborskih oblačil in Anglija s sklice-

Ko govorimo o tendencah v modi, navadno mislimo pretežno na predloge, ki jih ponujajo kreatorji tako imenovane pripravljene mode. To pa zato, ker so modeli te »kategorije«, kljub vsemu dosegljivejši za širši krog odjemalcev, medtem ko je visoka moda vse luksuznejša, istočasno pa verodostojnejši izraz
posameznikove ustvarjalnosti. Vseeno pa tudi modeli visoke mode »ustvarjajo modo« , medtem ko predlogi pripravljene mode opazneje krojijo splošni okus. Na slikah (foto AP) dva predstavnika italijanske visoke mode: zraven »dnevni« model Mile Schoen, levo pa »dragoceni« predlog Giannija Versaceja.
vanji na tam priljubljene cvetlične vzorce.
Kot vsako pomlad se vrača modro-bela kombinacija v številnih inačicah, predvsem tistih, ki posnemajo »mornarski stil«. Tudi bela in črna barva še vztrajata v duetu, čeprav je bela kot solistka v absolutni prevladi. Letos je predvsem veliko belih platnenih hlač, bele so bombažne bluzice, bela pa so tudi mrežasta in čipkasta oblačila, ki so med izvirnejšimi predlogi za letošnjo poletno sezono.
Med stili, ki so seveda v primerni
sezonski preobleki prešli iz zime v poletje, je tudi tako imenovani ekološki, ki se sklicuje na barve savane. Na prostrane afriške poljane pa sodijo tudi privrženci safarijev, ki se temu primerno oblečejo.
Pozornost, ki so jo vsi stilisti namenili hlačam, pa sploh ne pomeni, da kril ni. Omenjena so bila že dolga in široka krila, ob teh so tudi ožja v stilu indijskih sarijev, in pa seveda veliko kratkih, ki so v glavnem ravna ali precej oprijeta. Za vse pa letos velja pravilo, da pretiravati ni lepo. (bip)
Za večino kreatorjev je sodobni moški odločen in nežen obenem
Nežne barve, udobni kroji in cvetlični vzorci prikrivajo izzivalnost moških poletnih modelov
Zadnje čase so v moški modi razlike iz sezone v sezono skoraj zaznavnejše kot pri ženskih modelih. Če je po eni strani res, da se lahko kreatorji pri ženskih modelih bolj razigrajo kot pri moških, pa je po drugi prav tako res, da je pri predlogih za ženske precej težko kaj zelo izvirnega ustvariti, če naj bo model istočasno vsaj kolikor toliko uporaben.
Potem ko je težnja, da bi modele za ženske in za moške čimbolj uniformirali, kar se je odražalo preko tako imenovanih modelov unisex, tako rekoč zamrla, so stilisti začeli vztrajno poudarjati ženskost oziroma moškost. Na defilejih moške mode za letošnjo spomladansko-poletno sezono so moškost še najbolj dosledno zastopali manekeni, ki so bili zelo očitno zagovorniki vsakodnevne telesne vadbe. Vendar pa so mišice, katerim se je izrazito poznalo vztrajno posvečanje »body buildingu«, oblekli v precej ohlapna oblačila.
S širino hlač in predvsem suknjičev so torej številni modni stilisti hoteli nekoliko prekriti poslovnost »moške izbrane vrste«. Večina je pridala še barvno noto, ki je še bolj omilila izrazito izpostavljeno moškost manekenov: za številne modele so
namreč izbrali za moške precej neobičajne barve, kot so na primer pastelne ali razni odtenki rumene.
Vendar pa je poslovnost manekenov prišla do izraza v vseh tistih modelih, ki so zavestno igrali na erotičnih izzivih. Med te seveda sodijo razne vrste kopalk ali pa oblačil za prosti čas, ki niso bila vselej izredno udobna. K športnejšim modelom prištevajo tudi usnjene hlače, ki zlasti v črni barvi in v oprijetem kroju učinkujejo dražljivo-izzivalno.
Za tokratno spomladansko-poletno sezono pa je več stilistov kratke hlače s suknjičem uvrstilo med komplete za vsak dan in torej tudi za v službo. Moška obleka, ki jo sestavljajo precej klasično krojen suknjič, srajca, kratke hlače, zvite dokolenke in visoki čevlji, pa je seveda prvenstveno namenjena mlajšim moškim in samozavestnejšim.
Drugi so bodo verjetno raje odločali za tradicio-nalnejše sestavljene obleke, ki pa so lahko npr. rožnate barve ali pa iz rdečo-belega kockastega blaga. Poleg teh drznejših predlogov pa so skoraj vsi mojstri v svoje kolekcije uvrstili obleke precej tradicionalnih krojev in v barvah, ki so za moške poletne obleke skoraj obvezne.
Ob barvah, ki jih zagovarjajo posamezni mojstri, pa za letošnjo poletno sezono prevladujejo tako imenovane naravne barve, predvsem v peščenih tonih. Tudi za kroje pravijo, da so naravni, kar pomeni, da niso izrazito strogi in tudi ne pretirano široki. Poletje pa tudi pri moških rado poudarja belo barvo, ki nastopa predvsem v platnenih kompletih, ki jih poživljajo široki pasovi iz pisanega blaga. Za spomladanske obleke v lahki volni pa prihajajo v poštev tudi temnejši toni, npr. temno modra barva, ki jo velikokrat spremljata bela in rdeča.
Novo pa je uvajanje raznih našitkov, kot je tudi še nekoliko neobičajna tolikšna uporaba cvetličnih vzorcev za moške srajce. Tudi na moških suknjičih so se začele pojavljati »okrasne živali«, maloštevilne kravate pa so tudi »posute« z živalmi in cveticami. (bip)
Na slikah (foto AP): levo »kratkohlačnik« Giannija Versaceja, v sredi tradicionalnejša moška obleka za poletno sezono G. Ferreja In na desni »nežni« nočni komplet Hermes za sodobnega moškega.
LASJE
Iz Združenih držav nova analitična metoda za ohranitev tvojih las... in ne samo to!
MINERALOGRAM
Znano je, da se zdravnik na splošno poslužuje različnih laboratorijskih analiz krvi, urina in drugega, da bi tako prišel do diagnoze. Test, ki se sedaj hitro uveljavlja zahvaljujoč svoji učinkovitosti, pa je tisti, ki temelji na analizi las.
Analiza las nam namreč omogoča, da lahko s pomočjo spektrofotometra na jedrsko absorbcijo, povezanega z vrsto računalnikov, ocenimo natančne tkivne in torej celične vrednosti organskih mineralov.
Izvidi vzorcev krvi vsebujejo mnogo več spremenljivk, ki lahko izkrivijo rezultat. Prehodni dejavniki, kakršni so čustveno vzburjenje, zdravljenje, ura dneva ali pa svojevrsten obrok hrane lahko namreč povzročijo velike variacije v krvnih in urinskih testih, medtem ko ne vplivajo na lase.
Druga pomembna razlika je naslednja: krvni testi nas seznanjajo s tem, kar kroži v našem telesu, in nam torej odkrivajo koncentracije in vrednosti snovi, ki so zunaj celic. Urinski testi nam lahko dajo informacije glede snovi, ki jih organizem izloča. Lasje pa nam za razliko omogočajo dobiti tako sliko, kakršno dosežemo s pomočjo celične biopsije, ki se nanaša na prehrambene rezerve, uskladiščene v organizmu. To pa bolj preprosto pomeni, da ima zdravnik možnost, da v vsakem trenutku kontrolira celotno delovanje telesnega metabolizma in da torej po potrebi tudi terapevtsko poseže.
Ena izmed nezanemarljivih prednosti je tudi možnost ugotavljanja prisotnosti strupenih kovin v organizmu, takih, ki lahko povzročijo hude patologije. Tem informacijam pa se pridružujejo še tiste o količinskih razmerjih med minerali, o tipu oksidacije, o stopnji stresa in možnost napovedovanja bodočih obolenj. Druga prednost analize las pa je ta, da ta test opozarja na disfunkcije metabolizma še preden se pokažejo njihovi simptomi.
Z EDINIM IZVIRNIKOM RAZPOLAGA EKSKLUZIVNO KAPVL STUDIO
040/774248. Telefoniraj za zmenek.
KAPYL Studio »
TRST - Korzo Italia 21 Tel. 040/774248 Videm-Tel. 0432/504255 Pordenon - Tel. 0434/521940
V njem imajo shranjenih 20.000 eksponatov iz vsega sveta
V Faenzi urejen najbolj bogat muzej keramike
Stolnica v Faenzi, eden naj lepših renesančnih spomenikov v Romagni
Mestece Sassuolo v pokrajini Modena je danes sinonim italijanske keramike. Ta kraj je danes veliko industrijsko središče z več kot petsto industrijskimi ter obrtnimi podjetji. V njih so se zaposlili domačini, ki se v »prostem« času še vedno part time ukvarjajo s kmetovanjem na malem domačem posestvu. Sem so se priselili ljudje iz drugih krajev. Tu je že več kot eno desetletje zaposlenih veliko delavcev iz Afrike.
Omenil sem Sassuolo, ker ko govoriš o italijanski keramiki, ti tako Italijani kot tujci takoj omenijo ta kraj. V Sassuolu izdelujejo keramične ploščice, ki se uporabljajo v gradbeništvu. Tržišče je v razmahu.
Če bi hoteli izvedeti kaj več o izdelkih iz keramike potem pa moramo v drug kraj Emilije-Ro-magne, v Faenzo, nekako na pol poti med Bologno in Riminijem. Marsikdo med številnimi goriški-mi ter tržaškimi Slovenci, ki v poletnih mesecih letujejo v Riminiju ali kje drugje v bližini, mi je povedal, da se je na tej poti ustavil v Faenzi ter si tam ogledal znameniti muzej keramike.
Faenza je po urbanističnem ustroju zelo podobna drugim mestom spodnje Padske nižine, ki so zrasla ob rimski Via Emilia. Mestne hiše ter palače so v vseh teh mestih bile zgrajene ob stari ravni cesti, ki od jugovzhoda gre v ravni črti proti severozahodu. Številne velike stavbe so še iz časov poznega srednjega veka. Plemiške
palače so mogočne. Rdečkasto-ru-mena opeka prekriva fasade. Ometa tu skorajda niso poznali. Tudi mestni trgi in ulice so tlakovani. Z opeko ali večjimi keramičnimi ploščicami so tlakovana tudi stanovanja. Lesa tu skorajda niso poznali. Podobno sliko dobimo tudi v Toskani. Les je bil dragocen, predrag tudi za bogate ljudi. Zaradi tega tu skoro ne najdeš lesenega poda, kaj še parkete.
Opeke so tu vedno imeli zelo veliko. Prav tako so tudi tu izdelovali izdelke iz keramike.
Faenza, v kateri je veliko lepih stavb, je prednjačila v izdelovanju umetniških keramičnih izdelkov. Prav zaradi tega so tu uredili muzej keramike, v katerem hranijo nad 20.000 eksponatov. Domačini trdijo, da je to največji in najbolj bogat tovrstni muzej na svetu. Najbrž je to tudi res. V več velikih sobanah si lahko ogledamo več tisoč razstavljenih izdelkov (brez dvoma jih še več imajo shranjenih v skladiščih, saj je dobro znano, da ni v muzejih dovolj razstavnega prostora, in da v vseh muzejih je premalo osebja, da bi lahko nadozorovalo obiskovalce). Tu lahko vidimo zares lepe krožnike, vaze, steklenice, mize, ploščice, lekarniške vaze, in še cel kup najbolj različnih izdelkov.
Seveda tu niso razstavljeni le domači izdelki. V posebnih oddelkih so tu razstavljeni keramični izdelki iz drugih krajev Italije in tudi drugih dežel sveta. Ob tem seveda lahko narediš primerjave.
Največ domačih izdelkov ima stare motive, ki segajo v domače zgodovinsko dogajanje.
Muzej je v svojčas deloma podrti stavbi nekdanjega samostana sv. Magloria. V tej stavbi je leta 1480 bila v gosteh plemkinja iz Ferrare Cassandra Pavoni, ljubica domačega plemiča Galeotta Man-fredija. Zaradi državniških obveznosti je Manfredi moral poročiti
komaj petnajstletno Francesco Bentivoglio. Cassandri Pavoni pa je ostal ljubezensko zvest. Man-fredija so ubili leta 1488. Domači trubadurji in pesniki so to ljubezensko zgodbo opevali, domači obrtniki so to dogajanje narisali na svojih krožnikih in namesto plemkinje Cassandre Pavoni na teh krožnikih narisali pava (pavo-
ne). Pave še danes najdemo narisane na sodobnih keramičnih izdelkih, La Pavona je naslov enega med najbolj znanimi gostinskimi lokali v Faenzi.
Brez dvoma je že omenjeni muzej turistična točka najbolj vredna ogleda v tem kraju. Vseeno pa bomo šli na kratek obhod po mestnih ulicah. Stolnica, katere fasada je prekrita z orjavelo opeko, je z gledališčem Malatesta v Riminiju najbolj tipična stavba zgrajena v arhitekturnem stilu Romagne. Palači Malsetti in Bubani sta tipični prikaz neoklasicizma, ki se je tu razširil v Napoleonovih časih. Tu je tudi stavba fizika Torricellija, ki je bil doma iz Faenze.
V raznih letnih časih imajo tu viteške tekme s stotinami udeležencev v srednjeveških oblačilih.
Najbolj zanimiv pa je ogled malih delavnic v ulicah starega mestnega središča, v katerih obrtniki izdelujejo izdelke iz keramike po starem vzorcu in na star način. Seveda je danes tu veliko sodobnih delavnic in tovarn, iz katerih vsak dan prihaja na trg na desettisoče poslikanih krožnikov. Še vedno najdeš obrtnika, ki uporablja isto tehniko kot njegov predhodnik pred kakim stoletjem. -V marsikaterem primeru te bodo stari obrtniki vzeli v delavnico, da se priučiš poklicu. K njim prihajajo v goste obrtniki iz raznih krajev sveta. Pri rokodelcu, tako so obrtnikom pravili naši predniki, se lahko marsikaj naučiš.
MARKO WALTRITSCH
Razstave na Holandskem ob Van Goghovi stoletnici
Pogled na središče Amsterdama
Nizozemci so ponosni na enega ,v°jih največjih likovnih umetni-£0vr na Vincenta Van Gogha. Nji-°v največji muzej, Rijksmuseum °. Poimenovali po njem. Ob letoš-h stoletnici smrti velikega umet-Hh u 50 PriPravili kuP razstav, ki j^oodo odprli konec meseca, 30.
osrednji in največji razstavi, dj oo v £e omenjenem muzeju sre-oj: Amsterdama, bodo razstavljali ko dte slike. V nalašč za to prili-w obnovljenem muzeju Kroller-pgj-mr, ki se nahaja v narodnem O Hoge Veluwe v bližini Ot-W°Qa, pa bodo razstavili 250 risb velikega umetnika. Obe raz-; bosta odprti od 30. marca do julija letos.
arjjj. brugi polovici leta bodo v ordamskem muzeju razstavili Ijejo ^an Goghova pisma prijate-tijtjj ki jih je umetnik opremil Sekv. 2 nekaterimi risbami. Na po-Q0 i razstavi bodo prikazali Van boSt 0v vPbv na sodobno umet-
V	ka' drugod bodo prikazani kraji Ve Ferih je umetnik živel. Razsta-
V	°do v Haarlemu, v Tilburgu, Hit, ennenu, v Zundertu, v Arnhe-2;> \v Oldenzaalu itd. V dneh od Fltu i .28- junija bo v Amsterdamu
ski festival, s filmi v katerih je
govor o tem umetniku ter o njegovih delih. Na odru bodo prikazali opero, ki jo je uglasbil Jan Van Ulijmen. Tudi v tem glasbenem delu bo prikazano njegovo življenje.
Podrobnejše podatke o datumih, o cenah vstopnic v razne muzeje, o rezervacijah, je mogoče dobiti na Holandskem turističnem uradu v Milanu (Ulica Turati 8, telefon 02-6575301). Na Nizozemskem vstopnice prodajajo v vseh hranilnicah - Spaarbanken.
Z Lauda-Air na Jamajko
Znani avstrijski pilot formule ena Nicky Lauda je dobro vnovčil denar, zaslužen v več letih zmag na svetovnih avtomobilskih prvenstvih. Kupil je nekaj potniških letal ter ustanovil letalsko družbo Lauda Air. Vsak teden njegova letala boeing 737-300er vzletajo z letališča na Dunaju, imajo vmesno postajališče v Milanu ter potem nadaljujejo polet na Jamajko. Doslej so tja prepeljali že veliko avstrijskih, nemških in italijanskih turistov.
Rezervacije za trajekte na Sardinijo
Italijanska pomorska družba Tir-renia, ki ima trajekte, ki vozijo na progah med kontinentom in Sardinijo, je že pričela sprejemati rezervacije za letošnje poletne mesece. Znano je, da prihaja v juliju in še zlasti v avgustu do težav, ker je število tistih, ki bi hoteli na ta otok večje od razpoložljivosti na trajektih. Te upravlja več družb. Trajekti Tirrenie plujejo na več progah s kontinenta na Sardinijo. Poleg teh trajekti Tirrenie plujejo tudi na relacijah Palermo-Cagliari in Trapa-ni-Cagliari. Možno je torej združiti počitniški izlet na Sardinijo in na Sicilijo.
Med kopnim in Sardinijo plujejo tudi trajekti drugih italijanskih družb, med temi tudi tisti državnih železnic, ki so najcenejši in ki povezujejo Civitavecchio s Cagliarijem. V poletnih mesecih, še zlasti v juliju in avgustu, ko gredo Sardinci, ki so zaposleni na kontinentu, na počitnice v domač kraj, in ko se na otok seli veliko drugih turistov, pa je veliko prometa. Zaradi tega je najbolje, da si vsakdo pravočasno zagotovi prostor na trajektu.
Sicer pa je na Sardinijo mogoče priti tudi s sosednje francoske Korzike. Seveda tudi na Korziko plujejo trajekti. Največ jih odpluje iz Nice, saj je to pristanišče na francoskem kopnem najbližje francoskemu otoku. Nekateri trajekti francoskih ter italijanskih družb plujejo tudi med italijanskimi pristanišči v Liguriji in Toskani na Korziko. Na teh je običajno nekaj prostih mest, saj italijanski turisti ne kažejo velikega zanimanja za ta francoski otok. S Korzike na Sardinijo pa je lahko priti, saj je razdalja minimalna, prometa na trajektih pa ni veliko.
V Benetkah razstava o delu žensk
V cerkvi sv. Bartolomeja v Benetkah so v petek odprli razstavo z naslovom »Perle e impiraperle«. Na njej so prikazani rezultati raziskave o delu beneških delavk v 19. in 20. stoletju, ki so na svojem domu, po naročilu šivilj in drugih obrtnic, pripravljale okraske za dragocena oblačila. Njihovo delo je bilo vezano tudi na steklarne v Muranu. Razstavo je pripravila Občina v Benetkah v sodelovanju z nekaterimi ženskimi društvi. Odprta bo do 1. aprila.
V znanem samostanu v Stični tudi prodajalna jedač in pijač
Iz Ljubljane do samostana v Stični ni daleč. To je zanimiva turistična točka, vredna ogleda. Vredno je, da si v njem ogledamo predvsem kulturne znamenitosti. Pred letom in pol so v njem poskrbeli tudi za sladokusce. Brezimen prostor za samostanskimi vrati so spremenili v specializirano prodajalno mesnih izdelkov, sirov, kakovostnega vina, moke, suhe robe in samostanskih spominkov.
Dober del blaga, ki ga tam prodajajo, pridelajo kar doma. V sklopu samostana v Stični je tako imenovani Nazaret, kjer pripravljajo suhomesnate izdelke, po recepturah in postopkih nekdanjih stiskih mojstrov. Že več kot pol stoletja imajo v samostanu sirarno. Že pred vojno so tu izdelovali priznani stiški sir in stiško čajno maslo. Tu pridelajo sira znana z imenom trapist in posavec. V tej trgovini najdemo tudi arhivska belokrajnska in posavska vina. Sem sodijo metliška črnina, kolednik, laški rizling, cviček, modra frankinja in sremičan beli. V Stični imajo tudi mlin. Iz moke zmeljene v tem mlinu naredijo okusen domač kruh.
V tej specializirani trgovini ne manjkajo izdelki iz ribniške suhe robe. Nekoč so Ribničani krošnjarili s suho robo po vsej Sloveniji, po Dalmaciji, po alpskih deželah, na Nemškem in celo na Nizozemskem in Madžarskem. Suho robo in lončene izdelke najdemo v tej trgovini.
850 let star samostan v Stični se splača tudi drugače obiskati. V omenjeni trgovini pa bomo našli tudi kaj dobrega za našo domačo shrambo.
14 □ šport
JSL
Deveto povratno kolo košarkarskih prvenstev A-l in A-2 lige
Dve točki v predračunu Stefanela
Za tržaški Stefanel ne more biti več skrivanja. Ekipa sedaj meri na prestop v A-l ligo, lestvica po današnjem kolu pa bi ne smela dobiti drugačnega lica od tistega iz prejšnjega kola.
V devetem povratnem kolu A-2 lige bo imel Stefanel danes lažje delo proti sardinski Popolare Sassari, ki je odločno v spodnjem delu lestvice.
Kolo bo danes ugodno za vsa vodeča moštva. Žal bo zelo trda predla go-riškemu S. Benedettu, ki bo gostoval v Livornu. Tudi na dnu lestvice pa bi morale ostati razlike iste.
Značilnost sardinskih gostov ne obeta lepe košarkarske predstave. Popolare Sassari ima namreč zelo visoke igralce, ki pa jih ne odlikuje hitrost. Taktika sloni na dolgih podajah v upanju, da se kdo sprosti pod nasprotnikovim košem, v celoti pa je Popolare moštvo z najmanjšim številom točk (78) na vsako tekmo. Protinapad je precejšnja redkost. Na vsak način so Sardinci v prejšnjem kolu premagali Garessio z odločilnim doprinosom Američana Sheeheya. Proti počasnim nasprotnikom bi Stefanel ne smel imeti prevelikih težav.
DANAŠNJI SPORED (ob 18.30): Alno - Annabella, Fantoni - Marr, Garessio - S. Benedetto, Glaxo - Braga, Ipifim - Teorema, Jollycolombani - Fi-lodoro, Kleenex - Hitachi, Stefanel -Popolare.
V	A-l ligi je vodstvo Scavolinija že solidno. Emotivno bi moralo biti danes ključno srečanje med Enimontom, ki zasleduje vrh lestvice, in Philipsom, čigar »starčki« se borijo na dnu. Po razpletu lanskega finala za DP bi ekipa Livorna silno rada spravila v še kalnejše vode milansko postavo.
V	uvodni tekmi so sinoči Cantine Riunite »opijanile« Arimo z 71:67.
DANAŠNJI SPORED (ob 18.30): Knorr - Viola, II Messaggero - Scavoli-ni, Neutroroberts - Panapesca, Philips - Enimont, Phonola - Paini, Ranger -Benetton, Vismara - Irge.
V jugoslovanski zvezni ligi
Dragocena zmaga Olimpije
Sinočnje 19. kolo jugoslovanske zvezne košarkarske lige je prineslo
dragoceno zmago ljubljanski Smelt Olimpiji, ki je v Tivoliju z minimalno razliko premagala zagrebško Cibono.
Rezultat 86:85 skriva izredno dramatičen razplet v sami končnici tekme. Gibona je nekaj minut pred koncem vodila že za 11 točk. Pri rezultatu 85:83 za Cibono je Zdovc imel na razpolago dva prosta meta. Zadel je samo enega in do konca tekme je ostalo le 5 sekund. Naneslo je, da je sam Zdovc v presingu prestregel žogo Gibone in tik pred sireno dosegel koš, ki je veljal zmago.
Olimpija je nastopila brez poškodovanega Vilfana. Najboljši strelec je bil Kotnik s 24 pikami, Zdovc in Čurčič pa sta jih dosegla po 21.
Ostali sinočnji izidi: Zadar - Sloboda Dita 84:69, Novi Zagreb - IMT 68:69, Zorka - Vojvodina 71:80.
Tekmo Zadar - Sloboda Dita so odigrali v Splitu za zaprtimi vrati.
Današnji spored: Bosna - Crvena zvezda in Partizan - Jugoplastika. Na še nepopolni lestvici vsekakor vodi Jugoplastika.
Smučarski skoki za SP
Lunarji imsteii
Na evropskem rokometnem prvenstvu
Jugoslavija
ZLIN — Jugoslovanski rokometaši, ki sicer branijo svetovni naslov, so šele v tretjem nastopu evropskega prvenstva zaigrali tako kot je bilo od njih pričakovati. Neugodne nasprotnike z Islandije so namreč premagali s sedmimi goli razlike in tako osvojili drugo mesto v skupini za presenetljivo Španijo, ki je najprej odpravila Jugoslavijo in potem še Islandijo z golom razlike.
REZULTATI 3. KOLA:
SKUPINA A: Madžarska - Švedska 20:25, Francija - Alžirija 23:20. LESTVICA: Švedska 6 točk, Madžarska 4, Francija 2, Alžir 0.
SKUPINA B: Južna Koreja - ČSR 24:29, Romunija - Švica 24:16; LESTVICA: Romunija 6, Južna Koreja 4, ČSR in Švica 2.
SKUPINA D: SZ - NDR 34:19, Poljska -Japonska 25:17; LESTVICA: SŽ 6, NDR in Poljska 2, Japonska 0.
SKUPINA C: Jugoslavija- Islandija 27:20, Španija - Kuba 29:26; LESTVICA: Španija 6, Jugoslavija 4, Islandija 2, Kuba 0.
v polfinalu
V polfinale se uvrstijo prve tri reprezentance iz vsake skupine. Jugoslavija bo igrala prvo polfinalno tekmo v ponedeljek proti NDR, ki je v prvih treh nastopih premagala Poljsko in Japonsko ter izgubila s prvim favoritom letošnjega SP, rokometaši SZ.
Sorensen v sprintu
LAIGUEGLIA (Savona) — Na 27. izvedbi tradicionalne kolesarske dirke za »pokal Laigueglia« je v sprintu zmagal Danec Rolf Sorensen, ki je 155 km prevozil v 4.09'32" s poprečno hitrostjo 37,269 km na uro. Sledijo: 2. Fidanza (It.); 3. Lea-li (It.); 4. Galleschi (It,); 5. Wyder (Švi.); 6. Brandini (It.); 7. Cassani (It.); 8. Massi (It.); 9. Ugrumov (SZ); 10. Rabottini (It.), vsi v zmagovalčevem času.
Dirko so precej pogojevali gozdni požari (morali so skrajšati progo), poskus stavke nekaterih kolesarjev, ki se niso strinjali s spremembo proge in pa skupinski padec malo pred ciljem, v katerega je bil vpleten tudi Saronni. Na srečo se je padec končal brez hujših posledic.
Ženska odbojkarska C-l liga
Borovke vse niže
LAHTI (Finska) — Na včerajšnji tekmi, veljavni za svetovni pokal v smučarskih skokih, je Italijan Virginio Lunardi dosegel izvrsten rezultat. Na 90-metrski skakalnici je namreč zasedel 2. mesto, s skomoma 113 m in 119 m pa je zbral
228.5	točke. V drugem skoku je italijanski skakalec dosegel sploh najdaljšo razdaljo dneva.
Prvo mesto je včeraj osvojil Avstrijec Neulaendtner, ki je zbral 232 točk (118,5 in 115 m), tretji pa je bil Finec Nikkola z
223.5	točke. Med Jugoslovani je bil najboljši Petek, ki je pristal na 6. mestu, Ulaga je bil 20., Janez Debelak pa 26.
Na skupni lestvici za svetovni pokal vodi Avstrijec Vettori (213 točk), na 2. mestu je Čehoslovak Jež (190), Nikkola pa jih ima 187. Lunardi je š 96 točkami na 11. mestu.
• Jadran
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Naši niso izgubili tekme zaradi tistega »prestopa«, izgubili so jo spet predvsem zaradi stoodstotnih priložnosti za met pod košem. Ta hiba pa se ponavlja že skozi vso prvenstvo. Bojazen pred napako, imperativ zmage seveda terjata svoje in tako jadranovci stalno izgubljajo priložnosti, čeprav je trener gostov Ettore Mannucci po tekmi dejal, da mu ugaja Jadranova »odprta igra« in da močno verjame, da se bodo naši košarkarji rešili pred izpadom.
V prihodnjem kolu čaka naše košarkarje spet tekma »za biti ali ne biti«, to je srečanje v gosteh proti Pierobonu iz Padove, (jan)
JADRAN TKB - MALAGUTI 83:85 (40:44)
JADRAN TKB: Oberdan, Čuk 20 (8:10), Pregare 10 (4:4), V. Sosič 8 (2:3), Pertot, Battini 6, Rauber 22, Daneu 17 (1:3), Stanisa, M. Sosič.
MALAGUTI SAN LAZZARO: Careri 6 (4:4), Tardini 5 (1:2), Franceschi, Ma-setti 8, Tubertini 11 (1:2), Cuccoli 9, Cane 20 (5:5), Bergonzoni 24 (9:11), Por-tioli 2, Zussino.
SODNIKA: Fabiani (Livorno) in Con-sole (Firence). PM: Jadran 15:20; Mala-guti 20:24. ON: Jadran 21; Malaguti 23. PON: Tubertini (33); Daneu (37), Pregare (40). TRI TOČKE: Rauber 4; Cuccoli 3, Masetti 1, Bergonzoni 1. GLEDALCEV: 500.
AUSA PAV - BOR ELPRO	3:1
(13:15, 15:5, 15:12, 15:3)
BOR ELPRO: Nacinovi, Maver, Fo-raus, Stoper, Fučka, Grbec, Ažman, Vitez.
ČERVINJAN — Ko neposredno iz servisa ali po napakah tekmeca naredi nasprotnik odbojkaric Bora Elpro (sinoči je bil to doslej predzadnjeuvršče-ni Cervignano) v povprečju 11 točk v vsakem setu, je poraz za Kalčeve varovanke res neizbežen. Treba je zdaj odločno zavihati rokave, kajti nevarnost, da bi naposled borovke izpadle iz lige, ni več tako oddaljena in malo verjetna možnost, kot je bila, kljub dolgi seriji porazov, še do pred nekaj tedni.
Začetek srečanja je obetal povsem drugačen končni razplet. Borovke so začele zelo dobro in takoj povedle z 11:1 in 13:3, predvsem s točkami Ma-verjeve in Forausove, ki je igrala kot prerojena. Toda gostiteljice so reagira-
le in povsem presenetljivo dohitele borovke na trinajstici, a set je le pripadel našim igralkam, ki pa so v drugem nizu preslabo sprejemale servis, da bi se lahko upirale nasprotnicam.
Tretji niz je bil ključnega pomena. Najprej je kazalo bolj slabo, saj je Cervignano hitro povedel s 6:2 in 8:4, nato pa je Grbčeva z dobrimi servisi onesposobila napad nasprotnic in borovke so z dobrimi protinapadi povedle z 8:11, vendar so se pustile dohiteti in so do konca izbojevale le samo še eno točko. To pa je bilo tudi vse, kajti četrti niz je bil spet podoben drugemu in se je kmalu iztekel.
Kaj še reči? Morda le to, da sta obe ekipi pokazali veliko volje, a tudi veliko slabosti. Cervignano pa je zmagal, ker je bolje serviral in bolje sprejemal servis, z napadi s krilnih pozicij pa ni našel nobenega odpora v Borovem bloku.
V moški odbojkarski C-2 ligi
Uspešen samo Meblo kisa
LIBERTAS TURRIACO - MEBLO IMSA	1:3 (13:15, 7:15, 15:3, 13:15)
MEBLO IMSA: Diego in Rajko Petejan, Mitja in Aleš Feri, Buzzinelli, Superga, Vogrič, Lutman, Lavrenčič.
Proti zadnjeuvrščeni ekipi na lestvici so se morali naši igralci močno potruditi, da so pospravili nov par točk. Tekme niso začeli najbolje, saj so domačini takoj povedli. V nadaljevanju pa so jih naši le dohiteli in zaključili set v lastno korist. Drugi niz je bil pravi monolog Mebla Imsa, ki pa je nerazumljivo popustil na vsej črti v tretjem setu, saj je dosegel pičle tri točke. Zelo važen je tako postal četrti set. Domačini so bili stalno v vodstvu in šele ko sta stopila na igrišče trener Petejan in veteran Lavrenčič, so naši le dohiteli nasprotnika in zaključili niz in tekmo v lastno korist. (ZIP)
VOLLEV PN - BOR CUNJA AVTOPREVOZ	3:1 (15:10, 6:15, 15:8, 15:7)
BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Aiello, Giacca, Marega, Decarli, Meton, Starc, Stan-cich, Pernarčič, Budin.
Borovcem sredi Pordenona ni uspel veliki podvig. Čeprav gostje niso pokazali nobene taktične novosti, so igrali zelo konstantno in stalno izkoriščali vsako Borovo pomanjkljivost. Izidi posameznih setov nas sicer ne smejo varati, saj ne odražajo poteka tekme, ki je bila vseskozi zelo napeta in izenačena. Plavi so imeli zaradi slabo razsvetljene telovadnice nekoliko težav v sprejemu in režiji igre. Dodatno nervozo pa je v Borovem taboru povzročil še sodnik z'nekaterimi zelo dvomljivimi odločitvami. (Igor)
ROZZOL - OLVMPIA GORICA	3:1 (15:8, 7:15, 15:11, 15:12)
OLVMPIA: Sfiligoj, Cotič, Bensa, Vogrič, Marassi, Špacapan, Černič, Andrej in Simon Terpin, Dorni.
Tržaški Rozzol se je odbojkarjem 01ympie oddolžil za poraz v prvem delu prvenstva sredi Gorice. Že sani začetek za goste ni obetal najboljšega, saj so pričeli dokaj nervozno in so delali veliko napak. Še največ preglavic jim je delal sprejem in to od prvega sodniškega žvižga pa do konca. Samo z začetnim udarcem so domačini dosegli kar 20 točk. Po izgubljenem prvem nizu so varovanci trenerja Jakopiča le uredili svoje vrste in izenačili. Tretji niz je bil izenačen do enajstice, nakar je Rozzol pritisnil in izbojeval še potrebne štiri točke. Dobro odbojko so Goričani pokazali v četrtem nizu, ko je Rozzol povedel z 8:2. Uspelo jim je izenačiti pri 10:10 in potem celo povesti za točko. Po dveh naslednjih izenačenjih so gostitelji pospravili dve dragoceni točki povsem zasluženo, čeprav so vse srečanje odigrali samo v šestih. (G. F.)
Ženska C-2 liga: Nabrežinke prepričljive
SOKOL INDULES - PRATA	3:0 (15:4, 15:8, 15:10)
SOKOL INDULES: Pertot, Ušaj, Vidah, Kralj, T. in L. Masten, Vižentin, Ban, Bru-mat.
Nabrežinke so se s sinočnjo zmago oddolžile nasprotniku za poraz iz prvega dela, ko so že vodile z 2:0, nato pa izgubile po tie-breaku. Bile so koncentrirane in trdno prepričane v zmago, katero so si izborile^ predvsem z odličnimi servisi, s katerimi so spravile v težavo nasprotnikov sprejem. Če k temu dodamo dobro igro v obrambi in dobro izpeljane napadalne akcije, je slika srečanja popolna. Težavna trenutka sta bila samo dva, in sicer v drugem setu, ko so nasprotnice povedle z 8:0, ter v tretjem pri izidu 4:10 za gostje. Trener De VValderstein je tedaj poslal na igrišče veteranko Kraljevo in Vižentinovo. Domača šesterka se je tako spet opogumila, premostila kritične trenutke in spet zaigrala odločno kot v prvem setu. V teh trenutkih smo bili priča še nekaterim atraktivnim napadalnim akcijam, ki so tako pripomogle do končne zaslužene zmage. (VIP)
SLOGA KOIMPEK - TORRIANA	3:0 (15:5, 15:3, 15:5)
SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Fabrizi, Grgič, Kosmina, Lupine, Marucelli, Milkovič, Mijot, Sosič, Škerk, Ukmar, Žbogar.
Šloga Koimpex je sinoči gladko premagala Torriano, ki pa je znova dokazala, da je prebredla hudo krizo, ki jo je potisnila na spodnji delTestvice. Zmago smo od naših deklet sicer pričakovali, ekipa pa nas je res prijetno presenetila zaradi načina, kako je do nje prišla. Prevelikokrat se namreč zgodi, da šesterke, ko imajo na drugi strani mreže preskromnega nasprotnika, popustijo in zmagajo pač le zaradi svoje boljše pripravljenosti. Slogašice pa so včeraj igrale ves čas zbrano, grešile so zelo malo, bile koncentrirane skozi vso tekmo, tako da smo lahko kljub veliki razliki med ekipama na igrišču videli marsikatero atraktivno potezo. Skratka, ekipa je dokazala svojo zrelost in še enkrat potrdila, da njena visoka uvrstitev na lestvici ni sad naključja, ampak programiranega dela. (Inka)
AGOREST - PAV NATISONIA	2:3 (15:2, 15:4, 11:15, 12:15, 8:15)
AGOREST GORICA: Zavadlav, Vižintin, Roner, Braini, Černič, Peterin, Scozziero in Florenin.
Poraz, ki ga je doživela združena goriška ekipa s predzadnjeuvrščenim Pav Natiso-nia je dokaj presenetljiv, a obenem tudi odraz trenutka, ki ga Agorest preživlja. Samo srečanje je bilo neverjetno »dvolično«. Gostiteljice so v prvih dveh nizih dobesedno gospodarile na terenu in bi ju lahko osvojile še z večjo razliko. Žal je zatem prišlo do korenite spremembe. Nasprotnice, ki so bile povsem na kolenih, so zaigrale kot prerojene, vse bolj samozavestno ter odločno. Izredno zagrizeno so se borile za vsako žogo ter na koncu svojim privržencem pripravile prijetno presenečenje, saj so nepričakovano izbojevale drugi prvenstveni par točk. (R. I.)
V ženski D ligi: Brežanke presenetile
BREG AGRAR - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP	3:0 (15:11, 15:10, 15:13)
BREG AGRAR: Gaburro, Pertot, Erika, Tatjana, Elena in Franca Žerjal, Canziani, Slavec, Debenjak, Giorgi.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Legiša, Garbini, Conestabo, Križmančič, Štoka, Čebulec, Drasič, Škerk, Grilanc, Janežič, Jogan.
Brežanke so v tem kolu poskrbele za senzacijo in se Kontovelkam po enournem boju oddolžile za poraz v prvem delu prvenstva. Domačinke so stopile na igrišče s podajačicama Canzianijevo in Giorgijevo, centroma Slavčevo in Tatjano Žerjal ter s Pertotovo in Franco Žerjal na krilih. Postava je bila od vsega začetka učinkovita in trener Kušar je opravil le nekaj taktičnih menjav. Čeprav je v drugem taboru trener Drasič večkrat skušal spremeniti postavo, se Kontovelke niso mogle upirati domačinkam in pomemben par točk je ostal v Dolini. Breg Agrar ima sedaj na sporedu vrsto važnih tekem za obstanek. (Giorgi)
Po sinočnjem porazu v košarkarski D ligi
Borovci morajo stisniti zobe
LANCIA VIDA LATISANA - BOR RADENSKA	78:75 (47:37)
BOR RADENSKA: Kovačič, Korošec 14 (2:4), Bajc 2 (2:2), Kneipp, Arena 15 (2:2), Pieri 28 (8:9), Blasina 4 (2:2), Smot-lak 2, Persi 6 (2:4), Paulina 4 (0:1).
PON: Paulina 31', Smotlak 33'; TRI TOČKE: Arena 1; SODNIKA: Cola iz Gorice in Cacciavillani iz Gradeža.
Naši so tokrat začeli s consko obrambo 2:3, ki so jo igrali skozi vso tekmo, a žal ni obrodila zaželenih sadov. Domačini so se ji z dobrim odstotkom pri metu z lahkoto izognili z meti iz razdalje. Moramo tudi dodati, da so naši slabo zapirali pod svojim košem, tako da so nasprotniki večkrat realizirali ulovljene odbite žoge.
Dokajšnjo prednost so si domačini priborili šele v zadnjih dveh minutah. Borovci so namreč bili stalno v rahlem zaostanku. V 15. minuti so naši izenačili (31:31), nato so bili manj pazljivi v napadu in ponovno utrpeli napade domačinov. V drugem delu srečanja so borovci z zagrizenostjo zaostanek ne-
koliko zmanjšali (v 5. minuti je bil rezultat 50:45), a že minuto kasneje je bil izid 50:48. Od tedaj naprej se je bila prava borba, prepotrebni točki za obe ekipi sta povečali živčnost, ki se je odražala v številnih izgubljenih žogah in v nesmotrno zaključenih napadih. Poleg tega so naši izrabili bonus osebnih napak že v 5. minuti drugega polčasa. Paulina, ki je do tedaj izstopal pri skoku, in Smotlak sta morala predčasno na klop, kar je olajšalo delo domačinov. Poleg tega Blažina ni zadeval kot običajno, Arena pa v drugem polčasu sploh ni prišel do koša.
Po srečanju je trener Žagar izjavil: »Tekmo smo izgubili v zaključku prvega polčasa, ko smo domačinom dovolili, da so nam ušli na deset točk razlike, kar je bilo nekoliko preveč, da bi lahko nadoknadili. Čestitam igralcem za borbenost in menim, da s takim pristopom še vedno lahko zberemo potrebne točke za obstanek.«
(U. A.)
Košarkarsko promocijsko prvenstvo
Cicibonaši brez težav
LIBERTAS - CICIBONA	72:85
(35:45)
CICIBONA: Kovačič 10 (6:10), Perčič, Jogan 13 (1:3), Čebulec 2, Smotlak 14, Li-pollis 5 (1:2), Furlan 16 (2:5), Cupin 25 (5:6).
PM: 15:26; 3 TOČKE: Jogan 2; PON: Perčič (30), Smotlak (40).
Kljub okrnjeni postavi (brez Barinija in Semena) je Cicibona dosegla novo zmago, tokrat pri Libertasu, ki ga sestavljajo mladi, a zagrizeni igralci, ki so večkrat nadoknadili prednost naših. Tekma je potekala izenačeno do 11. minute (25:22), zatem pa so plavi povedli za deset točk in prednost ohranili do izteka polčasa. V tem delu je blestel Andrej Cupin, ki je dosegel 18 točk.
V drugem polčasu je Libertas zaostanek takoj nadoknadil, nakar je bila tekma izenačena do 29. minute. Z boljšo obrambo so cicibonaši zadali domačinom delni izid 12:2, prednost pa so do konca še povečali. V tem delu je končno dobro zaigral Peter Furlan, ki je ob doseženih koših polovil mnogo odbitih žog. V prihodnjih dveh kolih čaka cicibonaše za-
hteven spored: najprej bodo gostovali pri Ferroviariu, nato bodo gostili Barcolano. (Vanja Jogan)
Rekord za Suzano Skoko
ARNHEM — Na evropskem prvenstvu v streljanju je mlada Jugoslovanka Suzana Skoko postavila nov svetovni rekord v streljanju z zračno puško. Zabeležila je 395 krogov in seveda osvojila zlato kolajno.
Na istem tekmovanju je ekipa Jugoslavije zasedla drugo mesto, srebrno ko-lajpo pa je v članski konkurenci osvojila tudi Mirjana Horvat s 397 krogi. V moški konkurenci je prišla po zaslugi Rajmunda Debevca nadaljnja (bronasta) kolajna. Z zračno puško je Debevc dosegel 594 krogov.
Nogometaš iz ZDA v Moskvi?
DENVER — Član nogometne reprezentance ZDA Dale Mulholland je izjavil, da bo v prihodnji sezoni nastopal za ekipo Lokomotive iz Moskve. Niso znane podrobnosti in niti ne finančni pogoji.
obvestila
ŠD PRIMOREC
obvešča, da bo v prenovljenem Ljudskem domu v Trebčah v petek, 9. marca, ob 20. uri 24. redni občni zbor ŠD Primorec. Dnevni red: poročila, razprava, volitve in razno. Vabljeni!
ZSŠDI
obvešča, da bo v torek, 6. marca, ob 19.30 na stadionu 1. maj v Trstu, Vrdel-ska cesta 7, seja nogometne komisij6-
JK ČUPA
obvešča člane, da bo 18. redni občni zbor v petek, 9. marca, ob 20. uri na sedežu Pokrajinske letoviščarske ustanove v Sesljanskem zalivu.
RADIO OPČINE
Današnji spored oddaje »Od nedelj6 do nedelje« Radia Opčine: prispevek z nogometne tekme Aurisina - Gaja, o1 rektna prenosa z nogometne tel«11 ^ Primorec - Romana ter kolesarske dif' ke za trofejo ZSŠDI, prispevki o kos3, ki (Jadran in Bor Radenska), odboj (Bor Elpro, ŠZ Sloga in ŠD Sokol) ter 3 športnem društvu ŠD Grmada. Ju ob 18. uri bo tedenski športni kom6 tar (beseda-bo tekla tudi o n3®**1, mejskih smučarjih in njihovih rezul tih).
Uspeh Skandinavcev na včerajšnji tekmi v Veysonnazu
Furusethu mali kristalni globus Nybergu prva zmaga v veleslalomu
VEYSONNAZ — Zmagoslavje Skandinavcev v zadnjem veleslalomu za svetovni pokal: Šved Fredrik Ny-berg je osvojil prvo mesto, Norvežan Ole Christian Furuseth pa si je z osmim mestom priboril mali kristalni globus za prvo mesto v skupni razvrstitvi veleslaloma.
Pred včerajšnjim sedmim veleslalomom letošnje sezone je imel Furuseth dve točki naskoka nad Avstrijcem Giintherjem Maderjem. V prvem teku se je uvrstil pred svojim tekmecem, z dobrim drugim veleslalomom pa ga je Mader prehitel za pičlih 11 stotink. Med oba se je vrinil Armin Bittner (ZRN) in tako odščipnil Furusethu točko. Oba tekmovalca sta se tako ob koncu preizkušnje znašla z istim številom točk (96), zaradi česar so o zmagovalcu odločale najboljše uvrstitve.
Takq Norvežan kot Avstrijec sta osvojila vsak po en veleslalom, Furuseth pa je bil v sezoni dvakrat drugi, medtem ko je Mader le enkrat zasedel častno mesto. Zaradi boljšega drugega mesta je tako po pravilniku pripadla končna zmaga Furusethu, ki je tako ponovil lanskoletni uspeh v tej disciplini. Bronasta kolajna je šla »večno drugemu« Avstrijcu Hubertu Strolzu, ki se je tudi včeraj uvrstil na ... drugo mesto. To je že njegova 13. uvrstitev na ta nehvaležni končni položaj.
Poleg odločitve o skupni uvrstitvi je bil včerajšnji veleslalom zanimiv tudi zaradi izredno napetega razpleta. Po prvem teku je vodil Švicar Pieren. Z zaostankom 14 stotink sta mu sledila dvakratni letošnji zmagovalec Krdll in Wallner, Nyberg pa je imel 17 stotink zaostanka. Vsi ostali so imeli višje za-
mude. Nyberg je odlično presmučal drugo progo in tako osvojil svojo prvo zmago v svetovnem pokalu. Strolz je bil — kot rečeno — že po tradiciji drugi, Krdll se je uvrstil na tretje mesto, Wallner pa je bil četrti. Vodilni po prvem teku Pierren je popolnoma razočaral. Zdrsnil je celo na 11. mesto in tako zaostal tudi za Jugoslovanom Čižmanom, ki je z 10. mesto dosegel svojo letošnjo najboljšo uvrstitev.
Švicarji so popolnoma odpovedali: najboljši domačin je bil neuničljivi Zurbriggen, deveti. Še slabše so se odrezali Italijani: Belfrond se je. uvrstil na 13. mesto, in to je bilo tudi vse. Tomba je ob vrnitvi na veleslalomske tekme (po poškodbi) razočaral: v prvem teku je bil 16., v drugem pa je odstopil. Podobno kot Jugoslovan Matija Kunc, ki je bil po prvem teku 25, drugega pa ni izpeljal do konca.
Danes bo v Veysonnazu na sporedu moški slalom.
VRSTNI RED VELESLALOMA
1. Nyberg (Šve.) 2'25"50, 2. Strolz (Av.) 2'25"81, 3. Kroll (Av.) 2' 25"94, 4. Wallner (Šve.) 2'25',981 5. Eriksson ( Šve.) 2,26"02, 6. Mader (Av.) 2'26'Tl, 7. Bittner (ZRN) 2'26"13, 8. Furuseth (Nor.) 2'26"22, 9. Zurbriggen (Švi.) 2'26"29, 10. Čižman (Jug.) 2'26'53, 11. Pieren. (Švi.) 2'26"72, 12. Salzgeber (Av.) 2'27", 13. Belfrond (It.) 2'27"05, 14. Aamodt (Nor.) 2'27'Tl, 15. Piccard (Fr.) 2'27"84.
KONČNA LESTVICA VELESLALOMA
1. Furuseth (Nor.) 96 točk, 2. Mader (Av.) 96, 3. Strolz (Av.) 71, 4. Kroll (Av.) 61, 5. Eriksson (Šve.) 56, 6. Zurbriggen (Šve.) 48, 7. Bittner (ZRN) 43, 8. Nier-lich (AvJ 35, 9. Nyberg (Šve.) 35, 10. Pieren (Švi.) 30, 26. Čižman (Jug.) 11, 34. Robič (Jug.) 7, 37. Žan (Jug.) 4 točke, 41. Kunc (Jug.) 1 točko.
SKUPNA LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL
1. Zurbriggen (Švi.) 302 točki, 2. Furuseth (Nor.) 220 točk, 3. Mader (Av.) 203 točke, 4. Bittner (ZRN) 153 točk, 5. Hflehner (Av.) 139.
Na startu 220 kolesarjev iz petih držav
Danes kolesarska dirka za 14. trofejo ZSŠDI
Po prvem dnevu 21. evropskega dvoranskega atletskega prvenstva
Skromen obračun Italijanov in Jugoslovanov
GLASGOW — V škotskem glavnem ftiestu se je včeraj začelo evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki. Italijani in Jugoslovani se v uvodnem dnevu niso kdove kako proslavili. »Azzurri« so osvo-Pu eno srebrno kolajno: priboril si jo je *Printer Pierfrancesco Pavoni v teku na “O metrov (za Angležem Christiejem je zaostal za 3 stotinke sekunde).
Italija je imela včeraj v »ognju« še vsaj dve »železi«: metalca krogle Andreia in skakalca v daljino Evangelistija. Oba sta dopovedala: Andrei je bil peti s skrom-him najboljšim metom 19,44 m, Evange-hsti pa sedmi s prav tako skromnim 7,79 m' V moškem metu krogle je Avstrijec
Bodenmiiller premagal favorita Timmer-manna (NDR). V skoku v daljino je odločal šesti skok. Najdlje je skočil Ditmar Haaf (ZRN, 8,11 cm), drugo mesto je zasedel Mellard (Niz., 8,08 m), tretji pa je bil Sovjet Emijan (8,06 m).
Ob tolikih italijanskih razočaranjih gre vseeno omeniti razveseljiv rezultat tržaške dolgoprogašice Valentine Tauce-ri. V finalu teka na 3.000 m se je uvrstila na sedmo mesto z zelo dobrim časom 9T1"20. Zlato kolajno je v tem teku osvojila Ella Van Hulst s časom 8'57"28 pred Romunko Keszeg in Vzhodno Nemko Andreo Haman.
V teku na 60 m ženske je zmagala Zahodna Nemka Ulrike Sarvari s časom 7"10 pred Francozinjo Laurence Bily in Nizozemko Nelli Fiere-Cooman.
Dvoboj krepkih deklet v metu krogle je v svojo korist odločila Claudia Losch (ZRN), ki je za 30 cm premagala svetovno rekorderko Natalijo Lisovskajo iz SZ. Nemka je dosegla rezultat 20,64 m.
Dva ženska skoka sta dala slabše rezultate. Svetovna rekorderka v daljini Galina Čistjakova je zmagala s samo 6,85 m, v višini pa je bil dober samo rezultat zmagovalke Heike Henkel (ZRN), ki je dosegla 200 cm. Razočarala je predvsem Romunka Astafei, ki ni šla preko 194 cm.
Kot smo dejali, so Jugoslovani slabo startali. Izpadli so Borut Bilač (skok v daljino), Slobodan Brankovič (400 m), Slobodan Popovič (800 m) in Biljana Petrovič (skok v višino). Edini, ki se je uvrstil v finale, je bil Branko Zorko. Danes bo nastopil v finalnem teku na 3.000 m. Zorko je zmagal lažje kot je bilo pričakovati, dosegel pa je odličen čas 7'53"81. »Steza je pokrita z deskami, a to mi odgovarja,« je dejal tekmovalec, pripravljen sem, a moj cilj je znan, to je ena od kolajn.« V današnjih kvalifikacijah pa bo nastopila še Brigita Bukavec, ki se bo pomerila v teku na 60 m z ovirami.
V današnjem 27. kolu italijanske nogometne A lige
Milan proti Ascoliju, Napoli gostuje Genoo
V italijanski nogometni A ligi bodo J^nes odigrali tekme 27. kola. Vodilni uan bo po težkem sredinem sreča-ooV, Juventuso.m za italijanski pokal u sta Ascoli, ki se bori za obstanek ®d najboljšimi. Napoli bo po porazu tnterjem igral doma proti Genoi, In-0r Pa bo gostoval v Rimu pri Laziu. Srednja tekma bo v Genovi, kjer se
Olimpija gostuje danes v Splitu
Prve zvezne lige je Rad '
vJyi^a*covano premagal Učenega Partizana z 2:0. EjUbijanska Olimpija b Sostovala v Splitu pri Haj za Bežigra
Pa žm bnavLZTa9th^ 3:
Lajustv«1' T61 zai9ral Č ■hetaš ar]a neišl 1iublian!
RimkflN^ŠNJE TEKME: a’ „B°rac - Budučm
oifar tv ' Crvei -------
Voivnv lnarno' Vardar 3v°dina - Sloboda.
bosta pomerila Sampdoria in Juven-tus.
DANAŠNJE KOLO: Atalanta - Bologna, Cesena - Bari, Fiorentina - Cre-moneše, Lazio - Inter, Lecce - Roma, Milan - Ascoli, Napoli - Genoa, Sampdoria - Juventus, Verona - Udinese.
LESTVICA: Milan 40 točk, Napoli 38, Inter 35, Sampdoria in Juventus 34, Atalanta in Roma 29, Bologna 27, Lazio 24, Bari 23, Genoa in Leče 22, Fiorentina 21, Udinese 20, Cesena 19, Cremonese 18, Verona 17, Ascoli 16.
Triestina proti vodilni Risi
Triestina bo danes na stadionu Gre-zar gostila vodilno Piso. Za tekmo vlada med navijači veliko zanimanje, škoda le, da bodo domačini nastopili okrnjeni, brez poškodovanega Romana, diskvalificiranega Trombette in Lerde, ki se je poškodoval med sredino prijateljsko tekmo proti Dinamu iz Minska.
DANAŠNJE KOLO: Ancona - Avel-lino, Cagliari - Brescia, Čatanzaro -Foggia, Como - Padova, Licata - Reg-giana, Parma - Monza, Pescara - Mes-sina, Reggina - Barletta, Torino - Co-senza, Triestina - Piša.
LEŠTVICA: Piša 35 točk, Torino 34, Cagliari 33, Reggina in Pescara 30, Ancona 28, Reggiana 27, Parma in Triestina 26, Padova 25, Avellino, Brescia in Monza 23, Messina 22, Licata 21, Cosenza in Barletta 20, Čatanzaro 16, Como 15.
DANES
NEDELJA, 4. MARCA 1990
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
9.30	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - CUS Trst
UNDER 16 MOŠKI
11.30	v Trstu, Ul. Zandonai: Pallavolo Trieste - Tekno Progres
UNDER16 ŽENSKE
11.00	na Opčinah: Sloga - Prima scuola
UNDER 14 MOŠKI
9.30	v Trstu, Monte Cengio: CUS Trst
-	Sloga
UNDER 14 ŽENSKE
9.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port B - Melara; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulexport A - Kontovel
NOGOMET
1. AMATERSKA LIGA
15.00	v Škocjanu ob Soči: San Canzian
-	Juventina Radenska
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Santi Marii: Santa Maria la Longa - Zarja; 15.00 v Ogleju: Terzo -Vesna; 15.00 v Žavljah: Aguileia - Primorje
3.	AMATERSKA LIGA
10.30	v Nabrežini: Aurisina - Gaja; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Sagrado; 15.00 v Zdravščini: Poggio - Mladost; 15.00 v Trebčah: Primorec - Romana; 15.00 v Nabrežini: Juniors Aurisina -Breg; 15.00 v Trstu, Sv. Ivan: Stock - Kras
NARAŠČAJNIKI
8.30	na Proseku: Primorje - Don Bosco; 10.15 na Opčinah, Villaggio del Fanciul-lo: Chiarbola - Breg; 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Romana
NAJMLAJŠI
10.30	v Bazovici: Zarja - Don Bosco
ZAČETNIKI
11.45 na Opčinah, Ul. Carsia: San Na-zario - Primorje; 10.30 v Gradežu: Grade-se - Mladost
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
11.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS -Kontovel Electronic Shop
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00 v Trstu, šola Addobatti: Super-basket - Bor; 11.00 v Nabrežini: Sokol -Kontovel; 11.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom - Libertas Villesse; 12.00 na Proseku, Dom Ervatti: Amatori - Kontovel Helvetius
DEŽELNI MLADINCI
11.00 v Trstu, na 1. maju: .Cicibona -CGI; 11.00 na Proseku: Kontovel Techna - Ferroviario
NARAŠČAJNIKI
11.00	v Trstu, šola Caprin: Santos -Kontovel Techna; 11.00 v Trstu, Ul. Forti: Latte Carso A - Bor Indules
DEČKI
9.00	v Dolini: Breg - Stefanel
KOLESARSTVO
TROFEJA ZSŠDI
13.00	v Lonjerju: mednarodna udeležba
Na Tržaškem in Goriškem bodo danes izvedli mednarodno kolesarsko dirko za 14. trofejo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki jo prireja kolesarski klub Adria Rešim iz Lonjerja. Iz Lonjerja bo štartalo skupno 220 kolesarjev iz Italije, Jugoslavije, Avstrije, Zvezne republike Nemčije in Švedske, med katerimi bo tudi nekaj zvenečih imen svetovnega amaterskega kolesarstva. Na štartu bodo tako številni italijanski reprezentanti, med katerimi naj omenimo vsaj Baldata (štartna številka 176), nosilca srebrne kolajne na lanskem svetovnem prvenstvu v dirkališčnih disciplinah v Franciji in lanskega zmagovalca »lonjer-ske« dirke, nadalje večkratnega svetovnega prvaka v ekipni vožnji na 100 km Folija (183), Boreggia (182), ki je zmagal v Lonjerju pred tremi leti, dvakratnega italijanskega prvaka v ciklokrosu Pontonija (163), perspektivnega italijanskega kolesarja Tarocca (179) in Gualdija (161).
Med jugoslovanskimi reprezentanti bodo prisotni Papež (13), večkratni zmagovalec dirke AlpcT-Adria Penko (2), Polanc (25), Bonča (70), med švedskimi pa Olson (195). Ob tolikšni kolesarskih amaterskih asih bosta dirkala tudi Tržačana, bivša kolesarja domače Adrie Sandro Čok (192) in Stefane Be-vilacgua (193).
Dirko si bosta med drugimi ogledala tudi selektor italijanske amaterske kolesarske reprezentance Zenoni in njegov jugoslovanski kolega Bilič, kar tudi zgovorno priča o kvaliteti današnje 121 km dolge kolesarske dirke.
Dirka za 14. trofejo ZSŠDI bo potekala po sledeči progi (v oklepaju predviden čas prihoda v razne kraje, izračunan na povprečno hitrost 44 km na uro);
LONJER, Rotonda del Boschetto, Ul. Giulia, Ul. Battisti, Ul. Carducci, Trg Dalmazia' Ul. Ghega, Trg Liberta, Miramarski drevored, BARKOVLJE -uradni start (13.30), Miramar, Sesljan, Štivan (13.53), Tržič, državna certa 14, Ul. Boito, Ul. Verdi, Ul. 1. Maggio, DC 14 (14.00), Ronke DC 14, Ul. 4 Novembre, Trg Unita, Ul. Roma, Trg Ober-dan, DC 305, Sredipolje (14.10), Zagraj, Poggio Terza Armata, Sovodnje - Ul. Gregorčič (14.24), Industrijska cona, Križišče DC 55 TS-GO, Gabrje, Devetaki (14.39), Doberdob, Jamlje DC 55, Štivan DC 14, Sesljan (15.03), Nabrežina, Križ, Brišče, Bajta (15.20), Gabrovec, Božje polje, Prosek, Križišče za Trbiško cesto, Trbiška cesta, Križišče na Opčinah (15.36), Obelisk, Kamnolomi Facanoni DC 14, Lonjer, Bazovica (15.52), Padriče, Trebče, Bani - Križišče DC 202, Križišče na Opčinah, Obelisk (16.04), Kamnolomi Faccanoni, Lonjer - DC 14 - Bazovska cesta.
Na sliki: tako je bilo na štartu v Lonjerju pred nekaj leti. Letos bo na dirki za 14. trofejo ZSŠDI štartalo kar 220 kolesarjev.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390.- din (3.900.000.- din), letno 780.- din (7.800.000.- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristorl 28
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
M
Član italijanske zveze časopisnih iov RE'
nedelja, 4. marca 1990
V Romuniji se je začel proces proti 21 tajnim agentom Securitate
V tragični temišvarski decembrski noči naj bi na demonstrante streljala vojska
TEMIŠVAR — V Temišvaru se je začel proces proti 21 pripadnikom zloglasne romunske tajne policije Securitate. Med obtoženci so tudi nekateri njeni vidni predstavniki, med katerimi izstopa Emil Macri, ki je bil zaslišan včeraj. Vsi obtoženci imajo obrito glavo in so oblečeni v črtaste kombinezone (na sliki AP).
General Emil Macri je med zasliševanjem večkrat poudaril, da v noči na 18. december Securitate ni streljala na demonstrante v Temišvaru in da sploh ni dobila navodil, kako naj ukrepa. To trditev je skušal večkrat dokazati, vendar so bile nekatere njegove izjave-zelo protislovne. Macri je, kot že med preiskovalnim postopkom, tudi pred vojaškim sodiščem ponovil, da je 17. decembra lani prišel iz Bukarešte v Temišvar skupaj s 15 kolegi. Vlada jih je tjakaj poslala zato, da bi izsledili tuje agitatorje, ki so ščuvali narod k uporu in ogrožali državno varnost. General Macri je povedal, da agenti niso smeli med ljudi oziroma med de-
monstrante, pač pa so krivce iskali s pomočjo telefonskega prisluškovanja in pregledovanjem tujih poštnih pošiljk. O pokolu, v katerem je bilo ubitih 98 civilistov, ranjenih pa več kot tri sto, je general Macri zvedel šele 18. decembra zjutraj. Skozi okno policijske postaje v Temišvaru pa je menda videl, da je na ljudi streljala vojska, vse ulice pa je nadzorovala do zob oborožena policija.
Pretresljivo je tudi pričevanje o pogajanjih med Macrijem in direktorjem krematorija v Bukarešti. Vrhovni štab Securitate je Macriju naročil, naj uredi vse potrebno, da žrtve iz Temišvara prepeljejo v Bukarešto in jih tam kre-mirajo. General je namreč direktorja poznal, saj je bil tudi on pripadnik Securitate, ni pa znal pojasniti, ali je potem res prišlo do kremiranja ali ne. Dejstvo je, da v Temišvaru še vedno pogrešajo najmanj 23 ljudi, ki so v tragični noči demonstrirali proti Ceau-cescovi diktaturi.
Sodstvo
zaplenilo
premoženje
Tacchellovih
VERONA — Sodstvo je tudi za primer male Patrizie Tacchella, ki je bila ugrabljena 29. januarja, odredilo zaplembo družinskega premoženja. S tem ukrepom pa se odvetniki Patrizii-ne družine sploh ne strinjajo, saj menijo, da še bolj zapleta že itak težavno pogajanje z ugrabitelji.
Odvetnik Stefane Brendolan sicer ni povedal, ali je že prišlo do kakega stika med Imeriom Tacchello in ugrabitelji, po njegovih besedah pa bi se dalo sklepati, da je tako. Imerio Tacchella, ki je solastnik znane tekstilne industrije Carrera, je že nekaj dni po ugrabitvi Patrizie zaprosil za novinarski molk. Od takrat pa je ugrabiteljem že nekajkrat poslal poziv preko televizije, naj z deklico človeško ravnajo. Brendolan meni, da je ukrep sodstva v ostrem nasprotju z interesi družine, še posebej, ker so sodniki odredili zaplembo brez predhodnega posvetovanja z družino oziroma z njenimi odvetniki.
Profil RGB pred desetimi leti v pričevanju bivšega vohuna
WASHINGTON — Vohuni so od vedno izredno hvaležna tema, še posebno takrat, ko niso osebe, o katerih beremo le v kriminalkah, pač pa osebki; ki so si služili kruh tako, da so prodajali tajne te ali one države.
Navdušeni bralci Le Carrejevih vohunskih romanov bodo najbrž z velikim užitkom sledili tiskovnim konferencam, ki jih prireja Viktor Sejmov, bivši vohun KGB. Sejmov seveda ni Le CarrejevMagnus Pym, a je kljub temu človek, ki je s svojimi eksplozivnimi izjavami presenetil svet. Naj takoj povemo, da je Viktor zapustil SZ in službo pri KGB pred desetimi leti, ko je prestopil k Američanom. Od takrat je živel z novim imenom in je preudarno molčal, dokler ga ni kdo pregovoril, naj tudi sam sede pred pisalni stroj in se prelevi iz vohuna v pisatelja.
Rečeno, storjeno. Viktor Sejmov že piše knjigo spominov, novinarje pa je želel predčasno informirati o delovanju KGB v letih, ko je bil tudi sam na plačilnem seznamu sovjetske tajne službe. Tako je povedal, da je KGB pripravljal atentat na Janeza Pavla II., da je v sedemsdesetih letih imel kar dva vohuna v ameriškem zunanjem ministrstvu, da so brez težav vohunili tudi v sami sredi ruske pravoslavne Cerkve.
O papežu je Sejmov dejal, da so atentat maja 1981. leta
pripravili na »bolgarskem odseku«, kot je lahko sam ugotovil, saj je bil pri KGB zadolžen za razbiranje šifriranih sporočil. O atentatu naj bi obvestili Jurija Andropova, takratnega šefa KGB in kasnejšega generalnega tajnika KPSZ. Sejmov je omenil tudi, da je prav KGB ukazal svojim agentom, naj umorijo bivšega afganistanskega predsednika Ha-fizulaha Amina, pečat sovjetske tajne službe pa je odkril tudi na atentatu, v katerem je izgubil življenje pakistanski predsednik Zia Ul Hak. Sejmov je ob tem primeru sicer priznal, da nima dokazov o dejanski vpletenosti KGB, sam pa je prepričan v to, ker je jjil dobro seznanjen z načinom dela kolegov.
Bivši vohun KGB, ki ga iz povsem razumljivih razlogov spremlja skupina slabo razpoloženih telesnih straž, je novinarjem objasnil tudi način, s katerim je sovjetska tajna služba odkrivala skrivnosti ruske pravoslavne Cerkve. Svojim tajnim agentom, predvsem mladim in še neizkušenim oficirjem so velevali celo to, da postanejo duhovniki. Posvečeni agenti so nato posredovali svoje informacije matični organizaciji in služili Cerkvi.
Na sliki (telefoto AP): bivši vohun KGB na tiskovni konferenci v Washingtonu.
Prva temnopolta miss
Carole Glst, miss Michigan, je prva temnopolta lepotica, ki bo zastopala ZDA na lepotnem tekmovanju za miss sveta	(Telefoto Ari
Bombe pod stolpom voda visoke napetosti
TURIN — Včeraj malo pred sedmo uro zjutraj je močna eksplozija odjeknila v neposredni bližini Calusa, manjšega središča turinskega predmestja. Že nekaj minut kasneje je centrala ENEL sporočila, da se je zaradi bombnega atentata zrušil nosilni stolp električnega voda visoke napetosti.
Zaradi atentata je italijansko električno omrežje izgubilo 1500 megawat-tov energije, kar se bo še najbolj poznalo v ponedeljek, ko bodo ponovno odprli vse turinske tovarne in industrijske obrate.
Atentat je namreč povzročil prekini-' tev električnega voda, ki povezuje Turin s francoskim mestom Albertvillom. Električno energijo proizvaja namreč jedrska centrala iz Creys Melvilla, ki ji pravijo tudi Super Phoenbc. Avtorji atentata so še neznani, DIGOS pa sumi, da gre za pripadnike anarhoeko-loške celice.
Pičli rezultati posojila za srbsko gospodarstvo
LJUBLJANA — Znana Miloševičeva gospodarska komisija je v teh dneh obravnavala gospodarski položaj Srbije in se na temelju poročila predsednika srbske vlade Stanka Radmiloviča izrekla za »ofenzivno gospodarsko politiko«. Podlaga za to politiko naj bi bila nova obsežna vlaganja v cestne in druge strukture, češ da je sedanji dohodek na prebivalca občutno premajhen. Bistvo so centralizacija bazične industrije'in velikih sistemov, gradnja avtocest, novih železniških prog in orjaške svobodne industrijske cone, ki naj bi segale od Beograda pa vse do Smedere-
Seveda je takšne megalomanske načrte mo-oče utemeljiti na razne načine. Med drugim se poročilu omenja srbsko posojilo. Zadnji poda-'u pa govore, da je bil za slavni »zajam« vplača-ih približno 29 milijonov dolarjev ali 2,8 odstot-a predvidene vsote. Dinarski zneski so na prvi ogled večji in ugodnejši, saj je bilo do vključno 0. februarja vplačanih 107 milijonov dinarjev li 17,9 odstotka načrtovane vsote. V resnici pa
je veliko vprašanje, za kakšne dinarje gre in koliko je inflacioniranega denarja. Predvsem pa je to v mnogih primerih denar podjetij, ki bi Sama potrebovala kredite in ki so pač posojilo vpisala pod političnim pritiskom. Dejanskih sredstev torej tudi v dinarski valuti ni veliko več kot jih je v trdnih valutah. Skratka, iz te vreče ni mogoče nobeno, kaj šele ofenzivno gospodarsko vlaganje.
Ostane še tuji kapital, ki pa nikakor ni pripravljen vlagati v državo, katere del je zapleten v državljansko vojno, katere miličniki na Kosovu streljajo na ljudi in kjer je politični položaj skrajno dvomljiv. Nič ne pomagajo plačani oglasi v ameriških časnikih, ki jih razglašajo za zanimanje tujega kapitala in tujih uglednih dnevnikov. Prav nasprotno, v Srbiji se vedno bolj zavedajo mednarodne izolacije.
Zato je iz vrst zdajšnje vodilne garniture in opozicije slišati vedno znova, da naj bi dopustili na Kosovu razgovor z alternativo. Govori se tudi o novem programu, ki naj bi predvideval nekaj podobnega.
Vendar pa so te govorice v popolnem na notju z načrti, ki so bili sprejeti na zasedan] bskega CK ZKS, da je treba naseliti na Kosov o tisoč Srbov in Črnogorcev in izseliti iz pokra ne ter vrniti v Albanijo dvesto tisoč Albance -naj bi se od 1941. leta naselili na K°soV. ikšno nasilno preseljevanje narodov je seve ^ imogoče, vendar se ga razglaša in s tem sp stvarjo ozračje napetosti.	-e
Sicer pa nista možna nobeno zdravo v^c\n s ! razvoj ob zaostrovanju gospodarske blokad \ovenijo in političnem razbijanju že spreje jgodb. Kateri tuji gospodarstvenik bo P°^PISja jgodbo v državi, ki lahko s preprostim raz®Lj >m predsednice SZDL izniči njeno veljava ^ ravna država pa o vsej zadevi sploh m
'če.	, ■ u je
Srbski viri informacij uradno molče in tis ^ oln običajnih trditev. Toda v Beogradu s sem tem izredno veliko govori in nakazuj idi različne možnosti in rešitve. (B. S.)